Štev. 40. Cena ednoga drobca 1 krona. 2. oktobra 1921. Leto VIII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje. Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst. Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina. Protidržavna manifestacija pred razmejitvenov komisijov. 19. toga meseca je v M. Soboto dospela razmejitvena komisija. Gospodje častniki so se nastanoli v hoteli „Kroni“ ali pri Dobraji. Madjarske komisije automobil je jedini meo zastavo. Namen te zastave je bio ljüdstvo hujskati. Ne pravimo, ka ne bi meli Vogri prava na svoj auto svojo zastavo obesiti, nego, gda niedna drügo komisija ne je mela, je vsakomi pametnomi človeki razvidno, ka je zastava na automobili bila neumestna i njeni namen je bio nahujskati naše ljüdstvo proti svojoj lastnoj državi, štero si je tak teško priborila na hasek tüje madjarske države. Mir so Madjari podpisali i Prekmurja so se odpovedali. Zakaj je trbelo zato ljüdstvo, štero ne je njihovo, burkati i tomi samo nevole spravljati! Mikola, Lovrenc, Horvat, Krampač i drügi hujškačje se na varnom mesti lüšno smejejo z komedije, štero so napravili, zapelano siromaško ljüdstvo pa po vozah ječi ali pa bo moglo nositi terhe vojaštva, šteroga smo se pa že hvala Bogi rešili i smo že tak lepi mir vživali. Strašen bič je v toj süši i v tom siromaštvi vojsko držati na tom siromaškom kraji. Naj si na düšo zapišejo vso odgovornost znani i neznani hujškači. Ka se je godilo? Kak grački ,,Tageblatt“ piše, do dvejezero ljüdi so nahujskali Madjari, da protesterajo tak v Jugoslaviji kak so v Austriji proti odcepitvi. Ljüdstvo je kričalo ,,Éljen Magyarország“ (Živela Madjarska) v Soboti i vidile so se tüdi madjarske narodne zastave pri ljüdeh tak okoli Sobote kak v Trdkovi j v Dolencih. Žandarmerija i vojaštva je držalo gor red, niti streljen, niti ranjen ne bio níšče. Če bi na Madjarskom vüpao en Slovenec skričali »Živela Jugoslavija", bi ga strašno nabili mogoče še obesili. Mislimo samo nazaj, ka je trpelo naše zavedno dolnjé ljüdstvo od madjarske oblasti (ne boljševiške) leta 1919. Naša oblast je tű pokazala, da je- v kulturi visoko nad madjarskov. To z mirnim srcom lehko povdarjamo v Prekmurji. Slovenci so vnogo več surovosti mogli prestati od Madjarov, kak Madjari od naše oblasti v Prekmurji. Naša oblast nierinoga ne je osmrtila v Prekmurji, marijanska jih je več L 1918—1919. To zato povdarjamo, ka Vnogi jako radi pozabijo, ka se je prle godilo. Mejmo oči pravično odprte na obe strani. Keliko jih manifestiralo? Sküpno šest jezero. Bili so v pretežni večini protestantje (evangeličanci). Tüdi med evangeličanci so jugoslovanskoga mišljenja, a v menjšini. V večini so napunjeni z madjarskim dühom, čeravno pokolenja svojega ne tajijo večinoma. Med katoličanci je večina jugoslovanskoga mišljenja, mala menjšina je izdajica judaška svoje slovenske krvi. Teh par ljüdi je tüdi manifestiralo proti državi. Manifestacije so bile v Soboti i zvüna nje i v Dolencih i Trdkovi. Gori pri Trdkovi, nam poročajo, se je zgodo jako žalosten slučaj. Radi bi bili, da ne bi odgovarjalo to istini. Zgodilo se je, da je neki kmet, ne vemo, jeli z naše ali madjarske strani z madjarskov zastavov vdaro našega Orožnika po glavi, gda je té red delao med ljüdstvom. Zaistino žalosten slučaj! A mi ne kriv im o toga človeka, ki je zdigno svojo roko na osebo oblasti, nego popolnoma obsodimo tiste brezvestne hujskaèe. ki so ljüdstvo na to krivo "pot spravili. Što so hujskači? Oblast je zaprla dr. Cifraka, dr. Váljija, dr. Pintera fiškališa z Sobote, Horvath Geza najemnika grofa Sza-párija z Krajne i Šándor Matjaša z Bakovec i dve hčeri kantora Čisara. Kardošovoga sinü je tüdi štela, a té je odskočo,, zato so trgovino očino zaprli. Zvün te gospode je odpelani kakših treseti kmetov tüdi v Maribor. Vnogo oseb je biIo v prvom hipi aretéranih, a Izpüščen so. So tej zaprti krivi ali ne, mi ne moremo trditi. Pravična Preiskava bo že vse dognala. A teliko lehko trdimo, da glavni krivci nej so tej, nego hujskači ešče dozdáj skriti na tom kraji i hujs- kači prek meje. Glavni hujskač je profesor Mikola. Zvedo je od Pošfay-ja, Člana vogrske komisije, ki je Preminoči tjeden zato odišo za Varaž-dina, da ^hujskanje pripravi proti našoj državi, pravimo, zvedo je Mikola, kak se nam glasi — od Pošfay-ja dneve, gda pride komisija. Nato je Mikola začeo držati spravišča kre meje na Madjarskom i tam nahujskao ljüdstvo, ka naj kriči za Madjarsko, ar ovo je že vse zgübljeno, jedino Plebiscit je mogoči rešiti Prekmurje za Madjarsko. Poleg Mikola sta strašno agitirala Krampač i Horvat Lovrenc z svojimi letaki, štere so protidržavni ljüdje trosili okoli po celom Prekmurji. Na Goričkom posebno štiri hujskače o menja) o Goričanci, ki so glavni krivci, nešteri so tüdi na Ravenskom i Dolinskom. Oblasti dužnost je, naj glavne krivce zasledi i kaštiga, zapelane ljüdstvo pa naj z voze püsti. - Za hujskanje je - znalo celo Prekmurje tüdi za manifestacije z zastavami par dnij pred prihodom komisije. Na Goričkom so zbobnjariti dali na glas to ljüdem. Zakaj se to ne prepečilo, nevemo. Plebiscit je srečno izspadno. Trianonska mirovna pogodba ne dovoli v Prekmurji plebiscita, to je, brez glasüvala se Prikapči Jugoslaviji. Mikola profesor je agitirao té dneve strašno za Plebiscit. Njegova žela se spunila. Celo Prekmurje je zvedilo 1 za komisijo i šlo v Soboto, Trdkove i Dolence glasüvat. Vsi', ki so manifestirali za Madjare, so dali Zednim votum za Madjare. Pravimo ka so vsi zato šli manifestirar. Znamo, ka so nej vsi zato šli, nájveč jih je šlo iz radovednosti, radi bi znali ka bo, radi bi vidli visoke oficere ali povedali svoje pritožbe. I mi pravimo, ka je vseh šestjezero šlo manifestirat za Madjarsko. To so votumi za Madjarsko. Računajmo, čeravno jih z edne hiže več bilo v šeregi, vendar računajmo, ka" je samo eden bio z edne. dtüžine i ka ž njim čüti cela familija to je poprek pét düš v hiši. Tak je pélkrat šestjezero to je treseti jezero glasüvalo za Madjarsko, sedem-deset jezero pa ostane za Jugoslavijo. Zmagala je tak Jugoslavija. Ne so šle manifestirat lendavska, Črensovska, dobrovničke, beltinska, bogojanske, tíšinska, Cankovska, jürjenska, jelenska, 2 NOVINE 2. okt. 1921. gradška fara, ne tüdi zvünešnje vesnice sobočke rk. fare niti sebeščanska i bedenička. Teh par ljüdi, ka je bilo z teh far pri manifestaciji, ne pride v poštev. Martjanski rk. farniki so se tüdi v malom broji vdeležili manifestacije. Najbole so se vdeležili manifestacije Sobota, i ev. sobočka, bo-donska, slavečka, križovska, püconska, moravska, petrovska evangeličanske fare, občina Šalovci dolenska, mar-kovska i nedelska rk. fara, a izmed imenüvanih rk. far, štere so se vdeležila manifestacije, je tüdi lepo število takših, ki so državi verni ostali. Nikdar ne pozabimo reči zavednoga Slovenca iz Boreče, ki je hujškačom te reči dao v pomislek: »Samo želte vogre nazaj, vejdo vam vüja dojgeli". Plebiscit je zvršen, pretesna večina Prekmurja je pokazala, da čüti za slovensko državo. Zakaj se je ljüdstvo dalo tak hitro zapelati? Pravici bomo gledali v obraz i tak pisali. Krivice, strašne krivice, štere se tomi ljüdstvi godijo, so je stirale v protidržavno manifestacijo. Mi sami radi pišemo, ka je ljüdstvo stirano v to manifestacijo. Nepopisne nevole teršijo ravno tisto gornje ljüdstvo, štero se spravilo zdaj pod madjarsko zastavo: glad, nagota, zaprta železnica, sodnija v Maribori, zaprte granice, fal živina, draga obüteo-obleka, toča itd. itd. i najslabša uprava. To vse je teršilo to leto to siromaško ljüdstvo. Za zajokat so ešče dnesdén vnoge sirote i Vnogi invalidi. Brez vse penzije ešče izdaj, drügi pa pridejo vu ves i majo peneze za vino, ešče za šampanijo. Ljüdstvo je štelo iti si krűh slüžit, kak vsako leto prek meje, sa-mostojna-Iiberalna Vlada z Ljubljane pa ne njim je dala dovoljenja, ali konči delala velke teškoče: Večina ljüdstva je moglo spovujšli prek meje i iskati si dela, ár ovak bi doma od glada vmrli. I zdaj, gda so celo leto robotili i si tistih par metrečkov zrnja s teškimi trüdi spravili', ka prehranijo i oblečejo svojo familijo, njim carinarnica 32-. dinarov carine vrže na metercent zrnja. I ár so daleč od železniške postaje, morejo od edne foringe nešteti jezero koron plačati pa še više, ka teško zaslüženi krűh pod streho dobijo. Povejte, je to ne v nebo kričeča krivica? Madjari so zaperali 16 m. k. carine, teliko bi tüdi ešče doma radi plačali, a 128 k. to je preveč. Ár njim je Madjarska krűh dala i té krühek brez terha carine dala do rok, so šli pod njeno zastavo, ne pa pod tisto, štera njim ešče krűh. zacarinari. Poleg te carine pa mantra gornje ljüdstvo tüdi to, ka trafike ne dobijo. Tam gor nej tobaka. Ka so si lani sadili, so mogli vö spomikati ali letos' se terja dača za" tisto, ka je láni oproščeno, duhana pa ne dobijo. Če si pa z Madjarskoga prinesejo ne za švércanje, nego kadi!, ár njim ide kak nam tű doli, te se njim za pár paklinov, štere so si tam prek küpili meter pšenice zapleni i oda. Teva dva zroka, kak glavniva. so nam povedali gornji ljüdje, šteriva sta ljüdstvo te zadnje dneve najbole zburkala. Strašno burka ljüdstvo tüdi to, ka živine ne sme odati, kam šče. Talijani ne so smeli tű zadnjič küpüvati. Vsa politika v Prekmurji se süče okoli edne reči: plačaj ti Prekmurec. Samo mislimo na obrtne liste, katekizmuše, ognjegasce, razne komisije. Do vrha je .že potopila ta politike i dala ljüdstvi v roke madjarske zastavo. Istina, ka bi na Madjarskom ešče več plačüvalo, ali toga hujskači ljüdem ne povejo. Oni so od Madjarov dobro plačani, ka njé briga zatém Usoda ljüdstva. Srce bi mogla meti oblast v Prekmurji i vero —-i té manifestacije nebi bilo. Pomagajte trpečemi ljüdstvi-i bo vse dobro. Poslühnite njegove tožbe. Poslühnite je. A dozdáj ne samo, da neso pomagali tomi ljüdstvi, nego, ešče tisti so se napadali od liberalne stranke, ki so celo srce nosili za to ljüdstvo. Mislite samo, keliko grdi laži so gučali, pisali, kak so špotarili našega poslanca, ar so pomagali i pomagati šteli ljüdem. Tisti neso ljüdstvi pomagali, kim je dužnost bila, se pa grdih, ki so njemi pomagali To je moglo roditi drevo nezadovoljnosti, štero je obrodilo sad madjarske zastave. Idejo tistim te reči brez razlike,.ki so iskali samo svoj Žep, tirali samo politiko kšefta, tlačili pot krivice na jezero načinov, šterim je Prekmurec samo dojna. krava bio, ka so jo do-jili, ne pa tüdi krmili...' Ka pri takših prilikaj lehko delo majo hujskači, je samobsebi razumljivo. — Mi smo svoje -vsikdar povedali, a naruhlili so nas zato dobro. Zdaj se pokazalo, da smo ne zaman kričali i da je censura nesrečne prste mela, gda je" brisaia naše pritožbe. Da pa z madjarske zastave ne zraste madjarska puška i bajonet i z Prekmurja ne postane Zapadna Madjarska, je potrebno, da se vrastvo da, ka začenja rane našega ljüdstva. To vrastvo zahteva, ka naj idejo vsi z Prekmurja, ki so delali krivice tű, naj ide odtec vsaki krivec štokoli je. Zahtevamo vero poštüvajoče nadstrankarsko Vučitelstvo uradništvo, vojaštvo, žándarmerije.. Poštüje naj vsaki vero toga pobožnoga ljüdstva, njemi deli pravico i bo vido prle kak de edno leto, trikrat tak veliko vnožino tam, gde se je zbirala pod madjarskov zastavov, bo stala pod slovenskov i ta vnožina bo navdüšeno, iz srca, ne pa na-hujskano kak pod madjarskov, poz-dravljala: Živela Jugoslavija! Podrobnosti. Aretirali so tüdi g. Lütar Adama ev. dühovnika z Püconec. Ali te so se znali temeljno zagovoriti, da so jih taki spüstiü. — Strükovčarje so z bandov šli V Soboto. Konec veselja je pa bio to, da so. njim v Soboti takši veter napravili, ka so vsili plot podrli i komaj spovujšli vse razdra- pan! i poškrabani. — Glavar dr. Lipovšek so se razjokoli, gda so vidili to veliko vnožino v Soboti. G. major Sagadin pa z samokresom hodili od voditela do voditela manifestacije i je dali zapirati. Toga dogodka nesta pričaküvala, verjemo... Zroküvala tüdi nesta ga, krivice so ga rodile z hujskanje v. Shod kmečke zveze v Črensovcih. 18. t. meseca so držali naš poslanec jako • dobro obiskao shod ,v Črensovcih. Iz dsmače i velikih sov sednih far poslüšala so„popolnoma odobravali njihovo izvájame, Glavne misli govora sd bilé té: Zadnji shod smo meli tu k vüzmi. Te sem Vam naznáno, da še v parlamenti borimb za edno pravično ustavo, štera da veri svoje i našemi kmeti njegove pravice. Ar jé večina odvrgla naše zahteve i se odločila za ustavo, štera král versko slobodo i ne preštima siromaka človeka, smo ráj odišli domo z Belgrada, kak bi Odali svoje Ijüdc sivo. Lückoga greha nesmo šteli včiniti. Pa Pašičova Vlada je tak delala z nami, kak te tüdi z Kristušom: cb-ljübljala nam je vsej če mo jo molili, to je podpirali A mi smo z Kristušom odgovorili: ka ponüjaš, ne je tvoje, nego naše, idi od nas. Törki so dolpokleknoli pred . vladov, šli v njo i. dobili od njé jezerpdveSto milijonov koron, Štere plačaš ti kmet. Nigdar se ite gospočina plačüvala, zdaj jo Törkom moremo plačati. Slovenski Samostojni „kmetje.# so tüt|i na kolena spadnoli pred njov pa dobili'za to dvestomilijov kron. Po kočüjah, automobila} se vozijo zdaj j i zidajo si palače, ti boš pa plačao vse to. Naša stranka nese dala omá-miti. Prišli, smo ošpotani, Siromaški domo, a prinesli smo na prsah najvekše Odlikovanje : red poštenja, — v v srci pa: mirno düšno vest. (Veliko navdüšenjei pdchravanje.Jugosh Lanskomi klubi se dá zavüpanje). Zgodovinsko dneve živemo zdaj. Zdaj se določijo naše • meje, štere koronajo naše delo: K Jugoslaviji se Prikapči za stalno naše Prekmurje. Prvi, količ je. zdaj v četrtek vdarjen pred Taukov 2 km. trikotno mejo med Austrijo, Madjarsko i Jugoslavijo. Mi smo Jugoslovani, ščemo to državo, borimo se proti krivicam, ne pá proti državi. Gospodarsko i narodno smrt bi pp-menila za jezere Slovencov, Če bi se Lendava od nas odtrgala. Najostrej protestèramo proti vsakomi kšeftanji, Štero bi nam Lendavo z rok trgalo. Čolik-Antlč polkovnik! i našoj komisiji izrekamo zahvalo i popolno zavüpanje pa jo oprosimo, da čuva naše prekmurske meje povsod, posebno pa y Lendavi. (Veliko odobravanja. Ednoglasno se sprejme ta resolucija). Vsi boji, vse grozote, nesreče teh so sád lakomnosti ali kapitalizma, ki šte sv. Pismo, najde tam, kak se 3 NOVINE 1921. 2. okt. požele edna pokrajine i za to nastane bojna. To nas vči tüdi zgodovina. Ta nesrečna velika svetovna bojna se je ravnotak rodila: Angležke fabrike so poželele ruski len i konople z vunov, da je ne bi nemške dobile, štere so bliže k Rusiji i zato že začele falej delati. Angleški kapital se je zbojao nemškoga ali bole rečeno poželo nemškoga. I ravnotak v drügih orsagaj. Nikdar smo se mi Slovenci z Rusi ali Srbi nej trdili. Niti poznali nesmo se. Kapitalisti ednih i drügih orsagov so postali lakomni, zato je moglo milijonom dati svoje življenje, zato je bilijone i bilijone vrednosti vničene i prišlo teliko nevole na svet, Kapitalisti neso bili v strelnih jarkaj, za frontom so se gostih i bogatili i zmagali si oni. Oni majo v rokah naš živež, našo obleko, našo obüteo, celi naš Žitek. Dokeč se kapital ne vniči v današnjoj formi, se nam bole ne more goditi. — Kommunisti so ga šteli vničiti, a brez Boga. Zgodilo se je, ka SO postali navadni tolvajje reparje i najhüjši kapitalisti. Kun Belova garda je spokradnola od madjarskih kapitalistov zlat i srebro i toga ne siromakom na hasek obrnola, ne nego sebi obdržala. Posebno letale je spravilo v Rusijo vse pokradjen kapital za dobro življenje kommunistov. Ravnotak ne morejo kapitala vničiti Socialni demokratje. Delavci morejo drage takse plačüvati v strokovne organizacije (szakszervezet) a haske s toga majo pa samo socialisti — voditelje. Tei so 'povsod milijonarje. Lehko njim- je zato gučati proti kapital!". Ne. Züli je nevola. Kapital vničiti ali po pravici v právo jedrö spraviti njegove valove‘je mogoča samo krsčanska Vera i po njenih načelih se ravnajoča krsčanska politika. Ta vsem šče pomagati, kapital pa vse šče vö scécali i -samo nešterim pomagati. Tei par ljüdi ma v rokah milijone, i milijarde i od teh par ljüdi višjo milijoni v potrebčine .stoječih siromaških ljüdi. Glejmo en primer. V Prekmurji se oda mesečno po najmenšem račun! 500 glav živine. Pri ednoj kili če samo edno korono ma küpec dohodkov, dobi on na leto trimilijone koron dobička. Krščanska Socialna politika dela na to, ka bi té tri miljone mi vsi meli, ki odavamo, ne pa pár" ljüdi ki küpüje. 1 kak je to mogoče? Tak Če edna ves,,fara ali krajína vküp stopi, se združi v Zadrugo i vsi vküp odájo Svoje'blago i vsi vküp |üdi küpüjejo. Se zna, ka mali trgovci pri tom nikaj ne zgübijo, ar oni bi ravno bili potrebni, ka bi za Zadrugo küpüvali ali odavali njene reči. Naš mali trgovec i drügi siromak bi zaslüžo pošteni zaslüžek za delo, haske bi pa meli vsi zadrugarje. Zatem so ednoglasno sprejete vse resolucije bogojanskoga velikoga shoda. Govornik zakljüčijo z temi rečmi shod. Mi glasimo v cerkvi .smilenost, zvüna njé jo pa zvršavamo. Naša posojilnica, pri šteroj brezplačno delamo, da na leto sto pétdesétjezero koron siromakom na pomoč ks», telko menje intereša plačüjejo, kak bi indri. To je v desetih letah poldrügi milijon koron haska za naše ljüdi. Keliko skuz posüšimo s tem, keliko sirot nah-ranino. Ki pa vložijo peneze v našo posojilnico, ne dobijo menje nego ešče več procentov kak indri, pa zato ne njim trebe daleč hoditi. Zavest, štera nas razveselja ka pomagamo sirotam i vaše zavüpanje do nas, je naša plača, drüge ne želemo pri borbi za vaše pravice. Boriti se t Černe zavás, Čeravno je to teško delo, kak dugo de boža vola. (Ljüdstvo genljivo i zahvalno prosi govornike, naj ne odstopi od borbe, naj je zagovarja). Glasi. Ki je zgübo peneze v Črensovcih ob priliki 700 letnice III. reda, naj se javi v uredništvi Novin. Če se ne javi, penezi se obrnejo na dober namen. Navuk za tretjired je dnes, 2. oktobra popoldne ob 3 v Črensovcih. Invalidom! Bivšim vojakom! Ministerstvo za socialno skrb je pod št. 252. aug. 12. l. t. odredilo, da se morejo spreglednoti ešče ednok vsi invalidi i vsi vojaki, čeravno so slüžili v kategoriji C, to je brez orožja, na deli, če so prišli v slabšem zdravji domo, kak so šli ta. Gda pride komisija, vsi si vzemte svedočanstvo sebov, ka ste slüžili pri vojaštvi ali vojaškom deli. Nišče naj ne zamüdi, ar več preglejüvanj ne bo. Pri svojem župani naj se vsaki lepo da gorpisati. Župani naj kredi majo seznam invalidov vseh. V Gornjem Prekmurji se okt. 28. začne to preglejüvanje. Prosimo g. župane, naj nikoga vö ne püstijo z imenika. Talijani prido debele bike i jünce küpüvat. Naznani se, gda. Iz sobočkoga farofa so odišli graničari, nastavljeni so bili samo začasno. Aretirali so Kleinrat Jožefa iz Sobote, ev. dühovnika iz Slaveč i Petrovec, patekara z G. Lendave, Šinkoviča vučitela z familiov vred z Krplivnika i več oseb kmečkoga stana do pétdesét ljüdi sküpno. Za odpüščanje dače zavolo süše se že dela na glavarstvi. Püščenivi sta gospodični Čisarovi z M. Sobote. Brata Brumen. Joško i Ludvik izjavljata, da nesta prevzela tajništvo demokratske stranke (JDS) v M. Soboti. Beltinci. »Zastopniki slovenskoga kmeta” (Smejte se!) samostojni, so kak »Siromaški ljüdje" z automobilom prišli k Cigüt! v krčmo 20. t. m. na .veliki shod”. Zbralo se je dvajseti ljüdi okoli njih, nieden ne več. Tečas je tem Drofenik mlato prazno slamo, dokeč neso ga vsi povrgli z županom vred. Naši pristaši so dobro ugovarjali slabostojni. Melinčkoga župana sin bi tüdi rad čüo samostojni evangelium, samo ka ga nešteri pošteni človek presvéto, za koj se ide i fikno je z pajdaši domo. Gederovci. Edna sirota je mogla za osem klajbasov več carine plačati kak so klobasi vredni. Prosimo cari-narnico, naj vendar naznani lüdem za koj i kakša carina se more brati, ka se nede ljüdstvo burkalo. Nas boli i čemeri, gda na lastna vüha moremo čüti od čestnikov carine, ka trebe male reči tüdi dobro carinati, zakaj si več blaga ne küpüjejo ljüdje — dajte peneze Siroti pa si že več küpi. Tak Čüjemo tüdi, ka našega g. vučitela Požegara imenüjejo za nadzornika. To znamkar zato, ka lückoga človeka ženo ma prisebi. Ne za nadzornika niti za vučitela je ne takša oseba. Ali ar je strasten liberalce, so njemi vsi grehi odpüščeni pri liberalnom nadzorniki", ne pa pri Bi gi i poštenih ljüdeh. Ženo naj da nazaj moževi, šteri jo zahteva i šteromi sliši. Jeli ka je ne čüda. če jé ljüdstvo nezadovoljno? Najboljše blago za moške ino ženske obleke se dobi pri Franc Seršeni v Lotmerki, tam majo zmérom najvekšo izbiro. Je vüpanje, ka se vsem, ki so si zrnje spravili z Madjarskoga, odpüsti carina. Vüpanje, pomirte se! Prošnje invalidov i dovic so naš g. poslanec že izročili v dotično mesto. V kratkom se vse vredi. Ki so pa svojega »uverenja" ešče nej njim do rok dali, naj to kem . hitrej včinijo, če ne vlečejo ešče penzije. Na šterih kotlaj mo žgali? Minister f nanč je dao obljübo, kase prošnje kmetov poslühnejo i do smeli žgati kak dozdáj na starih stalnih kotlaj. Dovolenje Čakamo, ka pride. Samostojni kmetje, štere doma rojaki ‘naganjajo, ka do reči nemrejo priti, so se narinoli zdaj na Prekmurje. Podpirajo je agrarna reforma, živino zdravniki i nešteri vsikdar penez i pijače željni i siromake zametavajoči domači modrijani., Če bi v štero ves prišli tei ^‘apostolje, pítajte je samo kelko so dobili za to, ka so Odali pravice svojega ljüdstva, ka so proti svoj lastnoj vöri dali votum, ka so Törkom 1200 milijonov zvotirali z našega žepa. Pitajte je z koj si zidajo zdaj hiže, küpüjejo kočije, ki so prle raz trgani hodili. Pitajte je, ka je z tistimi 200 milijonami, štere so dobili, kak listi trdijo. Gornja Bistrica. K nam so tüdi prišli Samostojni. Pripelao je Jakšič Janoš. Bilo je do dvajsti ljüdi na shodi. Poslanec Drofenik, šteri je doma žganjar, je prineso modrost Jakšič] i kompaniji. Tá modrost se je etak glasila: Klekl nemre biti za vas, on žito more küpüvati, zato je za fal ceno zrnje, ravnotak nemre biti za to, ka bi drago Odali "meso, ar'fal govedine jej. Ta modrost se je cedila z slinami vred z vüst žganjara Drofenika. Nešteri Bistričanci so klumali v svojoj modrosti tomi evangeliji. Istina je pa to, ka naš poslanec žito vsako 4 NOVINE 1921. 2. okt. leto pripovajo, govedi jesti ali ne jesti jih pa nikdar ne vido ne Drofenik ne drügi slabostojni. Nadale istina je to, ka če ne bi jeli govedine gospodje, bi Jakšič zaman krmo bike i drügi tüdi pa zaman povali zrnje, če je drügi ne bi küpüvali. Slednjič najvekša istina je to, ka so se ravno naš poslanec borili največ, ka so nam spravili poštene živinske i drüge cene. Ki nači guči ali načiši guč poslüša, nema v sebi düšne vesti. Drofenik se nikak ne vidlo, ka ga tak malo ljüdi poslüšalo Naj se potolaži če ljüdje zveo, ka so Samostojne Srbski Horvacki i Slovenski kmetje kak navadne špekulante (tak je zovejo Srbi) stirali z svoje stranke, ne bo meo Drofenik k leti niti dvajseti poslüšalcov na Bistrici. Županom. Stranka Samostojnih Kmetov (SKS) vam dava nikšo izjavo za podpis, ka bi tam pečat gor v darili. V nikšo formo v to ne pri volite i s temi ljüdmi nemajte nikaj za opravit. Tei ljüdje so v Belgradi proti autonomiji naših občini naših pokrajin, proti krščanski šolam i proti verskoj slobodi glasüvali za svoj žep. Tem te vörvali? Njuv minister Pucelj je v Maribori zdaj dao gorpostaviti neko gospodarsko šolo, v šteroj se ne sme vera včiti. Jeli dobri krščeniki so tei samostojni? Pamet naj ma vsaki. „Ešče prle kak so se cene pozdignole, sta küpila Brata Brumen (Slavska bauta poleg katoličanske cerkve v M. Soboti) velko množino vse fele platna, štofe, cajge, druke i razno drügo blago. Cene nizke, blago močno i dobre vrste“. Poslovna dača na Vogrskom. „Pénzügyi Hirlap“ piše, ka je na Vogrskom poldrügi procent navržen na poslovno dačo (forgalmi adó). Mi smo meli samo eden procent i keliko je ljüdstvo vrelo proti njemi. Posrečilo se nam je še to dačo odpraviti. Ka do pravli zdaj Mikolje na to, ka na Vogrskom je ešče za dačo i je vekša kak je naša bila. To do pravili: Hodte Prekmurci pa nam pomagajte plačüvati vogrsko dačo. Gda g. Mikola vsede na vseučelišči (egyetem) v profesorski stolec, ne de več pisao „Domovine“ ječao boš pa ti Prekmurec pod bremenom dače, če se daš zapelati. Z Martjanec nam glasijo, ka je ob priliki razmejitvene komisije neki človek pred Sobotov revolvo vzeo iz rok našemi orožniki i ka je madjarska komisija toga človeka na svoj automobil vzela i ž njim odišla prek na Madjarsko. Skoro neverjetno. Prosimo pojasnila. Z glavov je mahao častnik razmejitvene komisije v Radgoni, gda so njemi pokazali fundament, na šterom je stao steber casara Jožefa. Austrija nas toži za kvare, štere je pod našov zasedbov Radgona z okolicov mogla pretrpeti. Jožefa casara mo mogli tak z Möre nazaj pri vlečti i na staro mesto postaviti, če nas obsodijo. Državno posojilo je velike vrednosti ne samo zato, ár dá najvekši, to je 7% nego tüdi zato, ar se ž njim pobolša naša valuta i dobrostanje pa gospodarstvo cele države. Z teh penez do se naime delale železnice, tüdi naša Sobočka. Kem menje je lückih penez v orsagi, tem več valá orsag. To državno posojilo vzeme gor Mariborska eskomptna banka v Soboti. Lehko se posodi 400, 2000, 4000 ino 40000 koron. Marijin List od aug., sept. i oktobra damo z dnešnjimi Novinami. Türelem, nemsokára szabadok lesztek. (Potrpljenje, skoro se oslobodite) je pravo eden izmed vogrske komisije v Soboti. — To slobodo kažejo prek meje Slovenci: nemajo niti edne slovenske šole, niti edne slovenske knige, pri sodišči, notariuši, na farofi vseposedi se vodi vse vogrski, slovenščina je pod klopjov. K toj sloboščini prihaja ešče to, ka samo Zalaegerszeg ma 1500, pravi jezeropetsto robov, keliko pa drügi vekši várašje. Brez vsega pitanja trpijo tü nedužni ljüdjé. Pred šestimi meseci nikdar nikoga ne opitajo je kriv ali nej. Če v teh meseci prejde, je njegova sreča. To je vogrska sloboščina. Ki šče, naj si jo žele. Voze čakajo naše pošteno ljüdstvo tam prek. — Sloboščina! Pošta. Horvat Vilma Moravci hš. 37. Nega pravde, štera bi zabranila, ka ne bi smeli deco, štera je že doma spunila obvezno slovensko šolo, dati v Radgono ali kama inan. Če deteta ne püstijo prek, mate pravo prizivati (apelalivati) v Belgrad. D. „Domovine“ ne čtemo i se ne brigamo, ka piše od nas. Ki v laži namače pero mesto črnila, ne more človeka dostojno pisati. A vsaka laž ma kratke noge, Domovina tüdi. Od plebiscita ne bilo govora. — Prošeno bo ob priliki. — J. Tivadar. Kuršeni. Hvala, peneze prejeli. Kornhauser Al. Sv. Jürij. Dober je račun. Samo vaše Novine so brezplačne. 20 k. si pri kalendaraj zračunajte vkraj i poštnino. Hvala na trüdi. 90 k. ešče čakam po pošti. H. Martjanci. To je bio i moj namen. Agrarni odbor. Lipovci. Objavili smo, ka sta tožitela kriva, ár sta ne vse po pravici gučala, vi pa spoznate, ka neka falinga je tüdi privas. S tem je spor rešen. Držimo se vsi zapovedi. Ljübimo bližnjega kak samoga sebé. — F. Benedek. Jaz sem tüdi vašega mišljenja. Prošeno bo. Iz amerike nazáj prišlim lüdim! Odá se v Sebeborci 1 lepi falat grünta v ednom falati, okoli 13 plügov. Blüzi telko drv se na funduši najde, ka se za edno hrambo cigel zažgé. Pitanje pri Vogler Károlyi Celo ugodno! Anton Hack, posestnik v Trati, štev. 34. poleg G. Mureka, pol. okr. Maribor, oda takoj svoj grünt stoječi iz 20 plügov dobre zemlje, senožati, velkoga ograda gošče goric. Nova hiša i celo gospo- darsko poslopje, vse v najbolšen stanji. Grünt je pet minut vkraj od glavne ceste Murek — G. Radgona i frtao vöre od železnice Ljutomer — Maribor. Cena po dogovori. Edna hiša z lepim ogračekom z ednov brežnov pivnicov v D. Lendavi je taki k odaji. Pozvediti je pri Uredništvi. oratje zemlje in senožati se s proste roke taki proda. Več se zvedi pri Balkanyiji v D. Lendavi Občina Dolnja Lendava ma na prodaj 2 konja z dvema konjs- kima opremoma i voz kočijo. Küpci se naj zglasijo v obč. uradi D. Lendave. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.