Celjski tednik «LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA V žalski občini gradijo foeTođ SKORAJ VSA SAVINJSKA DOLINA BREZ VODOVODA — DELA V DVEH ETAPAH BODO VELJALA OKOLI 80 MILIJONOV DINARJEV — PRVA ETAPA ZA OBMOČJE ŽALEC JE ŽE V GRADNJI IN BO DOKONČANA ŠE LETOS — VODNJAK V ŠEMPETRU ŽE DOGRA- JEN — PITNE VODE BO DOVOLJ SE ZA 50 LET — KOLIKO BODO PRISPEVALI INTERESENTI? — ZANIMANJE ZA GRADNJO JE PO- VSOD VELIKO — ZATO JE PRIČAKOVATI VELIKO INTERESENTOV Bogata in napredna Savinjska dolina, ki je znana po svoji žlahtni zeleni roži daleč po svetu, nima še urejene ene osnovnih potreb so- dobnega človeka. - Je hrez zdrave vode, odnosno vodovoda. Skoraj ni za verjeti, pa je vendarle res. Vodo sicer imajo skoraj pri vsaki hiši, vendar je ta več ali manj nehigienska, kar je odvisno pač od tega, kakšen vodnjak si je kdo zgradil. Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da v nekaterih vaseh že imajo vodo- vod. Najstarejši vodovod je na Polzeli, ki so ga zgradili že pred vojno. Po, osvoboditvi so v nekaj letih zgradili vodovod še v Preboldu, letos pa so zaključili z deli v Braslovčah. To ni bilo lahko delo, vendar so ga z zdru- ženimi močmi ob podpori samih inte- resentov, tovarn in kmetijskih zadrug vendarle uresničili v zadovoljstvo tam- kajšnjih prebivalcev. Vse druge vasi in naselja v Savinj- ski dolini so še danes brez vodovoda. Celo 2alec, ki je metropola Savinjske doline in središče gospodarsko močne občine, je še danes brez vodovoda. Ker je želja Savinjčanov po zdravi pitni vodi in po sodobno urejenih vodnih napravah bila iz leta v leto vedno močnejša, je Občinski ljudski odbor v Žalcu dal letos pobudo, da se uredi sodoben vodovod v vsej občini in tudi organiziral finančna sredstva za to gradnjo. Vsa dela za izgradnjo vodovoda na območju občine bodo veljala okoli 80 milijonov din, in sicer bodo potrošili v prvi etapi 40 milijonov in v drugi zopet 40 milijonov din. Ta sredstva bodo zbrali predvsem iz stanovanjske- ga sklada, ki bo pri tem nosil levji delež, dalje z dotacijami podjetij in kmetijskih zadrug, z gradbenim pri- spevkom zasebnih interesentov, manjši del pa bodo črpali iz sredstev občin- skega proračuna. Sedaj že gradijo prvo etapo vodovoda za območje Žalec. Za Tovarno pohištva v Šempetru je že izgotovljen vodnjak, ki bo zajemal vodo za vse žalsko ob- močje. Talne vode bo več ko preveč, saj so pri zadnjem črpalnem poskusu v najbolj sušnih dneh preteklega tedna ugotovili, da bo zmogljivost tega vod- (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik žalske občine tov. Rančigaj si ogleduje vodnjak V VELENJU SO ZNOVA SLAVILI POMEMBNO DELOVNO ZMAGO Kadar prihajajo iz rudarskega mesta ob Paki takšne vesti, že ni nič nena- vadnega, saj so velenjski rudarji in nameščenci, žene, upokojenci in celo šolski otroci že premnogokrat slavili velike zmage pri prostovoljnem delu. Tako so v minulih letih samo na račun prostovoljnega dela uredili lepo jezero, zgradili moderne športne naprave, pri- pravili najmlajšim lepa igrišča, ure- dili parke in ceste... Lani pa so se lotili tudi Pake, ki jim je zaradi pre- pogostih poplav prizadejala veliko skr- bi in škode. Začeli so z regulacijo reke, okoli katere nameravajo zgraditi sre- dišče Novega Velenja. Lani so zregu- lirali 270 metrov struge ali holje re- čeno: Paki so utrdili povsem novo pot v dolžini 270 metrov. Z regulacijo Pake so letos začeli v prvi polovici junijNa gradbišču pro- stovoljcev ni nikoli manjkalo, zlasti pa ne proti koncu minulega tedna, ki jih je prihajalo tudi od 600 do 800! Tako so že v soboto zaključili z regulacij- skimi deli na eni etapi v dolžini 440 m, to je do novega cestnega mostu čez regulirano strugo. Razen teh del pri reki pa so prostovoljni delavci v le- tošnjem letu precej storili še pri ure- janju otroških igrišč ter pri delih za olepšavo mesta. Na vseh gradbiščih so skupaj opravili 43.112 prostovoljnih de- lovnih ur, od tega samo pri regulaciji reke 36.500. To je velik prispevek, ki ga je dalo od okoli 3000 kar 2200 pre- bivalcev Velenja! Več kot razumljivo je, da v teh akcijah prednjačijo člani delovnega kolektiva velenjskega rud- nika lignita, saj so sami opravili v letošnjem letu kar 30.3v,' prostovoljnih delovnih ur in od tega pri regulaciji Pake 24.856. Velenjski prostovoljci so prvotno na- meravali proslaviti zaključek del na eni etapi regulacije Pake že v nedeljo. Toda zaradi slabega vremena so slav- nost preložili na naslednji dan. V ponedeljek je bil v Velenju prav- cati praznik, ki je dosegel svoj višek v popoldanskih urah na slavnostnem zborovanju pri novem mostu. Tu se je že okoli 15. ure zbralo nad 2000 doma- činov, razen njih pa so sem prišli še član Zveznega izvršnega sveta FRANC LESKOSEK-LUKA, sekretar Okrajne- ga komiteja Zveze komunistov v Celju FRANC SIMONIC, pretìsednik OLO v Celju RIKO JERMAN, podpredsed- nik Okrajnega odbora SZDL v Celju JAKOB Zen, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta IVAN ZMAHER in drugi. Zborovanja pa so se udeležili tudi člani češkoslovaške delegacije sin- dikata rudarjev pod vodstvom JANA TAPERJA. V imenu štaba za organizacijo pro- stovoljnih delovnih akcij je slavnost- no zborovanje začel RUDI SELIH, ki je v besedi in številkah orisal velik prispevek velenjskih prostovoljcev pri gradnji naselja ter pri regulaciji Pake. Ko je poudaril velik delež članov ko- lektiva rudnika, zlasti pa tistih pro- stovoljcev, ki s"o izvrševali težka dela v kamnolomu, je tov. Selih dejal: »Pri delih so pridno sodelovali tudi naši najmlajši, saj ni otroka v Velenju, ki ne bi na en ali drug način pomagal pri regulaciji. Isto velja tudi za ve- lenjske žene, ki so po številčni ude- ležbi celo prekašale svoje moške to- variše in to še posebej v zadnjih dne- vih. Posebno priznanje pa moramo iz- reči direktorju rudnika tov. NESTLU ZGANKU, ne samo kot delofvcu na gradbiščih, temveč še bolj kot neumor- nemu vodji tega ogromnega dela!« Za njim je na govorniški oder naj- prej stopil tov SIMONIC, nato pa še tov. LESKOSEK. Oba govornika sta poudarjala velik pomen prostovoljnih delovnih akcij v Velenju, tembolj, ker so z njimi Velenjčani dokazali, da se dajo pereči komunalni problemi reše- vati ne samo z dotacijami skupnosti, temveč tudi z udeležbo in prispevki državljanov. — »To, kar raste v Ve- lenju,« je med drugim dejal tov. SI- MONIC, »so zelo močni poganjki so- cializma. To se vidi v rudniku, to se pa vidi tudi pri gradnji novega naselja in v medsebojnih odnosih. Prav je, da pri vseh teh naporih stopa v ospredje skrb za delovnega človeka. To skrb, ki je zlasti očitna in velika v rudniku, so opazili celo inozemski gostje, ki so pred kratkim obiskali velenjske ru- darje. »Ko vam vnovič čestitam k doseže- nim uspehom,« je zaključil svoj govor tov. SIMONIC, »želim, da bi takšne uspehe nizali še v prihodnje!« Kakor tov. Simoniča, tako so velenj- ski prostovoljci toplo pozdravili tudi tov LESKOSKA, ki jim je najprej če- stital za dosežene uspehe, nato pa med drugim dejal: »Delo, ki ga opravljate, ima velik pomen. Ne gre le za delo, temveč prav tako in še v večji meri za politični pomen. S tem delom nam- reč dokazujete, da se zavedate, da je mogoče velike stvari premagovati ne le z dotacijami, temveč tudi s prosto- voljnimi delovnimi akcijami!« Po zaključku slavnostnega zborova- nja so si gostje in ostali še enkrat ogledali izvršena dela pri regulaciji reke, nato pa so se vnovič zbrali, to- krat na griču nad novim mestom, kjer so nekaj ur ostali skupaj v prijetni družbi. V VELENJSKEM RUDNIKU SO POPISALI VSA DELOVNA MESTA Občinski sindikalni svet v Šoštanju je na svoji zadnji sindikalni seji skle- nil, da bo v obeh večjih krajih v Ve- lenju in Šoštanju organiziral po sin- dikalnih podružnicah predavanje o vti- sih in delu kongresa DS v Beogradu. Ko so pregledali, kako poteka v pod- jetjih analitična ocena delovnih mest, so ugotovili, da so vsa delovna mesta že popisali v Rudniku lignita Velenje. Analitske ocene pa še niso izvedli. Po- polnoma pravilno je, da so pri tem tako kočljivem vprašanju zelo previd- ni. Sindikalne podružnice morajo pri tem delu sodelovati in objektivno od- ločat'". Šestčlanska komisija, ki se je ustanovila pri Obč. sindikalnem svetu, je doslej že sklenila 28 kolektivnih po- godb z delojemalci. NAŠ RAZGOVOR: MED NEBOM IN ZEMLJO Na prostrani ploskvi, porasli s pre- cej visoko travo, cveto rože. Za pri- prtimi vrati v hangerju žde vitke, je- klene ptice in čakajo človeka. Maks Arbajter se je od nekod pri- peljal s kolesom in mi dejal, da se lahko vpišem v celjski Aero-klub, le' zdravniško spričevalo moram prinesti.; Ko sem mu povedal, zakaj sem prišel,* sva se še dolgo smejala pomoti. , Maks je simpatičen, vesel fant. Ne-i kam nerad pripoveduje o sebi, raje* govori o letalih in poletih. Opazujemo njegov obraz in neugnan čop las nad čelom, ko pripoveduje o enakosti po- gojev pri istodnevnem jadranju, o sre- či, smoli in o vsem, kar doživi jadralni letalec med nevihtnimi oblaki. Tudi njegovi učenci poslušajo, saj so nje- gove besede ena sama izkušenost. Maks je trikratni državni prvak v jadranju, trikrat je bil v državni reprezentanci na svetovnih prvenstvih v Angliji, na Švedskem in v Franciji. Na Švedskem je dosegel svoj največji uspeh — 4. na svetu. Pred kratkim mu je general letalstva Zdenko Ulepič izročil medaljo II. reda za vojne zasluge. Je prvi športni pilot v Jugoslaviji, ki je dobil tako visoko odlikovanje. Odkar jß leta 1951 prišel iz Vršca za upravnika športne letalske šole Aero-kluba Celje, je opravil zavidanja vredno delo. Vzgojil je cel rod mladih pilotov, največje priznanje zanj pa je, da nosi deset njegovih učencev srebrni »C«. Maks je nosilec zlatega »C«, manj- ka mu pa še en pogoj od treh za do- sego diamantnega znaka. Povedal mi je, da je to prelet z jadralnim letalom na razdalji 500 km, kar je nekako od Celja do Milana ali do Kragujevca. Diamantni znak je najvišji cilj jadral- nega letalca. Rad bi zvedel za kakšen njegov po- sebno zanimiv doživljaj, pa mi je re- kel, da težko govori o »posebnih do- življajih«. Vsak polet ima nekaj po- sebnega, nekaj svojega. »Raje vprašaj njih«, je rekel in pokazal na mlade jadralce, ki so se zbirali okoli letal. Nisem ga smel več zadrževati. Delo ie klicalo in vsak dan ni tako ugodno vreme. Z zanimanjem sem opazoval skrbne priprave, slišal zadnja navodila, čez nekaj minut pa je veliki ptič, z vitkimi, negibno razpetimi krili že mirno plaval pod oblaki. Maks je s svojim jeklenim ptičem vedno znova vlekel jadralna letala v zrak, se vra- čal na zemljo in opazoval polete. Nje- gov obraz je izdajal zadovoljstvo nad uspehi učencev, kajti to so tudi nje- govi uspehi, saj je svojim mladim na- slednikom razdal vse svoje znanje in srce. Ko sem se vračal v Celje, sem bil vesel ljudi, ki so si zračne višave iz- brali za svoj drugi dom. Priznati sem moral, da niso slabo izbrali. ZA IN PROTI dvojnim tarifnim pravilnikom trgovskih podjetij Po dvojnih tarifnih pravilnikih bi se nekaterim (zlasti vodilnim) uslužbencem v trgovini plače zvišale tudi za 13.000 din. Okrajni sindikalni evet v Celju zastopa povsem lojalno stališče. Trgovinska zbornica Celje pa je drugega mišljenja in očita »nerazumevanje uredb in slabo ijoznavanje gospodarskih predpisov«. Ali lahko res verjamemo, da ob takem povišanju plač ne bi narasle cene potrošniškega blaga? Trgovinska zbornica Celje je nedavno izdala k zakonitemu tarifnemu pravilni- ku posebne teze za ocenjevanje delovnih niest v trgc^ini. Teze naj bi služile kot Pripomoček pri ocenjevanju odnosov '^ed iK>sameznimi delovnimi mesti. Pri tem pa so mnoga trgovska podjetja izko- ^stila skrajno možnost, da bi na ta način Povišala plače predvsem vodilnim usluž- bencem. V svojih novih tarifnih pravil- nikih, ki so jih trgovska podjetja predlo- žila okrajnemu sindikalnemu svetu v po- trditev, sta predvideni dve tarifni po- stavki, navadna in izredna. Slednjo bi trgovska podjetja izplačevala, ko bi ^lstvarila večji promet in večji dohodek. Oglejmo si nekaj primerov novih tarif- ^^ih postavk. (Zanimivo je, da so razlike ^ed prvo in drugo postavko znatno višje ^arno pri vodilnih uslužbencih, medtem so pri prodajalcih manjše.) Direktor ^'lektro-radiocentra, ki ima po prvi po- stavki 19.000 din plače, bi v drugi tarifni postavki prišel na 30.000 din. Šefu ko- merciale istega podjetja bi se po drugi postav^ki plača zvišala od 14.000 na 22.500 din, šef računovodstva bi dobil 10.000 din več, prodajalec s petletno prakso pa 5000 din več. Pri trgovini »Usnje« so po no- vem tarifnem pravilniku predvideli po- višanje plač pri direktorju od 17.000 na 30.000 din, pri šefu komerciale od 15.000 dinarjev na 24.000 dinarjev, pri šefu ra- čunovodstva pa od 15.200 na 27.000 din. Pri »Ljudskem ma,gazinu« bi se plača di- rektorju zvišala od 22.000 din na 32.000, pri šefu komerciale od 16.000 na 24.000 din, pri šefu računovodstva pa od 20.000 na 28.000 dinarjev. Naj bo dovolj naštevanja. Javnost bo zanimalo le vprašanje, na kakšen način nameravajo predlagatelji takšnega pla- čilnega sistema priti do sredstev, potreb- nih za tolikšno povišanje plač? KAJ PRAVI TRGOVINSKA ZBORNICA? Predvsem si na trgovinski zbornici ne delajo skrbi, da bi zaradi morebitno po- večanih plač v trgovini narasle tudi cene potrošniškemu blagu, saj bo po njihovem mnenju do višjih t)lač lahko prišlo le ob povečanem prometu. Zato vztrajajo na- dalje pri tem, da bi dvojne tarifne pra- vilnike za trgovska podjetja morali spre- jeti. Svoje stališče zagovarjajo takole: Plače trgovskih uslužbencev so bile doslej izredno nizke, kar je vodilo do fluktuacije delovne sile in je bil na ta na- čin ogrožen obstoj nekaterih poslovalnic. Kot pri drugih gospodarskih organizaci- jah se je z novo delitvijo dohodka tudi trgovini odprla možnost, da ostanek do- hodka po kritju družbenih obveznosti porazdeli med člane svojega kolektiva. Trgovinska zbornica je izdelala predlog ocenitve in tarifiranja delovnih mest, po katerem bi prišli do bolj enotnih soraz- merij. Pri tem je iskala najboljše metode, ki bi vzpodbujale delo trgovskega kadra, istočasno pa se je poslužila tudi izkušenj nagrajevanja v naprednih državah, ki so vsekakor rodile ix>zitivne rezultate. (Nadaljevanje na 3. strani) STRAN 2 pogled po svetu 2. AVGUSTA — Stey. 29 (Petrolej in svetovna politika) Ob sueški krizi se je mnogo govorilo in pisalo o vplivu, ki ga ima na po- litični položaj Srednjega vzhoda petro- lej, njegova proizvodnja in trgovina. Od turških meja vse do Afganistana se življenje držav in ljudstev ravna po razmerah, v katerih se črpa, čisti in izvaža ta dragocena, nepogrešljiva kri moderne industrije in prometa. Izkori- ščanje podzemeljskih bogastev v svetu, ki na površju zemlje ne premore kaj prida razen puščav in oaz, so prevzele tiste države, ki so zadnjih 200 let z vsemi metodami skrbele, da moderni- zirajo in okrepe proizvajalna sredstva, s tem pa tudi okrepe svoje proizvajal- ne sile. Anglija in Francija sta imeli tu glavno besedo, pred nekaj desetletji pa se je zrinil k tem koritom nafte tu-~ di ameriški kapital, dandanašnji pa smo priča, da se rine zraven tudi nem- iki in z njegovo pomočjo še italijanski. Orjaška je proizvodnja, saj znaša •koli 150 milijonov ton letno. 40 mili- jonov ton petroleja odteče po naftovo- dih (pipe-lines) v luke na Sredozem- skem morju, 67 milijonov ton pa ga prevozijo tankerji preko Sueškega ka- nala. Lahko si mislimo, kakšne dohod- ke so imeli delničarji Sueške družbe samo od tankarjev, saj so morali last- niki ladij plačevati pristojbino tudi od Hagib Burgiba: Sedaj pa bo drugače... praznega ladijskega prostora. Kakor prekop tako tudi naftovodi pomenijo politično vrednost prvega reda. Zato arabske države, skozi katere teko naf- tovodi, nikakor ne morejo najti - miru. Iz Iraka drže petrolejske cevi iz Mo- sula (Kirkuk) preko Sirije, dve preko Sirije in Libanona, dve preko Jordana na Haifo. Ti zadnji ne delata, ker je na mejah Izraela vedno nemir. Vse te cevi je zgradila angleška Iraq Petro- leum Company. Ameriška družba Aramco, ki se košati v Saudski Ara- biji je napeljala naftovod od Perzij- skega zaliva preko Arabske puščave v Jordan, odtod pa v Sirijo in Libanon v luko Sidon. Sirijska vojska ni imela težav s poškodovanjem teh vodov, ven- dar je sirijska vlada kmalu pristala na popravilo, kakor so tudi Egipčani delali takoj za normalizacijo prometa po prekopu, saj od tega arabske dr- žave v veliki meri živijo. To so seveda mogotci izrabili s tem, da so razvili načrte o novih naftovo- dih, ki ' ne bi tekli po arabskih deže- lah. Izplačali bi se nedvomno, čeprav bi bilo škoda opustiti že davno amor- tizirane investicije na Sueškem pre- kopu in pri naftovodih, ki tečejo skozi arabske dežele. Računajo, da je pe- troleja na Srednjem vzhodu še 13 mi- lijard ton, v 10 letih bo znašala letna produkcija 300 milijonov ton. Tako so pisali o naftovodu, ki bi tekel od Rde- čega morja, iz Akabskega zaliva po izraelskem ozemlju na Haifo. Posebno francoska petrolejska družba si je obe- tala od tega podjetja ne samo gospo- darskih, marveč tudi političnih koristi. Od njega si mnogo obetajo tudi Izra- elci, ki naj bi dali pol kapitala, to je 30 milijonov dolarjev, saj se vnemajo zato, da bi okoli luke Eilat v Akab- skem zalivu nastalo izraelsko >yPorur- je«, ki ga radi imenujejo Salomonovo, ker je tu kopal rudno bogastvo že naj- slavnejši monarh starega testamenta. Tu Izraelci nakopljejo dnevno 25 ton bakra, kar ni majhna stvar. Za razu- mevanje razmer na Srednjem vzhodu ni slabo, če vemo, da se je v temelje tega nastajajočega ndustrijskega gi- ganta (7 milijonov ton bakra letno) v Eilatu in Akri vzidat nemški kapital, vsaj 90% vseh rudnikov. Ce premislimo ta izraelski naftovod in izraelsko industrializacijo, bomo la- že razumeli vse, kar se dogaja na iz- raelskih mejah, laže pa tudi to, zakaj je Einsehowerja tako skrbel vakuum n* rednjem vzhodu. Kjer gre za taka bogastva, mora dotekati finančni ka- pital. Dandanašnji ga imajo največ ZDA in Zapadna Nemčija. Angleški kapital pa bi se nerad umaknil. Zato je zagrozil s transtur- škim naftovodom, ki bi stal 300 mili- jonov dolarjev, torej ogromen denar, ki si ga mi komaj komaj predstavlja- mo. Dolg bi bil 1000 km, tekel pa bi skozi dve deželi, povezani v Bagdad- skem paktu. Kakor so vse te zadeve okoli nafto- vodov zanimive in kakor bi utegnile koristiti, so se v 1. 1957 kaj kmalu iz- kazale kot prazno strašilo Angležev in Francozov, s katerimi bi radi prepla- šili Egipt. Gospodarstveniki vseh treh zapadnih velesil so kaj hitro spoznali, da z bojkotom obstoječih investicij ne bo nič in začela so se spet pogajanja, mimo pogajanj pa je stopil v obrat sueški prekop in vsi naftovodi. Ta nuj- nost dokazuje, kako je sporazum po- treben vsem, ne samo revnim arabskim državam, marveč tudi petičnežem. Do- živeli smo šolski dokaz, da nobena voj- na ne reši problema, zaradi katerega se sproži. Naj bi ta šolski dokaz pre- pričal bojeviteže, da se tudi bogastva Srednjega vzhoda ne bodo mogla prav razdeljevati brez mednarodnega sode- lovanja in sporazumevanja. T. O^ Žalostne in vesele o „Atomskih toplicah" Čudovite reči sem že slišal o zname- nitem »atomskem« vrelcu pri Podčetr- tku. In kot stotine drugih, je tudi mene zaneslo na pot. Ce bi bil osamljen, bi me morda bilo nekoliko sram, ko pa sem zagledal pod gozdičem onkraj Sotle 25 elegantnih limuzin, lep ducat motorjev in mopedov, tri velike avtobuse in cele grozde koles, pa še okrog 500 bolnikov, radovednežev in natlačeno lužo, sem imel čisto vest in se nisem bal vsemogočih zbadljivk od kolegov in sosedov, ki so ostali doma. Presenetilo pa me je, da nisem nikjer videl gostišča, garderob, urejenega ba- zena ali pa vsaj klopi, kjer bi si lahko «dpocil noge. Nak, v vodo niti nisem ho- tel! Prečudni duhovi so izparevali. Pa kako ne bi? Preštel sem jih. V mlaki je bilo trenutno 67 oseb. Celih niti videl nisem, le glave so molele iz vode. In mla- ka ni večja od srednje velike sobe. Brr! Kar streslo me je. Niti revmatizma ni- sem več čutil. No, nočem trditi, da voda m učinkovita. Vsekakor je, kar dokazu- jejo neoporečna dejstva. Na lastne oči sem videl žensko, ki je imela več let od- prte rane na nogah, zdaj je zdrava. To- varišica Vida, ki se je nekoč ponesrečila in zato imela skrčene prste, ima zdaj ravne. Možakar mi kaže nekakšen ekcem, ki je že skoraj popolnoma odpravljen. Radioaktivna voda je nedvomno učin- kovita. Toda prav v tem, da pomaga raz- ličnim bolnikom, da odpravlja razno- vrstne bacile, je nekaj mrzkega, kar pla- ši človeka. Stopiti v neurejeno mlako, kjer preži na ubogo človekovo meso in kri milijone drobnih sovražnikov. Groza! Čeprav mi nekdo zatrjuje, da radioak- tivnost ubija bacile do poslednjega, se ne morem odločiti za tesno kopel. Povrhu pa se je potrebno sleči kar na vetru. In kdo mi bo čuval obleko? Vlju- dna tovarišica me je opomnila, da je vče- raj moral nekdo iz Savinjske doline v samih spodnjih hlačah iz kopališča, ker mu je obleka, ki jo je pustil ob robu gozdiča, skrivnostno zginila. Vprašal sem se, zakaj neki možakar na krivem stolu ob mizici — tudi on je na vetru! — po- bira pristojbino po 20 din, če za proti- uslugo ne morem varno prepustiti niti obleke niti kolesa in še radovednigi očem br moral prepustiti za pašo okorne gibe pri slačenju in oblačenju. Toda name bi se radovedneži tako ne ozirali, bolj za- nimive so deklice, ki imajo uglajenejše gibe. In 'tako divje kopališče! Nobeden mi ne ve prav povedati, koliko vode bi smel popiti, da ne bi škodilo rahlemu srcu. Dolga vrsta jih je stala s pletenkami in zelen kam i v rokah pred izvirom, toda niti eden ni vedel pojasniti, koliko naj pijem. Tu bi vendar moral imeti zdrav- nik besedo. Kar v goltu me je stisnilo. Hitro sem se obrnil k fantu, ki je pro- dajal drobne marelice. Koliko? Stiri di- narje komad! Skoraj bi zaklel. Vzel sem dve. Potem sem pa jezno stopil čez brv in k sreči onkraj za grmovjem zagledal čedno ba- rako. Skoraj sem se že pokesal, da sem obsodil možakarja, ki pobira pristojbine, ker sem v trenutl^u menil, da je tukaj lepo sramežljivo skrita oblačilnica. Pri- stopil sem in zagledal: Buffe. In verje- mite, na dušek sem ga zvrnil četrt! ' Ne mislite, da pripovedujem to vne-i mar. »Atomski vrelec«, to zlato voda zdravja, je potrebno predvsem higienske^ urediti in goste primerno zaščititi in šelq potem zahtevati plačilo. Sotelski ] VELIK OBISK MARIBORSKEGA i TEDNA I Od začetka XIV. mariborskega tednaJ katerega otvoritev je bila pretekli petel^ dopoldne, pa do srede je obiskalo novoj obdravsko razstavišče več kot 52.000 ljudi. V torek je bilo spoznati med obi- skovalci tudi člana Zveznega izvršnega sveta tov. Franca Leskoška-Luko s so- progo, ki je obiskal razstavišče v družbi sekretarja OK ZKS v Celju tov. Franca Simoniča in njegove soproge. Razstavljale! so v teh dneh prodali za milijardo din najrazličnejših izdel- kov. Pred VI. kongresom LMS v Celju POSVETOVANJE DELEGATOV IZ CELJSKEGA OKRAJA Pred dnevi je pripravljalni odbor za kongres določil komisije, ki bodo od- slej delovale samostojno in skrbele za propagando, prenočišča in prehrano, okrasitev, kulturne in športne prire- ditve. Poskrbeli bodo tudi, da bodo imeli delegati poleg resnega dela še nekaj zabave. Včeraj je bila seja predsedstva Okr. odbora LMS Celje s komisijami, kjer so pripravili dnevni red za posveto- vanja delegatov iz celjskega okraja. Dvainštirideset delegatov bo v sobo- to, dne 3. avgusta dopoldne razprav- ljalo o temah, ki bi jih naj sprožili na VI. kongresu. Te teme obsegajo družbeno samoupravljanje (šolsko, de- lavsko in upravljanje v drugih usta- novah), ideološko-politično vzgojo (de- lavske in kmečke mladine), vprašanje predvojaške vzgoje, društveno življe- nje mladine in materialno eksistenco mladinskih društev in organizacij. De- legati pa bodo lahko predložili še dru- ge teme. Celjska mladina bo imela veliko skr- bi s pripravami za kongres in težave ne bodo majhne. Zato je prav, če zo- pet vabimo vse družbene, gospodarske in politične organizacije, naj mladim pomagajo, kolikor le morejo. Preskr- beti in storiti bo potrebno to in ono, kar ne bo mogoče brez sodelovanja. DELEGACIJA ITALIJANSKIH KOMUNISTOV JE OBISKALA VELENJSKI RUDNЖ Pred dnevi je obiskala velenjski rud- nik in Šoštanjsko termoelektrarno de- legacija italijanskih komunistov. Zani- mala se je predvsem za delavsko sa- moupravljanje in občudovala brezhib- no organizacijo obeh podjetij, ki sta med najboljšimi v državi. Ogledala si je tudi dela pri regulaciji Pake in se ni mogla načuditi, da je na delovišču nad 500 Velenjčanov gradilo novo stru- go Pake. Te dni se v Velenju mudita tudi dva češka rudarja, ki si bosta ogledala rud- nik in Velenje. y žalski občini gradijo vodovod (Nadaljevanje s 1. strani) njaka ne le zadoščala, ampak celo tri- krat presegala potrebe prebivalcev še dobrih 50 let. Za potrebe povečane na- seljenosti prebivalcev, ki jo predvide- vajo v 50 letih, so izračunali, da bi bilo potrebno iz vodnjaka dobiti 18 litrov vode na sekundo, vodnjak pa je pri zadnjem poskusu dal 56 litrov vode na sekundo in v njem je še ostalo za 80 cm talne vode. Tudi cevi za glavni voovedovati: »Pripravljam drva za zimo! Vedno se najraje motim z delom. Letos spomladi sem dopolnil 91 let in počasi ležem v 92. Sem torej najstarejši Šentjurčan. Osnov- no šolo sem obiskoval v Šmarju pri Jel- šah le 2 leti. Takrat mi ni bilo mogoče še dalje v šolo, ker me je oče potreboval doma za delo.« V odgovor na moje vprašanje, če je služil vojake, se je starček odrezal na kratko, da je bil šestkrat na naboru, to- da pri avstrijski vojaški komisiji je bil vedno odklenjen s pripombo »zu schwach« (preslab). On sam pa je bil trdnega prepričanja, da temu ni tako, saj je dočakal tako visoko starost. Ko je odslužil nekaj let kot hlapec pri raznih kmetih v Šmarju, ga je pot za- nesla v Šentjur pri Celju. Takole pri- poveduje: »V letu 1901 sem prišel v naš lepi Šentjur. Pokojni skladatelj dr. Ipa- vec, kateremu sem še vedno hvaležen, mi je priskrbel službo na pošti. Polnih 10 let sem potem prevažal pošto s ko- njem z železniške postaje. Moj voz je imel obliko velikega zaboja, bil je plo- čevinast, rumene barve s tremi črnimi cesarskimi orli ob vsaki strani. Kolikor se spominjam, je pozneje to ropotilo ku- pu mlinar Ferlez iz Šibenika pri Šent- jurju za prevažanje moke.« »Leta 1910 sem bil povišan za deželne- ga — selškega pismonošo ter sem to službo vršil vse do upokojitve. Ostala mi je v lepem spominu, dasiravno sem dnevno prehodil tudi po 20 km. Ni me zadrževal dež, ne sneg, pa tudi ne vro- čina in mraz.« Pristavil jie: »S seboj sem vedTio nosil predpisani poštni rog. Ko sem prihajal s pošto v naselja, sem za- trob'1 v rog in že so bila pri meni brhka šentjurska dekleta, katerim sem prav zaupno izročal pisma. Hotel sem se iz- ogniti marsikateri preveliki radovedno- sti pisemske tajnosti!« »Kako pa kaj z zdravjem, kako Vam služita vid in sluh? Ali kadite, ali ste bili prijatelj alkohola«, sem čilemu starč- ku zastavil nadaljnja vprašanja. Poštni Tonček mi je na kratko odvr- nil: »Bolezni se še kar otepam, tako pač kot vsi starčki. Ce mi kaj manjka, imam takoj pri rokah dr. Svetino, s katerim sva že dolgoletna znanca. Oči mi še ved- no dobro služijo, saj celo še vdenem nit v šivanko brez očal. Citam največ Celj- ski tednik in Upokojenca. Mojemu sluhu se tudi nimam ničesar pritoževati. Kadil nisem nikdar, pač pa moram ime- ti stalno tobak za njuhanje, sicer bi me bila že bolezen pobrala. Ko za časa oku- pacije tudi tega ni bilo, sem drobil do- mači tobak lastnega pridelka. Glede pit- ja lahko povem, da mi kozarček dobrega vina ni nikdar škodoval. Se sedaj na stara leta si .ga rad privoščim in mi kar poživi že krhke žile. Pa tudi »šmarnica« mi ni škodovala, le žganja sem se vedno branil in izogibal!« Ob koncu naj bo povedano še to, da je naš stari Poštni Tonček dober in za- veden član SZDL in sindikata upokojen- cev. Z velikim zanimanjem še vedno spremlja politične dogodke doma in v svetu. Želimo mu še mnoigo zdravih in vedrih dni. F. K. TEKMOVANJE TRAKTORISTOV PRELOŽENO Nedeljsko deževje je preprečilo mnoge prireditve v našem okraju. Tako tudi traktoristi, ki so se to pot v prav lepem številu prijavili za izbirno tekmovanje, niso mogli pokazati svojih sposobnosti. Društvo traktoristov in kmetijskih stro- kovnjakov v Celju je zato tekmovanje preložilo za nedeljo, 4. avgusta, ob 6,30. Traktoristi bodo tekmovali v oranju in spretnostni vožnji. Najboljše bo komisija tudi nagradila in odločila za republiško prvenstvo, ki bo v času prireditev »Celje 1957«. Videti je, da kažejo kmetijske zadruge in posestva zadnje čase nekoliko več ra- zumevanja za take akcije. Zato priredi- telj pričakuje od njih, da bodo omogočile svojim traktoristom udeležbo na tekmo- vanju, istočasno pa organizirale tudi množičen obisk. Tekmovanje bo v Levcu, nasproti leta- lišča. TUDI V ŽALCU ŽE POSLUJE POSREDOVALNICA ZA DELO Po sklepu zadnje seje Občinskega odbora v Žalcu je bila tudi za področje žalske občine ustanovljena posredoval- nica za delo, ki jo vodi 5-članski uprav- ni odbor. Pred dnevi je bila prva seja upravnega odbora, na kateri so med drugim ugotovili, da je na področju žalske občine trenutno nezaposlenih 23 moških in 58 žensk. Med nezaposleni- mi moškimi so večinom.a invalidi z zmanjšano delovno zmožnostjo ali pa sploh niso zmožni dela ter zato spre- jemajo razliko med invalidnino in me- sečnim zaslužkom. Zato je padel pred- log, naj bi tem invalidom zvišali in- validnine ali pa jih upokojili, saj so to večinoma starejši ljudje, pri katerih ni izgledov, da bi se še kdaj zaposlili. V juniju je sprejelo oskrbnino 12 ne- zaposlenih, in sicer 6 moških in 6 žensk. CELJSKI rEDMK ▼ ¥8АЖО msot Naši obrazi Tudi naravo fe treba íjubiti... Kdo ne pozna Grahorjevega Ru- dija? Vsi ! Vsi, ki lovimo ribe in streljamo zajce, vsi, ki ljubimo sladko slovensko kapljico in stori- je iz davnih dni, vsi, ki cenimo stare slovenske običaje — pozna- mo njega, preboldsko korenino vseh korenin. Vedno je nasmejan in zidane volje, nikoli ne tarna in ne vzdihuje, ničasar mu ni pretež- ko in vsak čas je pripravljen, da stopi z mimoidočim k »sosedu« na kratek pomenek. Sest križev in pol zares niso mačje solze! Pa kdo naj vedno na- smejanemu Rudiju verjame, da se je rodil pred več kot šestdesetimi leti, da je služil cesarje in kralje, da se je med prvo svetovno vojno bil na »zakrpatski« in »doberdob- ski« fronti, da je kot rudar s tre- buhom za kruhom prepotoval po- lovico sveta in se pri tem naučil kar šest jezikov, da je prebral grmado knjig, da se zna pogovar- jati s sulci v bistri Savinji in srnjaki v preboldskih goščavah, da si rad zatakne za klobuk lep slovenski šopek, da ljubi vse, kar je slovenskega; ljubi naravo, jo zna gledati in občudovati, da ka- kor škrjanček požvižguje v grmov- ju poskočne Savinje, da mu pre- brisana vidra tudi danes ne uide in da celo na pristno slovensko kapljico ne pozabi. Vsi, prav vsi, ki ga poznamo, — pozna pa ga pol sveta, kakor se temu po naše pravi, — mu radi verjamemo. Zakaj njegove besede so živ odraz pisanega in vedrega življenja, prepolno je v njih ve- drine in humorja. Grahor, ti korenina vseh kore- nin, vsi, ki te poznamo, ti želimo še vrsto čilih in krepkih let! Mi, ki se shajamo »Pri Vili ju« (posebno še gazda sam in vsi ribiški kolegi), ti želimo, da bi s svojim vedrim humorjem še vrsto let učil mlajši ribiški rod, kako se je treba pogo- varjati z naravo in jo ljubiti, kako je treba naskakovati na sulce v Savinji in vidre v Boljski. K. D. Kdo ga ne pozna? Oeka^ vrni se k nâma Komaj pet let je Bredici, zato še ne more razumeti, da se je njen »dobri« očka ločil od mamice in nje in se poro- čil z drugo ženo. Prav tako Bredica tudi ne more razumeti, da ji mamica ne dovoli, da bi šla po očeta in ga spet pripeljala domov. Saj stanuje v istem mestu, dobro si je zapomnila pot, ko jo je nekoč popeljal pokazati »drugi« m.ateri. Ne razume tudi, zakaj njena mama tako trdovratno' molči, kadar Bredica pripoveduje o očetu. In kako naj si v svoji otroški glavici razlaga njene besede: »Očka naju je zapustil — pozabiva nanj!« Oče je ženo s petletno hčerko res za- pustil. Ljudje vedo povedati, da je bila dobra žena, dobra mati in dobra go- spodinja. Res pa ni bila na oko lepa in tudi ne več mlada. (To pa je za ne- katere može važnejše od notranje le- pote!) Očetu pa je prišla nasproti lepa mladost. Kaj bi? Sentimentalnih krčev ni imel, počasi je začel rahljati za- konske vezi in nekega dne je kar »ju- naško« predlagal ženi ločitev. Imenoval je tudi dekle, ki se je pripravljeno poročiti z njim. Ubogo ženo je kmalu prepričal, da je tako najbolje, pa je končno pristala na ločitev. Kar z mir- no vestjo je izrekel svoj drugi »da«, medtem pa mater in otroka materialno dobro oskrbel, da bi si »olajšal vest«. Toda Bredica očeta ni hotela pustiti iz hiše. Otroka je imel na nek način zelo rad. Bredica pa je tudi bila nanj močno navezana. Ob slovesu ji je na- tvezil, da gre na dolgo potovanje — laž je molče potrdila tudi mati. »Po- tovanje« očeta pa je za Bredico le pre- dolgo trajalo in je mater začela dnevno mučiti z vprašnji, kdaj se bo vrnil očka. Lagati ni imelo več smisla, potem pa je hčerka slišala besede: »Očka je naju zapustil, pozabiva nanj!« Bredica pa ni mogla pozabiti svojega očeta. Zgodilo se je, da je večkrat ušla materi na ulico in ga iskala vsepovsod. Dvakrat je imela srečo, da ga je srečala v mestu, ko se je s kanglico vračala iz mlekarne. Prvič sta posedela v sla- ščičarni, drugič pa jo je odpeljal v svoj novi dom. Seveda se je obakrat vračala s polnim naročjem daril. In spet ni mogla razumeti, čemu je mamica tako tiho, ko ji je pripovedovala o »drugem, dobrem očku«. Te dni je bila Bredica z očetom tret- jič skupaj. Sama ga je poiskala na do- mu. To pot je darila niso mogla pomi- riti. Oklenila se ga je trdno okoli vratu in zajokala; »Očka, vrni se k nama!« Seveda se očka ni vrnil, imel pa je vlažno oko, ko je jokajoče Bredico od- pravil domov. Dogodek mi je druga žena sama pri- povedovala. »Ce bi prej vedela, kaj sem storila temu otroku, ne bi nikoli poro- čila njegovega očeta!« Očetom, ki zapuščajo male otroke in se drugič poroče, bi priporočili, da bi se ob Bredičinem joku zamislili... GOSPODINJE SPRAŠUJEJO, KÖAJ BODO SOKOVNIKI _ V PRODAJI Ze lani, pa tudi letos, je Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju or- ganiziral nekaj tečajev za pripravo sadnih in zelen jadnih sokov. Za tečaj je bilo veliko zanimanje, ker so gospo-. dinje že spoznale veliko vrednost sad- nih sokov. Ženam je bilo prikazano, kako pridobivamo sadne sokove s po- močjo sokovnika. Enostaven način pri- prave, ki zahteva le malo časa, je žene tako navdušil, da so se začele zanimati, kje bi lahko same nabavile takšne so- kovnike. Zavod je za to zainteresiral Tovarno emajlirane posode, ki je že napravila 2 prototipa, vendar jih do razstave »Celje 1957« ne dajo na raz- polago. Baje bo tovarna po razstavi začela serijsko izdelovati sokovnike. Kot smo bili obveščeni, domač sokov- nik niti ne bo drag — 3500 din bo marsikatera gospodinja rada žrtvovala. Celjske gospodinje se dnevno obra- čajo na Zavod z vprašanji, kdaj bomo vendar že dobili v prodajo zaželene sokovnike. Ker se bliža sezona grozd- nih in drugih sokov, bi bilo zaželeno, da bi Tovarna emajlirane posode upo- števala želje in prošnje celjskih in dru- gih gospodinj in z izdelavo sokovni- kov pohitela. MLADE UČITELJICE NA GOSPODINJSKEM TECAJU Kot lani, je tudi letos Zavod za po- speševanje gospodinjstva skupno z di- rekcijo učiteljišča organiziral 14-dnevni gospodinjski tečaj za maturantke celj- skega učiteljišča. Kako potrbbno je mladi učiteljici, ki bo šla na deželo, znanje gospodinjstva in kuhanja, ni treba posebej omenjati. Tako se je te dni v Zavodu zbralo 21 mladih učiteljic, ki si hočejo utrditi teoretično in praktično znanje iz go- spodinjstva in kuhanja, prej ko bodo šle na svoje službeno mesto. • Tečaj vodi strokovna učiteljica, tov. Dana Vodeb. Iz celja in zaledja Groba dela na celjskem kopališču so v glavnem zaključili. Ostane še delo okoli bazena, vendar — kot pravijo — so to le malenkostni dodatki za lepši izgled. PARADIŽNIKOV SOK IN ŠE KAJ Po vsej verjetnosti lahko v kratkem pričakujemo večjo raznovrstnost pri izbiri brezalkoholnih pijač, ki bodo med drugim tudi precej cenejša. To velja predvsem za paradižnikov sok, ki je v inozemstvu med najbolj razširjenimi brezalkoholnimi pijačami. Zanimivo je, da Jugoslavija kot izvoznik paradižnika do sedaj še ni izkoristila ogromnih možnosti za izdelavo tovrstnega soka. Verjetno bo poteklo precej časa, preden se bodo pivci privadili na novo pijačo, toda — zakaj ne bi uspela tudi pri nas, če lahko o njej povemo samo najboljše. Druga novost bo »ekspresna kava«, ki je kvalitetno boljša od »turške kave«, čeprav neupravičeno vzbuja nezaupanje zaradi čistosti (je brez usedlin). Pred kratkim uvoženi moderni stroji za ku- hanje kave bodo omogočili hitro in brezhibno postrežbo. Posebnost bo tudi izdelovanje pijač pred gostovimi očmi, da bo lahko sam ugotovil različne sestavine in njihovo količino. Zelo domiselno in pametno. Odpadla bo marsikatera pikra beseda na račun »nerazumljivih mešanic«. OKUSNO IN RAZNOVRSTNO Pred kratkim so bila končana obno- vitvena in olepševalna dela v nekaterih celjskih gostinskih lokalih. Priznati je treba, da so na primer Beli vol. Kolo- dvorska restavracija in hotel Pošta do- bili povsem nov izgled, veliko okusnejši in raznovrstnejši od prejšnjega. Pohva- liti je treba skrb investitorjev in težnjo za čim večjo originalnostjo notranje opreme. Vsekakor se strežno osebje in gostje v novih lokalih veliko ugodneje počutijo. OB PRAVEM ČASU Gostinci se dobro zavedajo, da do razstave »Celje 1957«, ki bo od 24. av- gusta do 4. septembra, ni več daleč. Ze sedaj se vestno pripravljajo, da bodo lahko uspešno opravili veliko preizkuš- njo, ker pričakujejo velik obisk. Upra- vičeno lahko pričakujemo, da bo z nji- hove strani razstava uspela. CENE NA CELJSKEM TRGU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir stari — (25), krompir novi 26—30 (30), čebula 28—50 (40—60). česen 100—120 (100—130), grah — (70), fižol v. 80 (70—80), fižol n. 56 (50—60), fižol str. 80 (80—100), solata 40 (40—90), spinača — (100), radič — (80), zelje gl. 20 (30), pesa 40 (35—50), ohrovt 35 (40), peter- šilj 70 (70—80), koren j ček 70 (70—80), koleraba 40 (30-^0), kumare 80—90 (80 —90) suho sadje — (100), slive suhe 320 (—), gobe sveže — (180—250), rozine 340 (—), marmelada 100 (—), orašidi 350 (—), orehi celi 220 (—), orehi luščeni 700 (—), mleko — (36), maslo — (520) skuta — (140), smetana — (200), jajca 16—17 (15—17), piščanci — (180—300), med — (300-^00), pšenica — (60), ječ- men — (40), marelice 80 (100), borovnice — (100), hruške 60—70 (60—80), kis — (35), paradižnik 50—55 (60—70), paprika 80—100 (80—90), slive 50—60 (60—70), jabolka 40—50 (40—60), grozdje 180 (—), breskve 100 (100—110), jed. buče 40—60 (40—50), dinje 50 (—), jajčevce 100 (140), lubenice 40—50 (—), feferoni 150 (—). v času od 20. do 27. julija 1957 je bilo rojenih 29 dečkov in 42 deklic. Poročili so se: Jaroslav Zelinka, strojni tehnik in Marija Tavčar, učiteljica, oba iz Celja. Franc Pinosa, ključavničar iz Celja in Olga Polak, knjigovod- kinja iz Migojnice. Franc Stefan Koželj, poljski delavec in Kristina Junger, pisarniški referent, oba iz Bukovžlaka. Alojzij Počkaj, strojni tehnik in Irena Drofenik, knjigovodkinja, oba iz Celja. Aleksander Majcen, gradbeni tehnik iz Celja in Cvetka Terezika Menhart, strojepiska iz Topol- šice. Peter Krapež, štndent gozdarstva iz Ljub- Ijane in Margareta Strupi, študent gozdarstva iz Celja. Umrli so: Edo Tratenšek. otrok iz Celja, star 3 leta. Janez Mirt, rudar iz Belovega, star 27 let. Fran- čiška Koren, upokojenka iz Celja, stara 73 let. Anton Rom, oskrbovanec Doma enomoglih iz Grmovja pri Žalcu, star 80 let. Jožef Sumrak, zidar iz Celja, star 49 let. ЕигвЂе1а Plahuta, go- spodinja iz Sp. Laž, stara 71 let. Terezija Krof- litsch, upokojenka iz 2alca, stara 72 let. Franc Salamon, otrok iz Trna, star 1 leto. LEP ZGLED POŠTENOSTI Pred dnevi se je odpravila v Celje oseminšestdesetletna ženica Terezija Goleč iz Javornika pri Svetini z na- menom, da bi kupila za svojo družino radijski sprejemnik. V listnici je po- leg dokumentov imela 22.000 din go- tovine. Med potjo je izgubila listnico z de- narjem, ki jo je našel Alojz Arhar, doma iz Javornika. Nesrečna ženica kar ni mogla verjeti, ko ji je pošten naj- ditelj vrnil izgubljeno denarnico in de- nar. Res lep primer poštenosti! »EDINSTVEN« PRIZOR V nedeljo zvečer so bili gostje celj- ske kavarne »Evropa« prijetno presene- čeni nad predstavo »zabavne veselo- igre«. Gostje so mnogoobetajoče nade- budneže pozdravili z množičnim odha- janjem. Ali res ni (morda nočemo, da bi bil) nobenega načina, da bi nekate- rim ljudem, ki nimajo niti najmanjše družabne vzgoje, dopovedali, da se jav- ni lokali ne imenujejo zato »javni«, da bi javno izpričevali svojo pijanost. Kam bi pa prišli, če bi se vsi »ozvočili«. PETELINJE PETJE SREDI MESTA Par let je že tega, ko smo v našem mestu morali odstraniti vse skrite štal- ce in kokošnjake in marsikateri gospo- dinji je bilo hudo, ko se je morala od- reči domačim kolinam in kokoškam. Vendar so prizadete družine prepoved upoštevale — svinjaki in kokošnjaki v mestu so izginili. Zgodi pa se še, da gremo po mestni ulici in slišimo za zamreženimi okni kleti in drvarnic prijazno kokodakanje. Nič hudega — če tega ne opazi »oko postave«. Sosedov in mimoidočih to ne moti in razumejo, da gospodinje kokoš, ki nese, težko zakoljejo, ker so jajca na trgu pač draga. Nič kaj zadovoljni pa niso sosedje, če si družina sredi mesta zapre v klet grebenastega pevca, ki s petjem budi prebivalce sredi najglobljega spanja. To se na Savinjskem nabrežju dogaja že nekaj časa. Sosedje si močno že- lijo, da bi družina v hiši št. 4 že skoraj obhajala kak družinski praznik in se pogostila z veselim pevcem. Prometne nesreče OVINKOV SE NE SME SEKATI V naselju Ivanje pri Radmirju je prišlo do prometne nesreče na mostu prek Savinje. Voznika potniških avto- mobilov sta trčila drug v drugega in tako povzročila precejšnjo materialno škodo. Do nezgode je prišlo, ker je voz- nik Matija Jera j sekal ovinek po levi strani, zaradi dežja, grmovja in mostne ograje pa ni pravočasno opazil na- sproti vozeči avtomobil. Dva potnika sta bila lažje poškodovana. —o— Dne 25. julija je na Frankolovem prišlo do nesreče, ko je voznik pot- niškega avtomobila prav tako sekal ovinek po levi strani, zaradi česar je pozneje zavozil v zadnji del konjske vprege. Njemu nasproti je namreč te- daj pripeljal drugi avtomobil in ga tako prisilil, da se je v težki situaciji moral umakniti na desno, sicer bi pri- šlo do močnega trčenja med avtomobili. Poškodovan ni bil nihče, materialno škodo na avtomobilu pa bo trpel voz- nik sam. KOLESARJI NAJ NE IZSILJUJEJO PREDNOSTI PRED MOTORNIMI VOZILI Dve uri pozneje se je v Drešinji vasi pri Petrovčah dogodila težja prometna nesreča med kolesarko Ljudmilo Na- raks in voznikom potniškega avtomo- bila S 2381. Do nezgode je prišlo po krivdi kolesarke, ki je na ravni cesti izsiljevala prednost pred avtomobili- stom, ki je vozil naravnost. Kolesarka je hotela prečkati cesto tik pred vozi- lom, čeprav je vozilo videla, saj je pri- hajalo njej nasproti. Trčenje je bilo tako sunkovito, da je dvokolo vrglo 15 metrov naprej, kolesarko pa v prednji vetrobran vozila in tega razbilo. S tež- kimi poškodbami so kolesarko odpe- ljali v celjsko bolnišnico. PO HITRI IN DRZNI VOŽNJI RADA GLAVA BOLI Istega dne popoldne se je v naselju Križevec pri Konjicah dogodila nesre- ča med tovjornim avtomobilom »po- iskušnja 3-33«, katerega je upravljal Alojz Pačnik iz Konjic in težkim to- vornim avtomobilom s prikolico iz Av- strije, katerega je upravljal Johann Priett. Do nezgode je prišlo, ker je slednji nepredpisano oziroma nepra- vilno prehiteval in to na nepreglednem zavoju. Ker je tedaj na zavoju pripe- ljal nasproti tretji tovorni avtomobil, je moral inozemski voznik zavoziti v škarje in je tako potisnil prvega v ob- cestni zid. Pri trčenju je prednji desni del tovornega avtomobila »poiskušnja 3-33« tako zmečkalo, da bo materialna škoda zelo visoka. Telesno poškodovan ni bil nihče. Znano je, da inozemski vozniki vozijo zelo hitro in drzno, če- prav bi morali prometne predpise upo- števati prav tako kot drugi vozniki. SE 2 NESREČI NA CESTI CELJE-ŠTORE Dne 25. julija sta se na relaciji Sto- re—Celje dogodili še dve nesreči. Na Teharjih sta postala žrtev prometne nezgode dva cestarja odnosno delavca, ki delata na rekronstrukciji ceste II. reda proti Storam. Oba sta dobila težje telesne poškodbe. V Storah pa so or- gani LM ugotovili, da sta krivca vo- zila motorni kolesi brez izpita, zakar se bosta morala zagovarjati^ Ob 23.30 uri pa sta se v Zavodni za- letela dva motorista, in sicer Lovro Ko- vačič iz Zagrada pri Celju in Kincl iz Šentjurja. Kako je do nezgode pri-. šlo, še ni pojasnjeno. Kovačič je zado- bil težke telesne poškodbe in se bo moral zdraviti dalj časa v bolnišnici. Po dosedanjih ugotovitvah je pri ne- sreči botroval tudi akohol. NA OVINKIH JE TREBA VOZITI OPREZNO Pri povratku z izleta je vozil potnike s tovornim avtomobilom voznik Alojz Trček iz Celja. Ko se je vračal proti Celju prazen, je na zavoju med Tehar- jem in Storami zaradi neprevidne vožnje zavozil s ceste in se prevrnil na svojo levo stran vozila. Voznik ni upošteval prometne znake na tem odseku, zato tudi posledice niso izostale. Le srečno naključje je, da so potniki še prej vsi izstopili. Vodstva podjetij bi morala določiti le res previdne in trezne voz- nike za prevoz potnikov s tovornim avtomobilom. Tudi v tem primeru je botroval alkohol. Prav zaradi tega ni voznik nezgode prijavil merodajnim organom. KONČNO: NESREČA, KATERE NI KRIV VOZNIK Na cesti v Lokarjih pri Šentjurju se je 27. 7. prevrnil avtobus S 406, ka- terega je upravljal voznik Slavko So- tošek. V avtobusu je bilo okoli 40 pot- nikov. Na ravni cesti je nenadoma pri- šlo do zloma prednje nosilne vzmeti zaradi česar je voznik izgubil oblast nad vozilom in tako zavozil v jarek. Poškodovanih je bilo pet potnikov, ven- dar ni bilo potrebno zdravniške pomoči, ker so poškodbe lažjega značaja. V tem primeru gre zahvala prisebnosti voznika, ki je situacijo kar najbolj varno rešil in uspel oblažiti posledice. MEŠANA BARAKA Z OPEKO KRITA bo naprodaj na javni dražbi dne 5. avgusta 1957 ob 10 na licu mesta — Celje, Gregor- čičeva 5. Informacije na Polikli- niki, Vodnikova ulica 3. Kronika nesreč Nenavadna nesreča se je pripetila v Žalcu. Gospodinja Ana Kroflič je stala na balkonu hiše, v kateri je stanovala. Del balkona se je nenadoma zrušil. Krof liceva je padla z balkona. Pri tem je utrpela težke notranje poškodbe, katerim je kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico podlegla. Na Ostrožnem je padel pri delu s kozolca Franc Turnšek. Pri padcu si je zlomil nogo. V Vojniku je padlo korito za preva- žanje gramoza na šestletno Jožico Gmajner, ki je utrpela težke notranje poškodbe. Alojz Tifengraber s Spodnje Hudi- nje, zaposlen v Cinkarni, je v samo- morilnem namenu popil večjo količino lizola. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Adolf Zlaus iz Loč pri Šmartnem v Rožni dolini je bil zaposlen pri popra- vilu vodnjaka. Pri delu ga je steblo vodnjaka udarilo po glavi. Utrpel je težje poškodbe. Pri padcu s kolesom si je poškodoval Peter Mavri z Lopate ključnico, Juli- jana Zlatičar iz Medloga "pa nogo. An- tonija Stor z Ostrožnega pa si je pri padcu s kolesom zlomila nogo. Prenovljena vajenska šola v Žalcu bo sprejela letos večje število vajencev Na zadnji seji komisije za strokovno šolstvo žalske občine, ki je bila pred dnevi, so razpravljali o adaptaciji va- jenske šole v Žalcu. OLO v Celju je odobril v ta namen kredit v znesku 5 milijonov din iz sklada za kadre. Ker bodo ta sredstva premajhna, zlasti še,, ker bo treba nabaviti še opremo za učil- nice in pisarne, bo moral prispevati v ta namen nekaj denarja tudi občinski odbor. Predvidevajo, da bodo preure- dili šolo najkasneje do 15. septembra, sicer bi trpel pouk. Zato bo moralo gradbeno podjetje Beton iz Celja pohi- teti z deli. Prenovljena vajenska šola bo lahko sprejela letos večje število vajencev kot prejšnja leta. Vanjo se bodo vp¡, sali tudi vajenci s področja PreboU in Braslovč, vajenski šoli v teh dvç) krajih pa bosta prenehali z delom, tos predvidevajo, da bo obiskovalo jensko šolo v Žalcu okoli 175 vajen, cev. Pouk bo dvakrat tedensko v& dan. Tisti, ki se bodo vozili, se bo^ hranili v dijaški kuhinji, kjer bo^ dobili poceni kosilo. Tako bo pouk га. radi enotnega vodstva in večjega štc! vila ter izbire predavateljev vsekakg, kvalitetnejši kot doslej. tujci se zanimajo Letošnje leto je dotok tujih turist«, močno narasel, pa tudi zanimanje ^г^ nekatere naše najznamenitejše kraje j občutno večje. Tako je v letošnji gç, zoni obiskalo Rogaško Slatino okoli 2o predstavnikov tujih turističnih agencij kar gotovo ne bo ostalo brez ugodni] posledic za razvoj turizma v našej okraju. V Smartnem ob paki se obeta dobra letina Letina kaže pri nas kar dobro. Edi. no sadja bo zelo malo. Nasprotno pa s( žitarice prav dobro uspele. Krompirji in koruzi je ponekod grozila suša, to¿ zadnje deževje je popravilo vse. Kaže da bo obojega dovolj. Res je, da j( krompirju močno' grozil koloradski hrošč, toda ljudje ga množično uniču. jejo z zaščitnimi sredstvi s pomočji razpršilcev, katere je pravočasno oskr bela tukajšnja kmetijska zadruga. B dosedanjih izgledih sodeč, če ne prid kaj vmes, bo hmelj na našem območji najlepši. Tudi drugo dobro kaže. Izgle da, da bo letos prav dobra letina, ka tere že par let nazaj ni bilo. Občinski odbor v Šoštanju je izdj] odlok, s katerim postane naša šola ; novim šolskim letom popolna osem letka. Pozdravljamo ta sklep, kajti tem se bodo otroci lahko šolali dom in jim ne bo treba hoditi drugam, star šem pa bodo prihranjeni stroški, ki a bili s tem združeni. V LIBOJAH SO ZAKLJUČILI GOSPODINJSKI TECAJ V soboto so v Libojah zaključili tri- tedenski gospodinjski tečaj, ki ga je organiziralo Društvo za napredek go- spodinjstva pod okriljem tannkajšnje Svobode. Tečaj, ki je že drugi v letoš- njem letu, je vodila tov. Goršek iz Go- tovelj, obiskovalo pa ga je 15 tečajnic. Vse, razen dveh, so mladinke, ki so zaposlene v Keramični tovarni v Li- bojah. V ŠENTJURJU PRI CELJU SO PREUREDILI BRIVSKO-FRIZERSKI SALON V Šentjurju pri Celju je samo en brivsko-frizerski salon, pa še ta je bil zaradi slabo urejenih prostorov in ne- zadostnih sanitarnih naprav vedno v spotiko raznim komisijam in tudi sa- mim gostom. Pred dnevi pa so ta salon popolnoma preuredili in v njega namestili naj- modernejše sanitarne naprave, ka- kršnih nimajo blizu. MLADINSKI VODITELJI V BOHINJU V mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju je bil od 4. do 17. julija se- minar za predsednike oziroma člane občinskih komitejev LMS. Med 75 ude- leženci iz vse Slovenije je bilo tudi 11 mladincev iz celjskega okraja. Eden izmed njih, tov. France Svetina iz Sent-^ jurja pri Celju, je povedal, da je bil seminar izredno zanimiv in je nudil mladinskim voditeljem izredno možnost za izmenjavo izkušenj in spoznavanje najbolj perečih problemov sodobnega mladinskega gibanja. Mladincem so predavali znani poli- tični in znanstveni delavci, med njimi tudi predsednik LMS Franček Mirtič, prof. Pediček in dr. Jože Potrč. Kot gost iz daljne dežele je predaval go- spod Palme, referent za mednarodne odnose pri Zvezi švedske socialdemo- kratske mladine. V LOGARSKI DOLINI PREMALO LEŽISC Obiskovalcev Logarske doline je iz leta v leto več, zato je razumljivo, da sedanja gostišča ne morejo zadostiti vsem potrebam. Posebno na višku se- zone, v juliju in avgustu, bi moralo biti na razpolago najmanj 400 ležišč; jih je pa komaj 180, Morda bi bilo »stanovanjsko krizo« najbolje rešiti s campingi in weekend hišicami. Seveda, pri tem je treba paziti, da ostane Lo- garska dolina to, kar je, ne pa mestna ulica. PRVA POMOC NAJ SLUŽI SVOJEMU NAMENU Desetletna deklica se je peljala pred dnevi v spremstvu staršev z vlakom iz Celja v Šentjur, Med vožnjo so ji po nesreči vrata od stranišča stisnila prste in je močno krvavela. V Šentjurju so s ponesrečenko stopili na železniško postajo in zaprosili za prvo pomoč. Naleteli pa so na gluha ušesa. Nihče namreč ni vedel za ključ od omarice s sanitarnim materialom. Očividci so obsodili takšno organiza- cijo samatiranske službe in se spra- šujejo: so omarice za prvo pomoč za reklamo, ali pa za to, da služijo svo- jemu namenu? V VELENJU POTREBUJEJO SODOBEN ZDRASTVENI DOM Zelo pereče je v Velenju vprašanje zdravstvenega doma. V starejši stavbi, ki ni riiti najmanj namenjena temu delovanju, ordinirata dva zdravnika. Razpolagata samo z dvema prostoro- ma in še od teh eden služi za labora- torij. Tukaj ni govora o kakršnikoli tajnosti bolezni, ki je po zakonu za- jamčena, seveda ne po krivdi zdrav- nikov. Nujno bo, da bodo vse orga- nizacije in podjetja z občino vred pod- pirale potrebo po čimprejšnji izgradnji novega zdravstvenega doma, za kate- rega je že nabranih nekaj sredstev. Zdravstvena postaja Store razpisuje MESTO ZDRAVNIKA splošne prakse Pogoj : dovršen staž. Osnovna pla- ča po uredbi, dopolnilna plača 10.000 din. Komfortno stanovanje v Storah zagotovljeno. ^ Prijave je vložiti na upravni od- bor Zdravstvene postaje Store. POŽRTVOVALNI GASILCI V nevihtnih julijskih dneh tudi streli ni prizanašala. V Latkovi vasi pri Pre boldu je strela udarila v drvarnico tovi risa Antona Otavnika. Drvarnica je bil tik stanovanjske hiše, ki je bila v veli* nevarnosti, da pogori. Vendar so bil spretni in požrtvovalni gasilci iz Latkovi vasi takoj na mestu nesreče in so hiš rešili. Podoben primer se je zgodil tudi v S« ščah pri tovarišici Alojziji Kuder. V hud nevihti, okoli polnoči, je strela oplazil kozolec, ki je bil krit s slamo. Po neka obupnih klicih lastnice — na pomoč, » že bili šeški gasilci pri Kudrovih in P" magali gasiti požar, ki pa ga je na srei ein Kudrove že skoraj v kali zatrl. Oba primera sta veren in spodbudei dokaz, da so šeški in latkovski gasile pripravljeni pomagati vsako minuto. K. D. V LJUBNEM BODO DALI STROJE ^ UPORABO KMETOM Da bi zagotovili pravilno uporabo km' tijskih strojev, so člani poljedelske^ odbora v Ljubnem ob Savinji sklenili,^ bodo dali stroje v uporabo skupina^ kmetov, ki so za to zainteresirani. S tei hočejo doseči, da bodo stroji polno i? koriščeni. Za odškodnino bodo kmet) plačevali najemnino in manjša popra^' la, večja popravila pa bo plačala kmeti) ska zadruga. V ta namen bo potrebi organizirati tudi tečaj, da si bodo kmeü pridobili potrebno strokovno znanje, ko ravnati s stroji. Odvisne stroje pa meravajo prodati, ker so samo v izgu" strojnemu odseku. Sprejmemo • 2 GRADBENA TEHNIKA z ustrezujočo šolsko izobrazbe in prakso v gradbeništvu 1 GRADBENEGA DELOVODJO z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, ali po dogovoru. Ponudbe je poslati na UO Gradbenega podjetja »Savinjgrad« Celje. 2. AVGUSTA— Stev. 29 stran 7 ŠPORT Korisin pobada Okraìne zveze Partiztin^:elfe dnjei" tednu je Okrajna zveza društev za ^ „Q vzgojo Partizan Celje organizirala občin- i'**jjo„fercMice z zastopniki društev Partizan, k* , ¡1, LMS. na katerih je bil predmet razprave liza zadnjega festivala slovenske telesne kul- stanje telesne vzgoje na potlročju občin in ''osredne naloge, ki se postavljajo pred te ^Lnizacije v drugem polletju. Prisostvovali smo konferenci s predsedniki in 'elniki partizanskih društev iz obrjn Celje, "^inik. Luško in Šentjur, katere so se udeležili idi zastopniki družbenih organizacij. rPNA PARTIZANSKIH DRUŠTEV V CELJSKI OBČINI Tovariš Vitanc, načelnik okrajne zveze Par- an Celje, ki je vodil konferenco, je v kritič- 'h analizah osvetlil delo posameznih društev lede na njihovo sodelovanje na prireditvah in Ikmovanjih v prvi polovici letošnjega leta. o rizadevnosti ui)rave in vaditeljskih zborov, o „anfncm slanju in podobno. Poglejmo v nekaj javkih po teh društvih! Med najprizadevnejša partizanska društva v liski občini moramo šteti mlado društvo v ¡olulah, ki šteje 112 članov, med njimi v pretež- • meri le mladino. Res je, da manjka društvu še ikušenj pri njihovem delu, da se borijo s po- lenjkanjem sposobnega vodniškega kadra, da imajo na razpolago telovadišča in bolj bogato nreralje'ie telovadnice kljub temu pa lahko Inžijo za zgled po svoji prizadevnosti in odlič- em delu upravnega odbora marsikaterim moč- lejšim društvom v okraju! Kljub težkemu ma- erielnemu stanju so se udeležili festivala v jnbljani z ri pripadniki. Skratka — šolska ocena lo njihovem delu bi bila prav dobro! Partizan Celje-mesto šteje 282 članstva. Festi- ala se je udeležilo 141 od prvotne obveze 206 iripadnikov. Društvo se je udeležilo vseh tek- lovanj. na katerih so zlasti v športnih igrah lesegli prav dobre uspehe. Administracija v dm- tvu je vzorna. Društvo pa ni izpolnilo obveze Gimnaestrado. Nekaj šepa v upravnem «lbo- n tega društva. Ni pravega sodelovanja med lani upravnega odbora, ni pravega dela v po- tavljenih komisijah, ki so več ali manj le na lapirju. Društvo ima tudi težave z vaditeljskim ;adrom, ki ga močno primanjkuje. Ze leta in eta se bori z gradnjo telovadišča v Kersnikovi ilici, ki še sedaj ni dobilo končne podobe in še le služi svojemu namenu. Okrepiti bo treba ipravni in tehnični odbor društva, da bo delo v ^doče uspešnejše. Ocena — med zadostno in lobro! Partizan Gaberje šteje trenutno 26'5 aktivnega ilanstva. Tudi tu niso izpolnili obvezo do testi- rala, ki se ga je namesto 200 planiranih udeležilo 152! Sicer so njihovi pripadniki sodelovali na rseh tekmovanjih, kjer so dosegli solidne re- mítate. Odlično so se odrezali na Gimnaestradi, tjer so postavili zadolženo število telovadk. V iruštvu ni čutiti trenj, trenutno se ne pojavljajo ležji problemi, življenje poteka normalno, za kar ima precejšnje zasluge urejen in strokovno dober vodniški kader, ki pa je številčno še neko- liko prešibak. Ocena — prav dobro! Partizan Ljubečna šteje 40 članov, pretežno le iolske mladine. V društvu ni vodniškega kadra, ni ■rejenega dela, materialno stanje je slabo, ad- ministracija ni urejena, festivala in tekmovanj se članstvo ni udeležilo (razen v.smučanju in atle- tiitl!). Društvo tudi nima svojih prostorov in se že leta bori za ureditev letnega telovadišča. Vsekakor bi bilo treba temu društvu nuditi več pomoči pri premagovanju začetniških težav. Ocena dosedanjega dela — negativna! Partizan Škofja vas šteje 57 članov. Skromna je bila njihova udeležba na festivalu, pa tudi na tekmovanjih se niso pojavljali. Manjka jim Va- dileljskeg kadra in pokritih prostorov za vadbo. Večne so borbe pri uporabi dvorane — ali za dramatiko ali telovadbo! Uredili so si letno te- lovadišče. kjer je v ugodnih vremenskih razme- r»h dovolj razgibanosti. Disciplina v društvu je »Mrna, dušijo pa jih materialne težave. Ocena - med zadostno ¡n dobro! POGLED PO LAŠKI OBČINI Samo dve društvi Partizan obstojata v laški ebčini — v Laškem in Rimskih Toplicah. V La- Htem šteje društvo 160 članov, v Rimskih Topli- cah pa 87. Laščani so prekoračili svojo obvezo i« festival v Ljubljani. Sicer pa se niso udele- žili nobenih tekmovanj v okrajnem merilu. Ne- »ej ni v redu v tem društvu. Med upravnim od- borom in tehničnim odborom ni prave povezave, so določena trenja, zaradi katerih trpi društveno Jelo. V Laškem imajo vse pogoje za dobro delo Partizana — prekrasno telovadnico in lepo ure- leno telovadišče. Društvo ima marljivega načel- '•»a, ki pa sam ne zmore vsega dela. Omeniti je •naterialne težave, s katerimi se bori društvo. Mministracija je sicer vzorna. Ocena — zado- voljiva! V Rimskih Toplicah nimajo vodniškega kadra. Na festivalu so sodelovali skupno z Laščani. Si- •^ei" pa ni opaziti njihovih pripadnikov na tck- Jjovanjih niti na tečajih. Administracija je sla- ba, finančno stanje društva zadovoljivo. Velik Pfohlem, ki ga v Rimskih Toplicah rešujejo že 'Sa zadnja leta. je gradnja telovadnice, ki ga *^lej še niso rešili. V kraju je dovolj mladine. Je navdušena za telesno vzgojo in šport. Treba ■■di bo le nudili zadovoljive pogoje za vadbg, pa ■X) društvo zopet zaživelo. Ocena - zadovoljivo! 1'ARTIZAN VOJNIK MED NAJBOLJ.šIMl V OKRAJU ^ občini Vojnik obstojata dve društvi Partizan ^ ^ Vojniku in Dobrni. Vojnik šteje 90 aktivnega Ü "k/-^"'- '"»terih se je 89 udeležilo zleta v Jubljani! ieprav jim primanjkuje vaditeljev in vaditeljic so redki posamezniki z odličnim strokovnim znanjem pokazali tolilTo uspeha pri svojem delu z oddelki, da je naravnost presenet- ljivo. Administracija je odlično urejena. Dru- štvo ima na razpolago skromno telovadnico v lastnem domu in lepo zeleno telovadišče. Ven- dar kapaciteta vseh teh prostorov še ni povsem izkoriščena po številni vojniški mladini. Sicer pa je ocena zn njihovo dosedanje delo zelo vi- soka — odlična! Društvo v Dobrni ne moremo pohvaliti po delu. Okraj ne razpolaga z nikakršnimi podatki o številu članstva! Slabo je urejeno administra- tivno delo v društvu, članstvo se ne javlja na okrajnih tekmovanjih, v društvu ni vaditeljskega kivilra in po vsem tem je vsekakor redno delo izredno otežkočeno. So določene oblike dela, ki se jih poslužujejo. Tako na primer večkrat sli- šimo o njihovi dejavnosti v športnih igrah in izletih. Več glasu pa ni iz tega predela. Zaradi nedelavnosti je treba oceniti društvo z oceno nezadovoljivo! ŠENTJUR NA SLABI POTI! Partizan v Šentjurju pri Celju je vsa zadnja leta pokazal razgibano življenje. V šolski telo- vadnici in bližnjem telovadišču je bil pravi živ- žuv! Redno S(» vadili v>i odtielki, na telovadišču pu so bila pestra tekmovanja v atletiki in šport- nih igrah. Tu so bili pred leti za Konjičani naj- lioljši plavat i v okraju Senljurčane lahko šte- jiino (lied najLi jjše atlete v celjskem okraju med partizanskimi društvi, izredio aktivni pa so bili tadi v sniiitanju. In danes? Od 19 članov se nih- če ni udeležil festivala v LJubljani, nihče se Tli pojavil na okrajnem tekmovanju v ljudskem in orodnem mnogoboju. Vse kaže, da šepa disci- plina med ~lanstvom in da v društvu manjka vodniškega kadra. (íoena za letošnje leto je za Sontjurčane nezadovoljiva. Takšen je bežen pogled po partizanskih dru- štvili'v omenjenih občinah. Ocena njihovega dela je kritična, izrekel pa jo okrajni načelnik, ki vsekakor najbolj" pozna življenje v posameznih društvih, saj je tesno povezan s terenom. Tu in tam so ocene negativne! Morda bo ta javna ocena vplivala spodbudno na ta društva, da bodo v drugi polovici letošnjei,a letr pokazala več pri- zadevnosti in več uspeha pri svojem delu. % STANOVE JENA JE OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PARTIZAN CELJE Predstavniki partizanskih društev celjske ob- čine so pred dnevi v prostorih okrajne zveze Partizan Celje formirali občinsko zvezo Partizan Celje, ki bo imela začasno svoje prostore pri okrajni zvezi. To je vsekakor prvi korak pri reorganizaciji partizanske organizacije v celj- skem okraju, ki išče novih oblik in organizacij- skih prijemov, da bi po uspešnem festivalu slo- venske telesne kulture še v večji meri približala telesno vzgojo in šport kar najširšemu krogu naših državljanov. Upravni odbor tvorijo vsi predsedniki in načelniki partizanskih društev v celjski občini, predseduje pa mu tov. Klanjšek Jure. Trenutno je na tem področju 5 društev Partizan. Novi odbor pa bo podvzel vse korake, da bo v najkrajšem času ustanovljeno društvo Partizan tudi v industrijskih Štorah. ATLETIKA USPEŠNI NASTOPI V DRŽAVNI REPREZENTANCI Po republiškem in državnem prvenstvu so iz- brani celjski atleti in atletinje sodelovali tudi v državni reprezentanci proti Avstriji in Madžar- ski. V Leobnu je Igor Zupančič poskrbel za veli- ko presenečenje. Na nizkih ovirah je nepričako- vano premagal odličnega Avstrijca Muchitza, obenem pa se oddolžil Raduloviču za poraz na državnem prvenstvu. Važič je postavil celega moža v teku na 1500 m, kjer je bil drugi za Mu- ratom, drugega dne pa v teku na 800 m ni pono- vil svojega uspeha. Pred samim ciljem mu je zmanjkalo moči in se je moral zadovoljiti s 3. mestom. — V Ljubljani je Sikovčeva najprej za- radi slabega starta v teku na 100 m morala pre- pustiti dvojno zmago Madžarkam. Morda je pri tem omembe vredno le njen uspešen revanž pro- ti Babovičevi. V teku na 200 m pa je dosegla po- membno zmago! Celesnikova je v metu diska dosegla odličen rezultat 44.'JI. svoj osebni re- kord, ki pa je zadoščal šele za 3. mesto. Za seboj je pustila le še drugo Jugoslovanko Borov- čevo. Lorger in Lešek sta odpotovala v Moskvo, kjer bosta nastopila prve dni avgusta na velikem mednarodnem tekmovanju, ki ga lahko štejemo za letošnje »olimpijske igre«. Po številu tekmo- valcev n kvaliteti bo mladinski festival v Moskvi vsekakor nosil obeležje olimpijskih iger. NA VELENJSKEM STADIONU - VELIKO ATLETSKO TEKMOVANJE! Prvič boCimprejf. ODDAM opremljeno sobo dvema solidnima mo- škima. Naslov v upravi lista. JENKO Baldu čestitajo k uspešno opravljenemm mojsfrskčmu izpitn — prijatelji. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega, nepozabne- ga očeta in moža PECNIK MARTINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se celotne- mu kolektivu Tovarne emajlirane posode, kakor tudi vsem sosedom za tolažbe in pomoč v naj- težjih trenutkih. Prisrčna zahvala vsem daro- valcem cvetja, kakor tudi govornika za poslovil- ni govor, tovarniški godbi in релсет za ganljive žalostinke ter čč. duhovščini. Celje, Šmarjeta, 24. julija 1957 Žalujoča žena in sinova ^ KINO UNION'. CELJE Od 31. 7. do 5. 8.: >Plavolasa zapeljivka«. vistavision. angleški barvni film Od 4. do 8. 8.: >Rihard Levjesrčnif. cincmoscop, ameriški barvni film Od 9. do 11. 8.: >Prehod čez reko JGodba iz Marsac. češki barvni film Od 5. do 8. 8.: »Obsojeni«, ameriški barvni film Od 9. do 12. 8.: »Štirje jezdeci«, ameriški barvni film LET.Nl KINO, CELJE Oli y. do 6. 8.: »Trobente opoidiip«, ameriški barvni film Od 7. do- 10. 8.: »Zongler<, ameriški film Izidor Horvat: Na povratku s planin (Konec) je zavekala Majda. »Se sreča, da nas ni vseh pometalo v strugo. Tako neurje!« je pohitel Žarko. — Vlada je skrbelo Pav- lovo stanje. »Nemudoma iz struge, da nas hudo- urnik ne odnese!« je prisebno ukazala Zinka in že sama z nadčloveško močjo dvignila onesveščenega Pavla. V nekaj minutah so se rešili iz polneče- ga se korita in se zatekli pod nekaj de- setin metrov oddaljen skalnat previs. — »Midve ostaneva s ponesrečencem, vidva pa po nosila! Vlado, in ne pozabi nemu- doma FKjklicati rešilne. Zame, reci!« Zinkin nastop je Žarka zmedel. Njego- va prisebnost se je jela umikati negoto- vosti. Vsaj po njegovih občutkih je pre- vzela družbo napetost. Čutil je potrebo po zbranosti. Se zatrepetal bo in storil nepopravljivo napako. Zinkina odločitev mu je prišla prav. Z olajšanjem in s so- čutno uslužnostjo do ponesrečenega ji je sledil urno se spuščajoč po stezi, ki se je poslej položneje vila med grmičevjem in vse gostejšim drevjem. »Kaj se je pravzaprav pripetilo Pavlu?« je zastokala Majda. »Kdo bi vedel. — Ob takem vremenu .. Nemara udarec ob padcu,« je raztreseno govorila Zinka. Potem se je zbrala: »Urno morava delati, da ga obveževa in spravi- va k zavesti.« »Pa je huda rana?« — Ko ni dobila odgovora, je zahlipala: »Zakaj nismo šli prej. Da mora doleteti nesreča prav naj- boljše ljudi!« Ko bodljaj z nožem je šlo Zinki skozi srce. Skoraj zavpita je: »Sem sveti!« Majda je držala v eni roki svetilko, na drugi ji je slonela Pavlova glava. Tresla se je in posmrkavala, ker si ni mogla brisati ne oči, ne mokrega nosu. Zinka pa je razvijala svoje medicinske spret- nosti s kirurškega oddelka, kjer je velja- la za sposobno sestro. »Kako previdna si, da nosiš vse to s seboj. Ubogi Pavel. — Pa mi nekaj pra- vi, da mu boš rešila življenje.« »Na pravo mesto meriš, lisička,« si je pri sebi priznavala Zinka. Misel i>a je požrla s samoočitkom in s kapljami, ki so ji drsele od las po licih in silile v usta. Kratlio je odgovorila: »Upam.« »Zin-kaa ...« so se tedaj zganile Pav- love ustnice. »Tukaj sem. Pri tebi sem.« »Kje ... Kje ...« se je napenjal ranje- nec. »Mir, dragec, popoln mir,« je šepetala vanj Zinka in mu božala roke. Potem si ga je z Majdino ix>močjo položila v na- ročje. Nastalo tišino je zdaj pa zdaj zmotil ranjencev stok. Zinka mu je nežno pri- govarjala. Majda je menila, da je naj- bolje, ako se odstrani. Poiskala si je pro- stor, od koder je bil pogled v dolino. Ne- vihta se je bila že unesla. Z vzhoda je potegnila sveža sapa, ki je podila in trgala oblake, kakor cefraš volno. Pod zvezdami v luninem svitu so bledo za- bleščali vrhovi, ko umiti. Zinka je spremljala Majdo, dokler ji ni pogled obvisel v praznem. Kako lepa noč! Kako otožna noč! Srce jo je zaskele- lo v taki bolečini, da ni zmogla solza. Naj- raje bi ležala, pa ne v človekovem naroč- ju ko Pavel, brez človeka, brez občutkov, brez utripa zbeganega srca, brez diha, v na"ročju nemih skal, kjer je nikoli več ne bi uzrlo človekovo oko, le drobne, nedolž- ne zvezde s prostranega nebesa ... Veke so se ji povesile ... Stisk lahti, šum vetra, kotaljenje kamenja, polepljujoč tresk, divji naliv, Pavlove roke... Oh! Živčno se je stresla, suhe ustnice so se ji raz- lepile same od sebe: »Kriva sem.« Pavel se je zganil in slabotno tipal po rijej Poljubljala je tipajočo roko in jo mo- čila s solzami, ki so se ji zdaj izdatno uliJe in ji spirale lica in bol. »Živel bo! Živel bo !« »Tukaj so!« je pritekla Majda sopeč, kakor bi prinesla rešilno vest. Zinka si je šla z lahtjo čez lica in oči: nihče naj ne vidi solza, nihče ne sluti tre- peta njenega srca, nihče prečiščenja nje- ne duše. Njeno lice se je zdelo Majdi v iiiesečini dvakrat bledo. Ona pa je bila zdaj zopet le bolniška sestra Zinka. »Brez hrupa in pazljivo, da bo p)onesrečenec laže prenesel spravilo,« je naročala in dajala sama najlepši vzgled. Srebrna noč, lepa in skrivnostna, zrak vlažen in blag, gorski velikani ko orjaški negibni stražarji, povorka svečano resna. Ljudje so stopali brez besed in previdno, vsak s svojo mislijo v sebi in s Pavlom na ramenih. Nosilci so se menjali. Žarko se je zne- bil težkega bremena, žgoče zvedavosti pa dalj ni mogel krotiti. Dosegel je Zinko: »Kako...« »Ljudje, pazite na korenine,« se mu je izognila. Žarko ni bil človek, ki bi odnehal. Po prvi zbeganosti, je zdaj gledal pred se- boj zopet le sebe: »Zinka, vsaj besedo mi vošči. Rotim te, Zinka. Blaznim! Zin- ka....« Umaknila se je na čelo sprevoda. Ranjenca so spravili v avto. Zinka je imela občutek, da se ji bo osušeno grlo vnelo. Samo požirek... Ročno je bil ob njej: »Zinka, torej jutri. Ne! Jutri je večnost. Danes. Ostaniva!« Lasje so se ji ježili in čutila je, kako ji kri zaliva lica: taka brezčutna vsiljivost! Ogorčenju in boli, ki jo je žgala ko žerja- vica, je morala dati duška. »Pavel bo ži- vel! Ti pa pazi, da ti drugič ne spodrsne — hote!« mu je zalučila v obraz, da je čutil njeno vročo sapo. Okamenelemu je obrnila hrbet. Ob Pavlu se je spustila na kolena in vozilo je odbrzelo. Papiga: Lešnik napada, udaril je žogo, dodaja jo Strnadu, borba pred vrati — golil!!! Filmski barometer MADLENA Ce bi ocenjevali angleško življenje po tem filmu, se bi težko izognili ugo- tovitvi, da je zanimivo edinole v sodni dvorani. . DALLAS Kavboj ski filmi so narejeni predvsem za zabavo in to »posebno«. Vsaka zaba- va pa je dobra ali slaba (tudi posebna). Ce gledamo tako, Dallas ni slaba kav- bojka, videli smo pa že veliko, veliko boljših. BITKA V KLANCU (pravilno: Bitka na Apaškem prehodu) Velja isto. ZAKLAD Celjski obiskovalci kinodvoran bodo Verjetno v zadregi, zato raje rečemo: BLAGO. Avtorji plakata so pozabili pripisati, ali je to hrvatska ali sloven- ska beseda. Ce so »mislili« slovensko, so naredili slab dovtip, ker so Poljaki ustvarili dober film, le škoda, da jim tokrat naši »možje s škarjami« niso ho- teli iti na roko in odrezati neumesten konec. NA NEKEM koncertu v Londonu se je nad ženskim pevskim zborom St. Patrick Choir pri petju visokega »C« zxusü strop. Pravijo, da žrtev ni bilo, DVE KLEPETULJI Na trgu stojita ženski dve, vso uro že govorita in nič ju ne bolijo roke, ki v njih košari držita. Frau Preselteig je seveda to in z njo še Frau Presiček, ki jima novic gotovo sto premleti mora jeziček. Horns kert? Oženil se je ta, a onemu ušla je žena! Ja aber, ko jaz sem mlada bilà, sem strašno bilà poštena! Na, šauens! Novo obleko ima ta gos, ki tamle se bliža, a ona s frizuro se svojo bahá, ta domišljava griža! Kaj hočemo pač! Es is šon zo! Ko mi smo bili še mladi, je vendar bilo na svetu lepó in smo se ljubili radi. A zdaj me tale prevzetni svet le od strani še pogleda, čeprav sem še zmerom feš unt net. Kaj pravite? Ja, seveda! Ah, jésasna! Saj dvanajst že bo! ustraši se Frau Presiček in tudi Frau Preselteig nato ustavi svoj jeziček. NOČ NA ŠMOHORJU (20. do 21. julija 1957) Bilà je topla, mehka noč nad gozdnatim Smohôrjem, brlele zvezde utripajoč so širom nad pogorjem. A v koči tam so rajali in vriskali in peli ljudje, ki so na hrib prišli, da dobro bi se imeli. Harmonike poskočni glas jih k plesu je pozival, čeprav ji manjkal je kak bas, nihče ni tam počival. To zlato vince pili so, v ljubezni se razgreli in bolj ko se nalilo so, tesneje so se objeli. Pred kočo stopil je nekdo in smelo, po hajduško, da je odmevalo v temo, je pokal z lovsko puško. To bil je krasen kolektiv, ki se med sabo mara, razgiban, žejen, neukrotljiv, da ni mu najti para. A. v sobah zgoraj vso to noč turisti so bedeli ljudi tam spod preklinjajoč, ki spanje so jim vzeli. Tako je Smohor trepetal od vika in od krika, dokler ga svit ni obsijal v nedeljskem jutru. Pika. TRINAJST JURCKOV Kar dvojni tarifni pravilnik! Trgovcu bilo bi to všeč, da kar po trinajst tisočakov pospravil pri plači bi več. Tako si nekdo je izmislil. A kakšen je našel razlog? Ker kupcem pozna vsa imena in ker mu promet je visok! A delavec neki prosvetni se tega je razveselil: Ce takšen veljal bo kriterij, še on bi ob njem se zredil! Učence pozna po imenih in njihove starše prav vse, promet pa ob zori in mraku mu živce nateza in žre! Na trojni tarifni pravilnik lahko bi se spomnil še kdo! A v strahu vprašuje potrošnik: Kdo plačal spet ceho bi to? ZIVLJENE BREZ »J« »Za višji življenski standard!« Napis ta v dvorani blešči, a v njem le en »j« še manjka, ki v tretji besedi ga ni. Dokler pa ta »j« ne pride na svoje mesto nazaj, dotlej ne zraste še standEurd tako, kot želimo si zdaj. Zato v Sindikalnem domu popravi se naj napis, da v višino življenjski standard pravilno nam kaže brez kriz! O KALIFORNIJI govore, da je dežela sonca. Manj znano pa je, da postajajo v zadnjem času za prebivalstvo huda ovira tovarniške megle, ki se nabirajo ravno ob najlepših dnevih. V Los An- gelesu je tričetrt leta nebo zastrto z »oblaki moderne dobe«. Dosedaj okoli 110 atomskih eksplozij Po prvi poskusni atomski bombi, ki so jo vrgli Američani julija 1945 v Alamogordo, država New Mexico, sta sledili atomski eksploziji na Japon- skem, 6. avgusta 1945 na Hirošimo in 9. avgusta 1945 na Nagasakiju, ki sta povzročili ogromne škode, veliko člo~ veških žrtev in zapustili mučen strah. Poslej sicer niso uporabljali atomskih bomb za uničevanje, v raznih poskusih ZDA, Sovjetske zveze in Velike Brita- nije pa so* vendarle »uničili« okoli sto deset atomski bomb, med njimi vsaj enajst vodikovih. V ZDA so na raznih poskusnih pod- ročjih doslej preizkusili okoli 67 A- bomb, med njimi vsaj štiri H- bombe. V letih od 1946 do 1956 je eksplodiralo na pacifičnem poskusnem področju ka- kih sedemnajst A-bomb, in med njimi so bile vsaj štiri vodikove. Na posku- snem področju v Nevadi pa so Ameri- čani razstrelili kar 49 A-bomb v letih 1951 do 1957. Na vzhodnem pacifiškem poskusnem področju pa so leta 1955 preizkusili Američani prvo podvodno A-bombo. Sovjetska zveza je napravila v letih od 1949 do 1957 komaj tretjino tolika poskusov. Na treh poskusnih področjih^ Barentsovo morje, Wranglovem otoku in Sovjetska osrednja Azija, je eksplodi- ralo kakih dvajset A-bomb, med njimi vsaj štiri vodikove. Po številu zadnja je Velika Britanija,, ki je doslej preizkusila vsega dvanajst A-bomb, med njimi tri vodikove. V le- tih 1952 do 1956 so spustili Angleži tri A-bombe na Monte Bello otočju (Av- stralija), v letih 1953 do 1956 pa šest na poskusnem področju Woomera-Ma- ralinga (tudi v Avstraliji). Letos, ko v Angliji razpravlja odbor za razoroži- tev, pa so Britanci na Božičnem otoku preizkusili že kar tri vodikove bombe 1 Drobne zanimivosti POTOVANJE v Rim je za Amerikan- ce prvovrstna poslastica. Potovalne agencije to na veliko izkoriščajo in pri- vabljajo turiste celo s takimi oglasi: Potovanje v Rim, sijajno življenje v večnem mestu, v ceno je vračunan tudi obisk pri papežu. LONDONSKI policaj Steward Dean je velik pristaš dolge brade, čeprav je v njegovem poklicu prepovedana. Na zahtevo predstojnikov je raje pustil službo, kakor da bi se obril. IZGLEDA, da so avstrijski turisti zelo radi radovedni. Dieter Uyka je pri fotografiranju Vezuvovega kratra tako dolgo stegoval glavo, da je nazadnje padel v gorečo lavo. V MILNI na otoku Braču raste naj- večji bor v Jugoslaviji. V obsegu meri 5 metrov, površina krošnje pa je pri- bližno 2500 kvadratnih metrov. Drevo je staro nekaj nad 450 let in je kot izredna znamenitost pod zaščito Jugo- slovanske akademije znanosti. TOMISLAV Uroda je na dopustu pri Šibeniku ujel 88 kg težko želvo. Nekaj časa jo je imel doma, potem pa jo je za drag denar prodal potujočemu cir- kusu. JUGOSLAVIJA izvozi vsako leto na desettisoče želv, katerih juha je zelo iskana specialiteta v Parizu, Amster- dama, Bruxellesu, Berlinu, Monte Carlu in sosednjih rivierskih mestih. VOJVODINSKE žabe so posebna spe- cialiteta na jedilnih listih v Parizu, Haagu in ladjah »II de France« in »Queen Mary«. EDINO drevo, označeno na zemljevi- dih, raste v pustinji Tenare, južno od Sahare. Sodijo, da je staro okoli 300 let. Pustinja Tenare je dolga 500 km, od najbližnjega mesta, Agadosa, pa je od- daljena 1000 km. Drevo je edina orien- tacijska točka v vsej pokrajini. V MESTU Engelwood, Florida, se je uradnik nekega časopisa navdušil za naslednjo reklamo: Papir našega časo- pisa je najboljše sredstvo za zavijanje rib na vsej zahodni obali Floride. AMERIŠKI pisec kriminalnih roma- nov je dosegel svojevrsten rekord. Neko njegovo delo je izšlo v 2,5 milijona iz- vodov. DOSEDAJ najdražja reklama je bila objavljena v reviji • Reader's Digest. Cena: 54.000 dolarjev! ieeoak par y veliki tekoii... Marilyn Monroe je morda edina film-" ska igralka, ki se ji je posrečilo, da јв; brez igralskega talenta postala partne- rica »kralja klasičnih vlog«, plemiča. Laurenca Olivierja. Tega igralca naši kinoobiskovalci dobro poznajo kot in- terpreta Shakespearovih del. Ne samo da bomo (upajmo vsaj) videli neenak boj tipične zunanjosti oblih oblik, katerih lastnica je Marilyn in ve- likega igralskega talenta, ki ga posedu- je Olivier, temveč se moramo zavedati, da je pričujoč ñlm bil posnet bolj za- radi ameriške »bombe«, kot pa zaradi angleškega vršaka. Zgodba je bila napi- sana zanjo, ne zanj. O filmu smo že sli- šali. Imenuje se »Princ in igralka« (The Prince and the Showgirl), pri nas bolj znan pod imenom »Speči princ«. Skoraj ne bi verjeli. Toda na sliki ju vidimo skupaj igrati. Kakšen bo izid dvoboja? Bomo videli.