GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK
LETO II. LJUBLJANA, DECEMBER 1962 ST. 12
Srečno 1963
NASA PRIZADEVANJA V MINULEM LETU
Razveseljive ugotovitve
Siafihiost leta 1962 je v intenzivnejšem ugotavljanju tnlnili ekonomskih osnov v gosfjocLarjenju. Tako v republiki, tako v masi komuni, etatistični podatki nas to pot ne zdolgočase: povedo nam namreč, da 80 nase gospodarske organizacije v mnogih primerih iz[x>lni[e ter celo presegle svoj letošnji proizvodni program! Indeks celokupnih naporov je v odnosu na leto 1961 malone til, v odnosu na leto 1960 pa celo 150; ^ dohodku smo potemtakem dosegli letos skoraj 23 milijord dinarjev, *a*u dobrih 19 in predlanskem 14 in pol milijarde dinarjev.
.Za temi številkami se seveda skri-1° detajbiejše številke posameznih Js^Podarskih organizacij, ki jih je v v81, komuni 121! Vseh ne bomo na-Pod	ne vseh 12 industrijskih
SrjJIetij, katerih delež pri narodnem 0,10<lku je vsekakor očiten.
Ljk^držali pa se bomo pri tistili uspe-ki so rezultat smotrne ekonomske minulega obdobja dvanajstih ter so hkrati odgovor na po-«^8t°, vPra^uije: „Kako naj go-8P°dar im o ? “
za ceniamo pri proizvo<ini ^^btiošti podjetja; ta je odvisna od opreme, od delovnih pogojev organizacije jKislovanja, odvisna je ^ 'JPdi. Nekdanjo skrb za tehniko in ©hč?°9/?Pia’	8in<) j° rat^ obešali na
1962 k* 'I,vt'8,icljski sklad, je v letu ~ Omenjala skrb posameznili go-rekih <irganizacij, ki so začela «Hoj ^.Z Listnih skladov sredstva za ornizacijo ter za razširjeno repro-^	Tako so v tem času samo in-
6^‘^ka podjetja vložda v svojo riist jo .m‘lijonov ob 385 milijonih, ki jim občina kot kredit. Ugo-ig...	«la je osem industrijskih pod-
PJ izpolnilo svojo proizvodnjo iz sredstev ter «Li so le štiri pod-ca/* aaiPri08il|a ra kredit, je lahko zr-hkm^09* ^tošnji gospodarski [>o liti ki, j. <lti jxa kažiprst gospodarskim orga-^^JTjam ter njihovi presoji o delitvi ^Ohodk ^°L<>dka na sklade in oselme
razumnejšega obračanja IC0V^ sredstev zato niso izostali: h8. industrija Ig je pač z izpopolnitvijo svojega stroj-Zve® Park»	-
tealizatnje
?, P°<ljetje je našlo pot do po-tovm j®’ ne k s tako imenovano lahko ° «mlialažo, ki jo na našem • PruPainjkuje, poc pa tudi z Vl^*dan^n ^Linterijske proizvodnje za
de	koristno je vložil svoje ekla-
t r,° g “> ki si je z ureditvijo S® kozmetičnega salona v sre-
novo
leto
Uredništvo
«NASE KOMUNE4
dišču Ljubljane utrl pot do potrošnika kot proizvajalec in pa kot uslužnostno podjetje ; tako tudi ., 11 i r i j a	saj
je njen značilno funkcionalen salon na Dolenjski cesti domiseleai uvod v analiziranje tržišča, in pa nepogrešljivega spremljevalca zdajšnje stopnje sleherne proizvodne organizacije.
Modernizacija Ljubljanskih opekam je odprla vrata v izvoz temu podjetju. Sosednja Italija sc je začela zanimati za njegove izdelke. Ne samo v prihodnjem letu, ko bo podjetje izvozilo za
14.000	dolarjev, ampak tudi v naslednjih letih bodo po izjavah tujih kupcev, izdelki Ljubljanskih opekam zanimivo blago na tujem tržišču.
Naposled bi se lahko zadržali še pri „Vinocetu“, ki je začel z ustvarje-jiimi 230 milijoni dinarjev vse bolj opozarjati bližnjo kmetijsko proizvodnjo na čas, ko bodo morale kmetijske gospodarske organizacije upoštevati v svojih delovnih programih potrei.e tega objekta prehranske industrije.
Še bi lahko naštevali gospodarske organizacije, ki so v preteklem letu povečale svoj dohodek. Semkaj sodijo „2ičnica“, „UtensiIia", .,Tovarna 'ija-kov“, vendar pa nam lahko podrobnosti zamenja ugotovitev, da bo vrednost osnovnih sredstev naših industrij-skili podjetij, ki se doslej malone ni izpreminjala, z rezultati letošnje ime-stierjske politike že v prihodnjem letu porasla za milijardo dinarjev! Skladno s tem porastom, ki bo očiten tudi v proizvodnji ter sploh v ustvarjanju dohodka, je seveda formiranje odnosa v delitvi čistega dohodka glede na sklada in osebne dohodke. Lani je bilo povprečje osebnih dohodkov 23.500 dinarjev, letos 26.000 dinarjev, v nekaterih gospodarskih organizacijah |»a že
36.000	«hnarjev kljub smotrni delitvi, saj je bil v minulih dveh letih oduos med osebnim dohodkom in skladi 78 proti 22, zdaj pa je 69 proti 31.
Potemtakem je ključ do dobrega gospodarjenja predvsem v upoštevanju jutrišnjega dne. Naštete ugotovitve so nedvomno razveseljive. Niti im: v tolikšni meri glede na končne obračune, kolikor glede na izrazitost prizadevanja posameznili gospodarskih organizacij, da si s tem, ko več vlagajo v lastna cenovna sredstva iz lastnih skladov, ustvarjajo boljše delovne pogoje ter z njimi višji dohodek.
Dušan Kralj
OB NOVOLETNI PRELOMNICI
UrSanistične marginalije
„ N o v o I e t n o darilo ‘ ljubljanskega mestnega sveta Ljubljani in Ljubljančanom, po napovedi inženirja Marijana Tepine, predsednika mestnega sveta, bo dokončno sprejeta ter potrjena resolucija o urbanistični ureditvi našega mesta.
Resolucija bo vsklajena z generalnim urlvanističnim načrtom. Natančno bo določala posamezne pasovie za bodočo stanovanjsko gradnjo, in označevala l>o tako imenovane coninge, kjer naj bi nastajala industriska področja, vsebovala bo rezervne komplekse za morebitne, zdaj še nepredvidene gradnje, govorila bo o cestah v p a tl n i c a h ter o njihovem življenjskem prostoru, o železnici kot seveda tudi o ureditvi podzemnega sveta z dovodi, odvodi, kanalizacijo.
Bržkone ho ta resolucija (ko pišemo te vrstice, še ni bila sprejeta!) lepo in dolgo pričakovano darilo Ljubljani in Ljubljančanom! Bržkone bo enkrat in za dolgo vrsto let prekinila z utrujajočo prakso vsakodnevnega ugibanja,
načrtovanja osnutka do javne razprave, od prve korekture urbanistične komisije mesta pa spet do izpopolnjenih' osnutkov ter vse tja do republiškega inšpektorja je dolga pot, ki jo hodimo že nekaj let in jo bomo še hodili v najboljšem primeru — do pomladi leta 1964. Takšna pot tudi nekaj velja: naš občinski proračun letno 35 milijonov dinarjev, ki bi jih sicer znali obrniti v drugačne koristi, toda ...
Naposled resolucija z našim urbanističnim načrtom zadeva posameznika: 143 lokacijskih odločb za gradnjo stanovanj v odnosu na 452 lani vloženih prošenj za gradbeno dovoljenje, vsekakor opozarja na polževost reševanja vlog in obenem oblikov anja intimnega prostora našim občanom. Prav zategadelj nam je ,^novoletno darilo8* mest-
kaj l>o kje in kdaj bomo kaj gradili!
Hkrati pa bo ta resolucija osnova za dokončno ureditev urbanističnega načrta za razvoj mestnega področja v naši komuni. Ze tako zaostajamo! Od
nega sveta dohrodošk). Občanom tu našemu svetu za urbanizem, katerega delo bo ob resoluciji znatno lažje m perspektivnejše !
Dušan Kralj
OB VSTOPU V NOVO LETO 1963 ŽELIJO VSEM NAŠIM OBČANOM VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOB DELAVSKA UNIVERZA
Občina in geodedsko - katastrska
služba
V lobcini ali za vec- občin skupaj je treba geodetsko služloo orga-nizirati kot imotno službo, ki bo poleg katastra zajela tudi vse ostale geodetske posle za potrebe raznih organov, organizacij in občanov. Ta služba mora razpolagati z načrti, kartami in ustreznimi elaborati o zemljiščih in objektih svojega območja, mora jih vzdrževati ter zagotoviti možnost njihove ekonomične uporabe. Organizacijo operativnega tlela službe naj se pri tem postavi na načelo samo financiranj a in na načelo družbenega upravljanja.«
To je eden izmed pomembnih sklepov Ul. kongresa Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je bil konec preteklega meseca v Portorožu. Ta sklep smo pri nas v Sloveniji debi« že uresničili. Od 41 katastrskih uradov, kolikor jih je vseh. je deset že reorganiziranih v Zavod« za izmero in katastr zemljišč. Vzemimo za primer takšen zavod v Ljubljani. Zavod za izmero in kataster zemljišč v Ljubljani pa je ustanovil ljubljanski Mestni svet. junija letos. Zavod je organiziran kot finančno samostojni zavod za območje občin Ljubljana-Reži-grad, Ljubljana — Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik ih Medvode. Naloga zavoda je, da opravljana svojem območju zemljiško katastrsko službo, poleg tega pa še vrsto drugih geodetskih del. Tako na primer izkoličuje po naročilu in na podlagi odobrenih projektov gradbene in regulacijske črte (za zidavo večjih kompleksov) in posamezne objekte (zaselme hiše, stolpiče...) ter tudi nadzira njihovo pravilno postavljanje v horizontalnem (dolžina, širina, odmik od ceste... J in v višinskem pogledu. Druga izmed razširjene dejavnosti tega zavoda je zbiranje geo-tehničnih podatkov o nosilnosti tal in pomikov gradenj. Zlasti pomembna pa |e njegova naloga, da na posebnih načrtih registrira podzemske naprave na
območju mesta Ljubljane in drugih večjih naselij, kjer so take naprave (kanali, vodovod, telefonski in električni kabli...), in še drugi posli.
Razumljivo in edino pravilno pri tem je. da denarna sredstva za potrebe katastra in za geodetsko delo, ki so splošnega pomena, zagotavljajo občinski ljudski odbori, za katerih področja je Zavod ustanovljen. Poleg teh sredstev pa dobi Zavod še sredstva od raznih organizacija, ustanov in posameznikov, ki žele, da jim Zavod izvrši kakšno deodetsko uslugo.
Iz izkušanj v letošnjem letu vemo, da je takšen način poslovanja 4iajprimernejši, ker je geodetska dejavnost na ta način funkcionalno povezana z razvojem posameznih občin, dela se pa izvajajo enotno na vsem področju, s tem odpadejo dvojna debi in tudi večji stroški. Seveda ne smemo misliti, da se je s samo ustanovitvijo takega zavoda tudi že vse uredilo. Ne. Rezultati dela v geodetsko-katastrski službi so zadovoljivi le tam, kjer je interes vseh, ki potrebujejo podatke iz geodetsko-ka(asirskih elaboratov (občina, razna podjetja, posamezniki), takšen kot ga zahteva naš družbeni in gospodarski razvoj, torej tem, kjer so ponve.i geodetsko-kat as (reke službe pravilno ocenili in ji dali tudi vso svojo podporo.
Peter Kava la r
LETNI OISHUl Ni ORGANIZACIJ SZDL
Predlogi, poèude, problemi, želje in še mar si Im j
Ves prejšnji in ta mesec so krajevni odbori Socialistične zveze pregledovali svoje lansko delo, se pri tem ustavljali pri željah, problemih. Dovili pobudah in še oh marsičem, kar jih je „žulilo‘; ves ta čas, ko so si od lanskega leta sem, zastavili svoj delovni program, ki mu pa ponekod kljub najboljšim obetom vseeno niso bili kos.
Tako je šlo vse od oktobrskih letnih obračunov, no in kaj smo si zabeležili skozi novinarsko prizmo, vam bomo posredovali zdaj, ko so konference za nami, in prav v času, ko 8 okrajevni odbori že stopili v novo delovno sezono, za katero pa upamo, sla bo le za „lasi!, že že ne bolj, boljša in prožnejša, kar so marsikje potegnili iz razprav naši občani in si pri tssm želeli čim tesnejšega sodelovanja, ki ga po naših krajih pogrešamo in ki bi mu lahko upravičeno rekli, da ga vsaj za zdaj še ni... Toda, čas gre mimo in raje si za ,čas oglejmo, ka jso storili v nekaterih naših krajih v tem času.
V Lavrici je tekla razprava, predvsem okrog dograditve in uporabe kulturnega doma, poudarili pa so tudi potrebe po novem po-trošniskftin središču, ki ga v tem kraju |K>grc-iajo vsa leta nazaj. Sedanji prostori, v katerem „živ<)tari“'trgovina, ne odgovarjajo vedno večjim potrebam, zato je ta problem vaščanom ic začel beliti glave. Za nov potrošniški ccn-kot četrt milijona dinarjev, kdo pa bo poravnal to sksxlo pa še slanfcs ni rešeno in je vprašanje ostalo {le na pol potk Med ljudmi je nastala tudi bojazen, kako bodo zaradi slabe letine preživeli čez zimo živino, ker ni
ter naj bi uporabili adaptirano zgradbo, z deli pa bi začeli že prihodnje leto in za vsakršno odlašanje, nakljub vsemu ni časa. Orga-zadosti krme in oslhnja zadnji čas v zakol celo plemenska živina!
Siala» stanje cest in želja, sla sc uvede mestni avtobusni promet tusli skozi Trnovo in Kolczijo, je bila svsresinja tenui razgovorov na konferenci v Trnovem, na Brezovici pa so, kot kuže, v svojem slelu zaorali usivsi ledino. Da I rditev ni brez osnove, priča le skromen dc-talj iz poročila, ki govori med drugim o pomembni vlogi novega siružbenega slokurncnta, ki sla ga nedavno tega siala v javno razpravo, Zvezna ljudska skupščina in SZDLJ.
„Novsi ustavo so vsi pričakovali z velikim zanimanjem, saj naj bi uzakonila razvoj vsega našssga družbenega upravljanja. S precejšnjo bojaznijo pa so priprave spremljali kmetje in obrtniki, ki ss> slcloma tudi občutili vso težo nerešenega polsižaja bi so včasih jmkI vplivom govoric zels) ]>csimistično gleslali svojo pri-hodnOst. Nuši ljudje sc še vse premalo zavedajo, kakšne pravice do odločanja o delu v okviru komune, zadruge ali gospodarske organizacije, kjer so zaposleni, jim nudi prav ta
|>omembcii družbeni slokumsmt/' Razprava |>a je segla še dlje. Menili so, da !>s> treba slej ko prej urediti tusli vprašanje vodovoda, ki se vls'ée kot ,.jara kača“, pri tem pa je treba pozdraviti prizadevanja vseh občanov, ki so v ložili precej truda in naporov pri* tej akciji, nizacija, ki ima v svoji sredi 320 članov, je sodelovala v razpravah okrog osnutka nove ustave, o jesenski setvi pa so bila preslavanja tudi na Orlah, grajati pa je siali obisk na Lavrici, kjer se je tega razgovora udeležila le peščica najbolj navdušenih psislušalcev. Tako je bilo torej na Lavrici, v Velikih Laščah pa so ljudje spregovorili največ o kmetijskih problemih, ki se jih je prav ta s'as nabralo za zvrhan koš. Veliko teža so imeli z arondacijo,
iznajdljivih mož, ki bi psvstavili vprašanj® tudi okrog razvoja te, vsekakor sila donosn® gospodarske panoge. Kslaj sc Iiodo spomnili in kaj pametnega ukrenili, |>a vsaj za sedaj š® ni moč reči, vseeno pa bi jim kazalo reči v poduk, da ne zamudijo te priložnosti, Id sc n® ponuja ob vsakem času. Urediti bo treba primernejši gostinski olirai in končati za vselej z večno prakso starih zakotnih krem, odkod«1 odseva le duh po trhlosti in nevsakdanjosti ljudi, ki kot kaže niso dozoreli času. Pa brez zamere s to pikrostjo, ki ni tako ostra!
Na Turjaku Imi treba urediti dovoze k novi cesti, ki bo steklu prihodnje leto, ko bo v Kočevju veličastna manifestacija oh 20-letnici I. zbora odposlancev slovenskega naroda. Ves čas so ljudje občutili tudi premajhno
Obogatili smo našo proizvodnjo — stare, temačne In zatohle prostore, smo zamenjali * norimi. svetlejšimi in si tako utrli pot k boljšemu gospodarjenju in srečnejšemu jutrišnjem*
dnevu naših ljudi.
ker nekateri zasebni kmetovalci sploh nočejo pristopiti k tej akciji, češ, saj jim tako in tako ne bo prinesla ničesar. Na občnem zboru so govorili precej tudi o bojazni starejših kmetovalcev, ki so dali zemljo v arondacijo in so za delo zaradi starosti nezmožni. Kaj bi bilo najpametneje ukreniti v takih primerili, pa žal ni bilo besed in so se zborovalci razšli ne, da bi uredili ali pa vsaj pojasnili tudi tu vprašanje, ki mori že dalj tesa starejše kmete, ki so bili vse življenje prikovani na svojo ped zemlje. Letos je divjad povzročila veliko škodo na kmetijskih posevkih, tako, da je bila sama škoda ocenjena na nič manj
Kul turno - p rosvet < i a sekcija, ki deluje v okviru organizacije, je jeseni priredila več predavanj, med drugim o gospodarski politiki in o osnutku ustave, tov. Vončina pa jih je popeljal v svet predšolske vzgoje otroke in kako mu pomagamo pri učenju, medtem ko je tov. Valentinčič predaval o pubertetni dobi in njenih težavah. Uspehov je bilo kar precej, izmed vseh pa bi se odločili le za nekatere, ki pričajo, da jc organizacija Socialistične zveze našla svoje mesto med vaščani in si z delom pridobila polno zaupanje. Poleg vrste predavanj so v višjih razredih osnovan' šole organizirali še 12-urni tečaj prve pomoči, pri akcijah oh Dnevu RK, borbe proti TBC, ob elementarni nezgodi v Makarski in pri akciji za Debeli vtič, pa so nabrali nič manj kot 100.000 prostovoljnih prispevkov. Omenimo naj sc, da na Brezovici z usjiehom delujejo tudi mnogotere š|iortne sekcije, med katerimi so nogometaši in namiznoteniški igralci še najbolj „od inuh“.
Tudi zbor v Škofljici je opozoril na marsikaj, kar ni bilo po godu vaščanom. Zliorovalc! so opozorili na težko stanje majhnih podjetij v Lamišču in Glinki, ki so tik pred razsulom. Obsodili so tudi neodgovorno |>olitiko ObLO, ki nudi več sredstev vedno le, mestnim predelom, na podeželje pa mnogokrat kaj radi (H>.-znhljajo. Zdaj, ko gre asfaltni trak čez Škofljico in se tureziem ponuja na dlani, pa ni
povezanost med organizacijami in društvi, z.daj ko so dali v najem še dvorano v kulturne®1 domu za potrebe ,.Slovenija-cestam“, pfl 3* zamrlo še tisto, kar so malega imeli v te * kraju. Zganiti pa se ho treba tudi ob lem, ne kaže nič drugega. Z oliolnvljanjem in P0 časnostjo pa se ne da priti prav daleč! V N«
tranjih goricah pa so bili skoro vsi nap«
usmerjeni v gradnjo transformatorja, na p° pa so naleteli na vrsto težav. Vod za visote napetost hi moral hiti speljan zaradi križanj z železnico |H>d progo, vendar pa bi bili P lem stroški občutno večji. Zgrajen jc ze do*«!^ električne napeljave na Jaigu do Itlus, P arondaciji pa je občutiti še vedno velik zJ> sloj, čemur pa jc krivo vse, kar se vrti okr°6 tega vprašanja. Zborovalci so dali med ostali tudi predlog, da bi kazalo zmanjšati sl® divjadi, ker lc.-ta zadnji čas dela veliko ^ do in ji* ljudje niso v stanju jioravnavati.
Poglejmo še kaj je bilo na zborih ' l* peči in v Šentjoštu. Olie organizaciji st« 81 ^ delom, ki sta ga pokazali letos in lam ll'r' med najlmljšc v oličini, za novo delovno ^ dobje pa jih čaka še kup problemov, k' J^ IkkIii morali rešiti bržčas kar sc da hitreje Šentjoštu so predlagali, da se cimprej 4*>k	^
cesta Šentjošt—Kogel, končati pa l*o 1 " '
z deli na izgradnji šentjosko-butajnovski g
planinskega vodovoda s hidranti in °8l zajetje pri izviru.	..
Tako je Iplo torej delo naših organi*® Ponekod Imljsc, drugod 8|>et »lahse, P» ^ možnostih in volji,, ljudi do skupnih «kcl3^ skupnih ciljev in uspehov. Nedvomno | pri tem reči le to, d« so odlmri SZDL IH> 0 . [m nekaterih krajih zvrhano mero Pmal c ^ temu primerni pa so bili tudi usp1 bn t tju terc so lahko vaščani * zadovoljstvom, P° _ in srečni. To dvoje |>n naj bi našlo (m * leto, mesto med vsemi našimi organ.zac.J»
Ivan Virnik
)
M NOVINARSKE BELEŽNICE NA SEJI ObLO
Sobotni zapis iz občinske dvorane
Prva točka «ne izmed zadnjih sej ol)ch zborov našega Občinskega ljudskega odbora je bila: poročila inšpektorske službe.
Podrobnejšim uvodom tržnega, sanitarnega, delovnega, veterinarskega in gozdarskega inšpektorja, ki so vsekakor opozorili odlvomike na mnoge primere nespoštovanja zakonov ter uredb, utaje dohodkov, nedovoljenega trogovanja in šušmarjenja, je siedilo prizadevno razprav ljanje o problemih, ki oškodujejo komuno za petdeset in tudi v eč milijonov dinarjev na leto.
Inšpektorji imajo polne roke dela. esular pa je njihovo delovno območje obsežno, da večkrat zaidejo v ča-eovno stisko ter načrtno odklanjajo si-oer potrebno kontrolo dejavnosti neka-v j posameznikov. Hkrati [>o se in-^pektorji za določena področja radi meljejo pri obravnavi istega primera,
.®r mi videz opozarja na dvojno delo: ffflii inšpektor obravnava žago v Pod-I**1’ žago v Podpeči obravnava tudi gozdarski inšpektor, v svoj program J° Uvršča tudi sanitarni inšpektor ...
Razumljivo, vsak inšpektor presoja Poslovanje določene gospodarske orga-^^Jo glede na specifičnost svojega Poklica. Vsak inšpektor je vezan na otie in uredbe, ki zadevajo njegovo n tv*1' Vanitami se drži siuiitarnili do-o.oci^ tržaii tržnih določil in gozdar-8K1 gozdarskih določil.
» VJ ^kana organizacija inšpektorske j ,)ie bržkoaie ni naj po polnejša! Mor-]^r Ie. l)retnisfck,i vreden predlog tov. bifl r ' *i s k a , tržnega inšpektorja, <Ia 96 vse inšpektorske službe združile telo, ki bi opravljalo svojo dolž-vori ^o^rnteicm načrtnejšem dogo-ne | •	snj ni nikjer rečeno, da
po i \ mogel inšpektor z določeni?ga Sv .r°c]a opraviti ob svoji se funkcijo so tovariša, če se že mudi v Ha.H,i'Ill,v .on«111 podjetju. Morda, saj aodi SIC^ kaznovanje tisto, kar naj ^ v specifičnost inš|)ektorske dejav-v r,.1’ P®c I,a predvsem o[K>zarjiuije ter J'i'g'b primerih poučevanje. brJL rU*cna Inšpektorska služba hi jmi .<»nc laže olnladala obsežno pod-<| |IC naše komune, saj je resnično kar ^ih^f1 P*»*1 0<^ dorknioe jki tja <lo Veli-jrjv "*.8C; A teren mora 1 eležiti inten-!" inšpektorsko dejavnost.
"linea vsekakor!
p^, . opustno je namreč izigravanje vini	110 račun potrošnika v trgo-
o<3n r> k°n prepoveduje zviševanje z»k' *re lranska industrija spoštuje ta «nili*1* Liko na primer: Tovanui mc-olj '^‘‘Ikov (Ljubljana!) iii Tovarna «d k L °ve<nska liistrica!) so upoštevali gov>sL ° 'evklenri in kontroli cen, tr-jc s l)0(Ijetje „Hraina“ [«i ne! Vrsta pr^.P^i. drobnih kujičij s privatnimi mešanja različnih kvalitet Posl/ ^.žongliranja s ceno, (Trgovska Vflij.j'^1 !'ica na Ižanski cesti ali jxislo-ski ^p1 .Ljnbljanskih mlekarn v Zeljar-nih plC1v/.,.^niib zakoaiov in prepoveda-teril, UPmj naračun potrošnika v neka-šČic: .Katinskih obratih, (Oh Crada-%a ’.,.n Koprivcu v Velikih Laščah.J mune 1,>n^.je ^nanjšan dohodek ko-šuŠ,t)fl Zavoljo utaje prometa, na račun 0 , •!*nJa-
lahkot111 ,n.° : tečni inšj:ektor je prav n la jo prometa na naslov 6000 steklenic kokte, 270 litr<)vJ .Vlna, 5000 litrov vina, 0000 jač. v P1,'"1’ akratkn količine raznih pi-i»i 3qq S- 11 {j31' vrednosti dva miHjona <l\a j^i!. dinarjev, kar [lomeni txilna t) 'J'W'a dinarjev zatajene ;a davka 15 S^t. Tu je potlej ugotovljenih 8,mr„J.r<,v dinarjev, ki jih je utrpela ^av olipi i^teadi neprijavljenih dohod-hUUj^ mi zasebnikov, a kje eo ostali hingp, ’ inšpektorska služi« ni Pozorna'80 ev*dentirati, biti na vse
Dalje: inšpektorska služba mnogokrat zadeva ljudsko zdravje in zadovoljstvo. Težko je sanitarnemu inšpektorju podpisati odlok o prepovedi dela človeku, ki je okužen z boleznijo, škodljivo splošnemu ljudskemu zdravju, a človek je zn [vos'en v prehranski industriji. Toliko težje, če ve, da ho ta človek ostal brez zaposlitve. Problem je spet, kako zmanjševati število nezgod v gospodarskih organizacijah s pomočjo inšpektorske službe, če pa gospodarske organizacije odklanjajo malenkostno pomoč (5000 din!) zn organizacijo seminarjev za delavce higiensko tehnične zaščite. Problem, dokler je njegovo reševanje odvisno le od enega človeka. Vsekakor pa je to problem, ki ga prepočasi rešujemo.
Resnici na ljubo, takšna oblika inšpektorske služlve več ne ustreza. Niti ne po organizacijski obliki, niti ne po načinu svoje dejavnosti, še manj glede na mnoge uredbe, ki so zastarele.
Davčna lestvica za obrtniški sektor je stara deset let! V tem času se je pa marsikaj predrugačilo, predvsem pa se je spremenila vrednost dinarja, cena uslug, kar nikakor ni več v skladu s še vedno veljavnim načinom odmerjanja družbenih obveznosti iz ustvarjenega dohodka. Od tu šušmarjenje in številne utaje prometa, kar le ni vse iz računa pomanjkljive inšpektorske kontrole, pač pa tudi iz računa pomanjkljive in zastarele zakonodaje.
**~Tn na koncu: nikjer ni rečeno, da bodo v bodoče in četudi drugače organizirani, vedno in vselej lahko edinole inšpektorji opravljali kontrolo nad poslovanjem gospodarskih organizacij in zasebnikov. Ne, to je preveč in prenaporno! Tu pa so ilružlvene organizacije, krajevni odbori, volivci, katerih dolžnost je, pomagati inšpektorski službi v lastno korist. Predvsem pa so tu še politične organizacije, ki morajo pri-zadevnejše kot doslej spremljati poslovanje naše trgovine, zaščito delavcev v posameznih gospodarskih organizacijah, uslužnest obrtniških dejavnosti, gostinskih obratov, skratka vso našo dejavnost, katere cilj je — zadovoljstvo potrošnika in čisti računi s skupnostjo.
Le tako ho naša inšpektorska služba lahko opravljala svojo funkcijo v popolnosti; le tako bo v inšpektorskem poslovanju vse več poučevanja, vzgojne kontrole in manj — kaznovanja!
lide, sanitarni inšpektor pa ima težave, ker ne more zaposliti ljudi, ki jim je zavoljo te ali one bo'ezni (invalidnosti), moral izročiti odlok o prepovedi zaposlitve v določeni industrijski dejavnosti.
•	Zavidljiv apetit je pokazalo podjetje „Agro:ervis c iz Dolenjske leste, saj je skoraj prepričalo odbornike, da je njegova nameravana združitev s sorodnim podjetjem v Šiški dokaj preudarna računica. Pa ni! „Avtoservis» naj najpoprej poravna stare račune, potlej naj si spet pridobi ime reno mi ran ega ter solidnega servisnega podjetja in še!e nato naj premišljuje o gospodarski združitvi z večjim in močnejšim sorodnikom. Kje je sicer garancija (po pripombi odbornika!), da ine bo tako združeno podjetje napravilo iz ,,Avtoservisa» — tovarno močnih krmil !
•	Posredništv o je kar bolezen zdajšnjega časa. ..Grafotehna ' si je obesila za klobuk dva stroja in sploh proizvodnjo ter se je začela ukvarjati s posredništvom. Ta dejavnost jo je sicer obogatila, toda oba občinska zbora sta se uprla takšnemu načinu bogatitve. Na račun protrošnika, kakopak ! Prekipelo pa je v trenutku, ko se je delav ski svet .,Grafolehne‘: spomnil, da bo svoja osnovna sredstva (dva stroja, ki ju je kupila občina!) kratko malo prestavil v — Zagreb! No, do uresničitve te domislice ni prišlo. Stroja pa ostaneta, a tudi ,,Grafotehna», le v ne-
‘Delavs&a univerza v novi
sezoni
Delavska univerza Ljubljana-Vič-Rudnik, kot poklicna izobraževalna ustanova, obstoja že nekaj let. S svojini programom in dejavnostjo dopolnjuje redni šolski sistem. Prizadevanje delavske univerze se v vedno večji meri Jismerja v trajne in načitne izobraževalne oblike, kot so seminarji, šole, tečaji in posebni ciklusi predavanj. Spričo potreb oddaljenih krajev, pa tudi v tej sezoni pripravlja vrsto zanimivih poljudno-znanstvenih predavanj in letopisov, spremljanih z barvnimi diapozitivi, zunanje in notranje-pplitičnih predavanj, predavanj s področja gospodarstva in kulture itd. Na željo posameznih krajevnih organizacij prireja tudi redne bi občasne kbiop redita ve.
Naloge delavske univerze postajajo vedno globlje in zahtevnejše. Razvoj naše družbene ureditve vključuje vedno širši krog občanov v sistem samoupravljanja in družbenega upravljanja, ki sc jasno izraža v osnutku novo ustave in [to- tavlja pred državljane, obenem s prav icami in vlogo občana v našem družbenem sistemu, vrsto nalog in dolžnosti. Zato delavska univerza prek vseh oblik seminarjev, tečajev in predavanj, izobražuje in usposablja občane, da postajajo sposobni, kot samoupravljale! in v' organih družbenega upravljanja, opravljati te naloge, kar zagotavlja uspešno rast socialistične demokracije in našega družbenega sistema.
Ob taki vsebinski usmerjenosti bi tako zasnovani dejavnosti, se je Delavska univerza, že globoko ukoreninila v naši družbeni stvar-
Dušan Kralj
Inšpektorji na obisku
Osrednja točka dnevnega reda: inšpektorji na obisku. Rezultat — 42 milijonov dinarjev iz računa nepoštenosti, šušmaretva, utaje prometa in ljudske naivnosti — vsekakor v korist skladov komune.
• Mimogrede: razgovor je opozoril na komisijo za evidenco delovnih mest za invalide, ki prav prijetno dremlje. V naši komuni je namreč zasedenih le 10o/o delovnih mest za inva-
Mladinn naše občine je letos s svojim delom ročjih družbenega življenja in si utrla
koliko predrugačeni obliki.
•	Prisilna uprava ni vedno in vselej (najboljša rešitev za urejevanje medsebojnih odnosov in sploh gospodarjenja v malomarnih podjetjih. Toda v primeru Splošnega ključavničarstva, kjer so si nekateri vodilni uslužbenci dovolili marsikaj na rovaš skupnih osnovnih sredstev', je bila uvedba prisilne uprave edino zdravilo, za katerega sta se odločila občinski zlvor in zbor proizvajalcev.
•	F n n a p o s I e d : šest poslovalnic trgovskega podjetja ,,Stražit» se je pridružilo trgovski hiši ,,Mercator». Na eni izmeti prejšnjih sej do te združitve ni prišlo, ker ni pač nihče informiral odbornike, da podjetje „Mercator» dostavlja BO odstotkov blaga poslovalnicam „Straže», ki beležijo letno 90 mi-
lijonov dinarjev prometa. Popolnejša informacija je vseka kršnokoli odločitev!
je vsekakor osnova za ka-
občan ml.
obogatila raznotero dogajanje na vseli pod-pol med najboljše organizacije pri nas.
nosti, našla v njej svoje mesto in tako postala neobhodno potrebna.
Svojo vlogo pa Delavska univerza lahko odigrava le v tesnem sodelovanju z dnižbeno-[Kilitičnimi in delovnimi organizacijami, predvsem s sindikalnimi |>«družnicami in krajevnimi organizacijami SZDL. Upoštevajoč njihovo in širše družbene [«itrobe bi želje po izobraževanju, lahko uspešno usmerja vscbbio svojega izobraževalnega programa.
Letošnji program je Delavska univerza (•osredovala vsem delovnim in družbcno-poli-tičnim organizacijam, da z njihovo pomočjo prouče svoje potrebe jio izobraževanju ter se z nasveti, pripombami in željami obračajo na delavsko univerzo. Ia: z resničnim sodelova-hjctsv z vsemi zainteresiranimi in z /medsebojno [«oinočjo bo Delavska univerza lahko uspešno organizirala vse potrebne oblike izobraževanja ter pripravila tudi vrsto predavanj bi seminarjev, ki jih okvirni program podrobneje ne našteva.
Nadaljevanje na 6 strani
Dr. Fran Vatovec	TUPlZmU SO	OdpHd HO SteŽO] !
Pisan, slikovit je turizem v nasi občini. Lepe, pereče so njegove naloge. Turizem nikjer ne počiva. Tudi pri nas ne bi smel. To velja »cveda le za nekatera območja pri nas. Poznamo tudi svetle zglede in vzore. Turističnim potrebam smo ponekod že izdatno ustregli. Zgovorno pričevanje nudijo — Polhov Gradec, Kurešček, Krim, Turjak, Livada, Jezero (Pod-rež). V bliskovitem startu turistične pobude in vneme se jtorajajo nove turistične postojanke. Izletišča. Potrebovali bi jih pa še več. Tudi napredku gostinstva smo posvečali pozornost. Nekatere gostilne nam delajo čast. Seveda gre občutek dobročutja in notranjega zadovoljstva skozi želodec. Zato bi lahko rekli marsikatero pikro na naslov manj zadovoljivo urejenih gostiln in okrepčevalnic. Najbolj bodejo v oči gostov, domačih in tudi inozemskih turistov, nehigienske in pomanjkljive sanitarne ureditve. S temi rečmi bi se morali krepkeje spoprijeti. Vse to je neodložljivo, nujno [►otrebno, če želimo, da bo turizem v naši komuni še bolj saživel. Perspektivni turistični razgledi vzbujajo mnoge upe in odpirajo vrsto realnih možnosti napredka tudi na področju izletnega in letoviščarskega turizma.
Razvojne črte so perspektivno jasno zarisane predvsem v trojno težišče turističnih pobud na našem področju.
Pogled s kureščka
Prvič:	bar jaiisko-krimsko turistično ob-
močje. Prednost ima. Odlični pogoji. Klimat-ake kvalitete. Ugodne snežne razmere. Izredno ugoden turist čni zaključek: imenitne možnosti za izletni, reakcijski in letoviščarski turizem v vseh letnih časih. Tudi prometni pogoji so realni.
Ob izhodišču je Iški Vintgar. Precej nas zaposluje zadnja leta. Razpravljamo in pišemo. Krik v gluho noč V Nikakor. V ozadju more biti le spoznanje, da vsega sočasno ne moremo opraviti. Nalog je brez kraja. S finančnimi sredstvi je drugače. S kilometražo „špagc“ ni tako kakor z avtomobilsko. V Iškem Vintgarju je gostinski obrat. Pravimo mu Dom. Čudovito lepo je tod naokrog. Manj čudovito pa je v Domu in okrog njega. Seveda je precej stvari, ki nas prepričujejo o napredku. Prenočišča pa na primer ne vzdržijo kritične misli. Stopnišče terja malone plezalne spretnosti. Večja in mala soba ustrezata. Oprema neizprosno kliče (>o obnovi.
Idejni ureditveni načrt je izdelan. Precej časa je trajalo, da je do tega prišlo. Vzrok ? Ploha mnenj in gledanj. No, sedaj je ta zadevščina mimo. Na občini kažejo prizadevno skrb za to |>ostojanko, ki izredno mnogo pomeni za izletni, rekreacijski turizem, pa tudi za letoviščarski, ki ima svoje krepko zaledje v številnih počitniških kočah. Z letošnjo gradnjo brvi čez Iščico v neposredni bližini Doma je |>omcn Iškega Vintgarja za nadaljnje razvijanje izletnega turizma v to smer občutno narasel, saj je bil s tem funkcionalno vzpostavljen neposredni stik med obsežnim, idealnim in zaključenim rekreacijskim prostorom onstran Iščice ter matičnim gostinsko turističnim objektom kot nosilcem preskrbnih in postrež-benili uslug in organizatorjem pomožnih, vzporednih uslug na omenjenem rekreacijskem prostoru.
Prav ta plat novih možnosti za razmah množičnega izletnega, rekreacijskega turizma neodložljivo terja smiselno dopolnjevanje ureditev ter naprav v obsegu Doma. Zato je upravičeno že drugo leto na vidiku preurejevanje
tega Doma. Idejni osnutek predvideva povečanje gostinskih m kuhinjskih prostorov; ureditev sanitarij; zagotovitev nove opreme, kar bi nujno * ustrezalo vedno bolj naraščajočemu množičnemu izletnemu in letoviščarskemu turizmu (weekend).
Kurešček je naslednja postojanka v tem območju. Turistični dom. Odprli smo ga lani /2.3. aprila. Moramo kar priznati, da je trdno pognal svoje korenine. Izvrstno služi nalogam izletnega turizma, letoviščarskega pa še ne. Zato bo treba še precej organizacijskih naporov. Stanje je kljub temu na splošno zadovoljivo. Brezžična telefonska zveza Ljubljana—-Kurešček jjomeiii atrakcijo zase. Deluje enakovredno z žičnim telefonom. Cernu napeljava žice, ki predstavlja milijonske investicije? Domiselnost v turizmu je izrednega pomena. Najnovejša „pogruntacija“ Edija Stefana. Bravo! S tem je omogočeno smotrno povezovanje uprave Turističnega doma z ljubljanskimi hotelskimi recepcijami, kar ut ‘gne biti zelo koristno. 2e dobro upeljanc prevozne možnosti znatno krčijo razdaljo na relaciji Ljubljana — Kurešček.
Seveda so še nekatere stvari, ki ne bi mogli mimo njih. Terasa sc zaradi vetrovnosti premalo uveljavlja. Treba bi bilo misliti na vsaj delno montažno osteklitev. Nadalje bi bila aktualna ureditev igrišč, prh in kurišč ter določitev lokacij za dodatne imstrežbcne možnosti na pro. tun. Osnove za nadaljnje pobude v smeri šotoriščnega (camping) in počitniško letoviščarskega (weekend) turizma bodo lahko znatno pripomogle k ustvaritvi realnih recep-tivnih jvogojev zn množične obiske izletnega turizma. Razglednik pri porušeni cerkvi vrh Kureščka bi pa še bolj stopnjeval njegovo priv lačnost.
Turistično kočo na Krimu smo odprli letos, 10. novembra. Mudilo se je, da dohitimo še letošnjo zimsko sezono. Dovršena turistična arhitektura. Arhitekt Marjan Šorli nas je zopet prepričal, »la je v takšnih stvareh mojster kvalitete in koncepta lepotnih oblik. Sijajno je rešil vprašanje turistične koče z osnovno funkcionalnostjo razgledišča, saj je znano, da nudi Krim edinstvene možnosti razgleda na vse strani slovenske zemlje:	Javorniki, Nanos,
Vremščica, Polhograjski Dolomiti, Julijci s Triglavom, Snežnik, Kamniške Al|>e, Karavanke, Zasavske hribe itd. Domačini mu pravijo zaradi sijajne razglednost „Turn“. Ljubljančani pa „01imp“. Turistični emblem Krima naj bi bil po mnenju arh. M. Šorlija, dvojni
turističnega napredka. V letih 1953—1964 pa bodo zgradili |K>d vrhom . gostilno s sedežno kapaciteto do 120 sedežev znotraj in do 2000 sedežev zunaj. Razen tega turistično trgovino kot preskrbovalni gostinski center na samo-postrežni osnov i. Turistično vabljiva bo zasnova gostilniških teras. Na voljo kodo tudi prenočišča s 40 ležišči. Vsemu temu izrazito turističnem okolju Ivo vtisnila poseben pečat lepotna ureditev s sprehajališči, klopicami itd. Seveda bo nujno potrebna električna napeljava. Odlična prednost: do vrha se lahko udobno pripeljemo z avtomobilom.
Za bliskovite uspehe na turistični relaciji Kurešček—Krim si je pridobilo zasluge, prvenstveno Turistično društvo Ljubljana-Rudnik, ki se je nedavno preimenovalo v Turistično društvo Ljubljana—Mokre. 2e vedo zakaj: v tem je preudarno prikrit novi turistični start. Skrivnost naglih uspehov : smiselno povezovanje turistične organizacije z ObLO. Po tej |K>ti bo mogoče misliti na ureditev postojanke Orle in na turistični naskok na Mokcrc, ki bi ga morali povezovati s sosednjimi postojankami z ličnimi stezicami ter drugimi ureditvami. Tudi bi lahko z ustrezno turistično montažo uporabili primerno preurejene gozdarske koče za rekreacijske turistične namene. V/poredno bi bilo treba obnoviti poljsko cesto Turjak — Zelimljc—Kurešček. Prav ta dela bi |>omonila |K)vezavo barjansko-krimskega območja s lur-jaško-vclikolaškim turističnim težiščem, kar je hkrati izredne važnotti za razmah zimskega športa.
Rakitna je znan turistični biser. Klimatska kvaliteta. Narava jo je oblagodarila z izstopajočimi prednostni. Sedaj jo na novo odkrivamo. Zablestela je. Še mlado turistično društvo razvija živahne pobude: olepševanje; predavanja v okviru smotrne turistične vzgoje; izleti; zasebne turistične sobe. Potreben bi bil nov gostinski objekt s 50 sedeži znotraj, z 250 sedeži pa zunaj na terasi in vsaj s 50 ležišči. Nadaljnji [terspektivni razgledi, ki naj razširijo sloves Rakitne: mladinski počitniški domovi in |>očitniSke hišice z vsaj 150 ležišči; točilnica ob predvideni smučarski vlečnici; šotorišče (camping); zajezitev potoku za umetno jezero s točilnico ob njem; urejevanje sprehajališč in nasadov, smučarskih prog in sankališč. Ljubljančanom ne bo treba v Kranjsko goro ali drugam. Vzrok? Ker je Rakitna precej bliže. Krajša vožnja, več časa za oddih. ( 'ciiojša. smiselncjšn rekreacija. Inv esticije so tukaj zelo racionalne:	omogočajo užitek iu
Zavihteli so tuli svoje rokave in pomagali pri gradnji nove reste ilo vrha Krima
jarem. Korenino Iga (»ovezujejo nekateri jezikoslovci s samostalnikom igó, kar [»omeni jarem (igdvcc [»omeni Isto kakor vol, ki je za v jarem 1). Na lej osnovi l>odo lahko izdelovali spominke iz. najprivljačnejšcga materiala. Pa tudi iz opreme diha preprosta domačnost, lepota.
To pa je le začetek na poti nadaljnjega
oddih vse leto: vsak prosti dan, ob vsaki prosti uri. Ne le v času šablonsko standardnih počitnic s cvretjem na soncu ob morski obali.
Sc Podpeč: urediti okolico jezera; zgraditi primerno točilnico; urediti kopališče na Ljubljanici; misliti na camping.
Drugič: turjaško-vellkolaško dolenjsko turistično težišče. Osrednji torki: Turjak Bn Ve-
like Lašče. Cc bi želeli poudariti, da je bar-jansko-krimsko območje prvenstveno idealu* torišče za izletni in letoviščarski turizem, M morali po drugi [»lati o|»ozoriti, da bi utegnil v obsegu turjaško-velikolaškega težišča prevladovati šolski turizem. Seveda ne z vidik* sedanjega stanja, ampak prihodnjih možnosti.
Na Turjaku je gostišče za silo urejeno. Seveda ne bi mogli biti s tem zadovoljni. Potrebne IhkIo estetske do|>obiitve, pa t*1^ rekonstrukcijska dela, ki jih Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani že izvaja. Gre ** [»reoblikovanje Turjaka v važno turistično izle-tišče, ki bo glede na svojo lego ob modernizirani cesti Ljubljana—Kočevje še znatno pri' dobilo na svoji aktualnosti in privlačnosti. Tu-
■istični mik prenovljenega in lunkcionalno pr*" trejenega Turjaka bi povzdignili sc z naIf*j ititvijo mizic in klopic v gozdu ter d^ugi,l,,*
,/.porednimi turističnimi ureditvami.
Velike Lašče so v tem težišču drug* »srednja točka. Slovenske Atene jim pravi®®
^ tem okolju so sc rodili Primož 1 rubar, Levstik in J osip Stritar. Le pomislimo, kaj lejal na primer Levstik, če bi lahko pov ivoje mnenje o tein, kakšni občutki ga navd* jajo ob misli, da sodijo Velike Lašče v okvir ibčine Ljubljana-Vič-Rudnik. Za Prešernov® Vrbo ga na Slovenskem verjetno ni kraja (»*' »zemši večjega mesta), ki bi bil tako izraI*^ središče slovenskega šolskega turizma kakor na primer Velike Lašče. Videti je, da sc do®*^ -ini tega [»remalo zavedajo. Turistično dru hi lahko pripoinoglo k lepšemu razvoju ui U* l»redku, pa je rajši zadremalo. Vkljub hodnim prizadevanjem iz Ljubljane. Ni Ja bi sc bilo tukaj kaj spremenilo. In ven se tukaj ponuja vrsta pobud v skladu s inenom slovenskih Aten na področju šolskeg» turizma.	m,
Mar ne bi kazalo v dveh, treh Prosto osredotočiti ves izvirni ali reproducirani nl“ t rial, ki sc nanaša na svetlo kulturno dl ju ^ slavne vclikolaškc trojke? Mar ne bi mogoče postaviti nekje v srcu Velikih preprosti, toda arhitektonsko učinkoviti teon s slikami naših treh velikanov z iiim besedilom? Seveda ne l»i mogli l,rc* neodložljivih vzporednih nalog: zagotoviti ^ litctuc, dostojne gostinske usluge m /'IHj ^ turistične sobe; vzgojiti strokovno ii|K»ra turistične vodnike; urediti lokalni aG ^
promet na relaciji Velike Lašče	__
Velike Lašče—Sp. Retje in Velike * Podsmreka; poskrbeti za turistični l,r0f odpreti turistično pisarno, ki naj razpečevanja [>ros|>cktov iu prodaje sp1" ^ ter razglednic skrbela tudi za i<l<l vodniško ter informacijsko službo. H"'™'^ l»o treba do prihodnjega leta zagotoviti sko črpalko (cesta Ljubljana Kočevje).	y
Tretjič: dolomitsko turistično »'Zisc • centru je Polhov Gradec. Tudi t j	|
namenjeno izletniškemu in rekreacij ^ rizmu. Med ol»emn vojnama je bil P«	j,)
I om-.iu« ' i .j i	j-	pi
.. Šmarne gore in Katarine ( oV) ijbolj priljubljeno izletišče IdublJ ^ usti kolesarjev, Danes st »ji tu M	to'
im. Turistično društvo je krepko pog'|
.	,	-r:*,. uc ie dvakrat ®u '
.Lično kolo. Maršal Tito sc je dvakrat"^ tem domu in je bil z vsem prav zadovoj^ reditev ceste Ljubljana-Polhov Gradec J ^ zagotovljena. Sledili so tukaj	*	1®
stičnih investicijah: najprej klet,	^
Natlaljevainj« du s*r*
Turizmu so vrata odprta na steza j !
Nadaljevanje s 4 strani
lovska soba v sosednjem traktu; nato tri leto-^^trake hišice. Prvi dve ne sodita v to okolje; ^*tja je arhitektonsko in lokacijsko imenitna, tetji dodatek: letos so prizidali novo o bedni-» kapaciteto do 60 sedežev. Ozko grlo je 11* kuhinja. Zato so jo razširili. V sezoni 1963 precej bolje. Nadaljnje neodložljive perspektivne naloge na osnovi že potrjenega ure-'tvenega načrta: brez vode ni turizma, ni pravega oddiha. Zato zajeziti Božno, da bo •judila vsaj nekaj osvežilnega namakanja. Nadevati z gradnjo [>očitniških koč po vzorcu !*tÌe> najnilajše. Igrišča, počivališča, kurišča Estetsko izoblikovati celotno okolje okrog Ja precej razčlenjenega rekreacijskega j^ra' Izkoristiti edinstveni motiv sedežnega 8* na krošnji grajske li|>e za izvirno, stan-r^no turistično prireditev.
^ tein obnipčju hi morali posvetiti prav prilTopol» (Katarini), ki naj kot Ijiva
jUblÌen° izletišče še napreduje. Priporoč-
va, Snovni
še prav dobre gostinske
^ruštv *	tukaÌ U8tanovltev Turističnega
a‘ ki čakajo nanj hvaležne naloge. *e 1 ki P0®0! je že tu: s sodolmimi vozili 0 pripeljemo do vrha. Druhi pogoj pa
ni «d muh:
"»luge.
Pers ^?VC<^a ** »l®0 8 tcni celotno izčrpane »•ši* Kl:VnC nal°Se	razvoja turizma v
•tič 0<UI,' Vzporedno s perspektiMio turi-° Pr°hlematiko v okviru navedenih treh
'‘"»ovnih
Vprav rezisc moramo upoštevati še druga tUj. anja’ ki zajemajo na primer nekatera *t0r8kCn° Zan‘n»'u 1» značilna okolja, pro-tosneje naslonjena na populacijsko jc-na8cga ]>odroi'ja.
zanj ^®^Vornno ho čitatelje ,.Naše komune11 hlj' .,l kako je na primer s turizmom na ^v*da .<^e,1isb' strani. Tukaj sta predvsem •niu^8 !? Golovec. Res, ne bi mogli kar tako ob j .	Livada je skrit turistični biserček
jj^lljanici. S* zmerom je premalo Ljub-Sevej 10V’. b* f?a hili spoznali iti vzljubili. v*s ^ "l V8e ,uko> kakor bi želeli. Prosim hi J"*® mb kje bi neki bilo vse tako. da ®®8tiièe^K>l,10nia za^ovo^jrU' Prva ugotovitev: Ubo t® premajhno in ni kos postrežbe-P» bi ^.eani ob konicah. Drugič: kljub temu
Sše
wob a‘-i.
v tem okviru to ali ono lahko orchiti Sc kaj drugega. Pa pustimo 4vadi StrUn' Pa dvomiti, da je usojen le količi*1** P'^P'ktivni razvoj, če bomo tllrk»'* Um®li. zavzeti sc za to čudovito Postojanko.
neodl^jj- ^ v ^®^u 1963—1964 predvideno htristj-.rj1'0 *7P0lK)lnjcvanje tega gostinsko-*a,'itari'o^a obrata: kleti bo treba urediti; ^»Pališč ' ^'«'»‘iti; prostore povečati. Tudi Posti im n"’ ‘8®**® tudi ne. Edinstvene mož-«l*brciju rckrcacijgkc in estetske ureditve ob »•Jleja^j,. **r 0®lotnem okolju bo fantastično PtOstu čc "^ • 'SC 0'iolj® vpij« po visečem Sodišče 1. *'Ìub*Ì®mco- Livada naj bi [tostala ^^tično ** 1'lovho v smeri Vrhnike; pravi »ki biser	vodnoš|)ortni in rekreacij-
Pr«cej ° ’ Ljubljanici. Tudi tukaj bi lahko »k*	to turistično’ kolesje ambicat-
-delov^. rÌeuo Turistično društvo Ijvada, ob *»»iakib ^ .IU'L “O’iodnjih letoviščarjev, se-*®ih P^ivJoev prijetnih, estetsko ure-P0c|Uuiltih hUic (k 2-3 ,.parke« med
njimi) v nadaljevanju Livade ob Ljubljanici. To naselje so krstili z označbo „Na kolišču«. Glede na to bi bili njegovi prebivalci do-dobni „koliščarji“.
Pa še Golovec. Precej ga zanemarjamo. Seveda predvsem zato, ker ga Grad in pa Rožnik preveč izpodrivata. Ko bo Ljubljana četrtmilijonsko mesto — ta pravljica bo postala resnična prej nego si mislimo — pa sc bodo tudi našemu golovškcmu pastorku turistična „vremena zjasnila«. Golovec je zaslovel (in bo še bolj) zaradi svojega Astronom-sko-geofizikalnega observatorija. Tudi takšne pridobitve lahko precej pomenijo v turizmu, kjer ne kaže ničesar podcenjevati. Le pravilno je treba stvar prijeti. Seveda ne mimo turističnih delavcev in mimo Okrajnega zavoda „Zclcni pas«.
Se bežen pogled v Rožno dolino. Klasična tla olep.šcvalno-turističnih prizadevanj. Prihodnje leto lomo lahko proslavljali 60-letnico, kar obstoja m deluje Olepševalno turistično društvo Rožna dolina, ki sodi med najstarejše turistične organizacije na Slovenskem. Po nepretrganem delovanju (izvzemči leta okupacije) nemara celo nestor med TD (TOD) na Slovenskem. Glede na to bi se o perspektivnih nalogah rožnodolskega turizma nadrobneje razpisal v naslednji številki „Naše komune« — seveda, če se naš urednik s tem strinja; pa da mi že sedaj obljubi, da ne bo strigel peruti mojim mislim s tistim čudovitim inštrumentom časnikarskega postopka, ki mu sicer pravimo — škarje, svinčnik ali koš. Trije samostalniki, toda le en ter isti pojem. Mar ni res? Nemara bi dodal še katero misel o tem, kako bi lahko praznovali dvojno rojstvo: 65-lctnico Rožne doline in 60-letnico njenega Olepševalnega društva.
Ob sotočju Ljubljanice in Malega grabna nekaj pripravljajo. Pozor! Oodobni mostiščarji želijo postaviti mostiščarsko naselje, zasnovano po maketi arhitekta mostiščarskih spretnosti Karla Kisla. Prav na tem prostoru so odkrili še najidealneje ohranjen, mostiščarsko „navdahnjen“ barjanski travnik. Nekaj podobnega imajo ob Rodenskcm jezeru (zlata jama za turizem!). Nedvomno terja realizacija tega načrta širše sodelovanje, štirje mostiščarski gorečneži so se šli o strokovnih nadrobnostih posvetovat celo k pisatelju J. Jalnu, duhovnemu očetu „Bobrov“. Sedaj pa še dvojni odmev njegovih „Bobrov“ in turistične mosti-ščarske zavzetosti: mladince Turističnega društvu Ljubljana—Prule (sosedje na drugi strani Ljubljanice) so krstili za „l>obre“. Skrbijo za red ob zasilnem pristanišču na Špici. Svoji prsi plovni motorki so dali ime „Bober“. Kolikor gre za lokacijsko plat in za širše, aktualno sodelovanje, bi kazalo razmišljati o tem, kako bi sc tej pomembni pobudi organizirano, programsko pridružili.
Kaj pa Mirje, Trnavo. Glince. Vič itd.? Nepregledna vrsta turističnih možnosti in aktualnosti. Izhodišče? Pomislite na ustanovitev ambientskega Turističnega društva. Potem bi lahko o tem kaj nadrobnejšega prerešetali. Tudi pri nas velja geslo: ustanavljajmo turistična društva. Ne le v omenjenih okoljih. Tudi drugod, kjer je potreba in kjer ne manjka dobre volje.
Z LJUDMI, KI SO UJELI UTRIP CASA
Seme je padlo na rodovitna tla
„Ižauici smo si kaj radi v zobpb, no, ne tako liudo, da bi prešlo v hudo kri,"' je tisti čemerni ponedeljek pripovedoval, Ciril Podržaj, ki mu je razvoj tega kraja, vse od časa, ko se je spoprijel s kruto barjansko zemljo in ji predal v varstvo vse svoje moči, se posebej pri srcu. Beseda jè dala besedo im kaj bi lahko se {»ri tem dejali, da je v prijetni družbi, ko mama je krotil dolgčas še direktor KZ „Mokro“ Tone Grum, kaj hitro minil čas v kramljanju, kot ga morda doživiš le med takimi ljudmi, kot so prav Ižanci.
Zima je razgrnila svoje pisano oblačilo in iz osamelih dreves, ki v isijo kot zob časa nad {»usto {»krajino, je poživil spokojno tišino upognjenih brez, pogovor ljudi, ki so razodevali to in ono, pač vse tisto, kar ljudje občutimo nekje v tisti skriti notranjosti, ki ji ni meja, pa čeprav je prežeta z grenkobo, ki ji kdaj pa kdaj dela prijetno družbo, dogodek, prav tako doživetje, ki popelje človeka v upanje, v tisto iskrico upanja, morda edine človekove rešitve.
Res je, tudi Ižanci so upali in še upajo. Upajo, da bodo danes ali pa morda že jutri, če ne pa vsaj čez nekaj dni, zajeli z vedrom tudi iz svojega vodnjaka, si iz pip natočili zdrave vode in si temu na čast pripeli v gumbnico cvet, cvet, ki pomeni zmago nad zaostalostjo in zmago nad ncoporečeno voljo in s pogledom v prihodnost.
Prijetno je bilo tisto čemerno popoldne. Se prijetneje pa nam je Silo pri srcu teh ljudi, s katerimi smo so-doživljali vsaj v mislih, če že ne drugače, njihovo borbo za Ivoljšim, za lepšim, za srečnejšim jutrišnjim dnem.
V zadrugi so od tistega dne pred petimi leti, ko so ee po pisarnah drenjali drug nad drugim in si z osornimi pogledi, čeprav ne radi, pa tako iz človeških grdih navad, skušali priboriti za vsako ceno, vsaj svoje mesto, prav tisto mesto, o katerem so tiste tihi le sanjali. Prihodnost pa je tudi njim prinesla svoje. Prinesla jim je volje, delovnega poleta in mordia kar je med ljudmi še toliko bolj pomembno, prinesla jim je upanje, da ee bodo rešili ozkih okovov, ki jim jih je pripel čas, ki ne pozna meja in ne ljudi. Cas pa je tudi njim zaoral lepšo ledino. Dobili so nove prostore in vsak je dobil svoje mesto, prav tisto mesto, za katerega se je kaj nerad boril s svojimi tovariši še pred leti v tuji hiši, ki jim ni mogla nuditi vsega. Se pred petimi leti so imeli samo en traktor s prikolico in {»lugom, danes pa imajo že osem traktorjev, tako, da niso skoraj nikoli v zadregi, ko pridejo naj\ er.ja poljska dela. Pogovor pa se še vedn o vrti tam okrog tistega leta, ki l» ostal marsikateremu Ižancu, še dolgo v spominu.
..Razvoj ne pozna meja, čeprav smo začeli le z odkupom, smo že eno leto kasneje ustvarili precejšen dohodek z eteričnimi olji, s temi sredstvi pa smo si nakupili mehanizacijo in šli pot strmo naprej,« je segel v besedo tov. Grum. Kronist bi petletno obdobje ižanske zadruge morda obeležil takole: Zrasli so skoraj iz nič, danes pa se že s ponosom ozirajo po kpo urejenih travnikih in pašnikih, še posebej pri srcu pa jim je lahko vse kar so ustvarili s svojimi rokami, s svojimi žulji. Pred dvema letoma in še prej so se lotili arondacije. Pridobili so 50 ha novih zemljišč, vso to površino pa so iis{)osol»ili za krmno osnovo. S ponosom pripovedujejo; tla so že zgradili zaprti hlev za 200 glav živine, ki se mu bosta že prihodnji mesec pridružila še dva s silosom, tako, da ne h o več težav tudi zavoljo krme.
Morda pa je le nekaj kar občuti gost, ki obišče ta kraj, hi se za hip ustavi v zadrugi. „Selckciji bomo nudili vsi» skrb, v hribih smo pripravili. 50 ha pašnikov, ki jih ta čas dokončno urejujemo in bodo sposobni za inten-
zivno krmsko proizvodnjo,« je saio v» povzel besedo tov. Grum in povedal še nekaj besed, kakšno je bilo vsa leta nazaj in danes tudi gospodarjenje v njihovi zadrugi.
Oglejmo si za čas le nekaj drobnih’ podatkov, iz katerih lahko že takoj vidimo, «la je tudi v gospodarjenju šla {><»t zadruge kaj hitro kvišku. Tako je pred petimi leti znašala vrednost osnovnih sredstev 7,900.000 «linarjev, «lo prve polovice letošnjega leta pa je že narasla na 98,100.000 dinarjev. Precejšen skok je napravil še bruto produkt. Ta se je namreč v tem razdobju «Ivignil od prejšnjih 87.(>00.000 kar na
401,777.000	v lanskem, v letošnjem letu pa je planiranih že nekaj več kot 420,000.000 dinarjev. V zadrugi pravijo, da lahko s polnim zaupanjem gledajo na prihodnost, saj si že «io konca letošnjega leta obetajo za 20 o/o večjo realizacijo svojega proizvodnega piana. Tudi vrednost dohotlka je dosegla lepe uspehe. Ko so leta 1957 zapisali v svojo kroniko s črnimi črkami 400.000 dinarjev dolga, so do lani, ta madež že tako očistili, da so ustvarili dohodka že za 38,855.000 dinarjev, vrednost čistega dohodka pa je samo lani dosegla vrednost okrog 12,000.000 dinarjev.
Oh koncu se beseda, dve, o uprav ljanju. Zadruga zdmžuje v svoji sredi tri ekonomske, aK kot jim sami pravijo, poslovne enote — kmetijsko, gozdarsko in za blagovni promet. Te bo razdeljene še na obračunske mote kot na primer traktorski park s svojim delavskim svetom in upravnim odborom. Na prvih sestankih teh ali onih svetov in odborov, je prevladovala bolj ali manj tišina, danes pa upravljala kaj radi sežejo v besedo, postavljajo ta ali drug predlog, kritično ocenjujejo svoje delo, vse za boljše gospodarjenje, za jutrišnji «lan.
Toliko le o zadrugi. Zdaj pa se za čas preselimo k življenju na Igu. O njem nam je pripovedoval ..živi leksikon« tega kraja, Ciril Podržaj, sicer tudi predsednik krajevnega odbora.
Začnimo kar pri vodovodu, prav pri tistem problemu, ki tare Ižance z njimi pa še prebivalce okoliških vasi, že leta in leta. Prva etapa gradnje vodovoda, dolg bo 27 km, je že pri kraju. Od Iga pred Staje do Kota so si ljudje v pozdrav novi pridobitvi podali roke in grenka misel na preteklost, ko so hodili z vedri, daleč proč od domačij, {»o vodo, je ostala le v spominu. Nov čas je tudi tu napravil svoje. Ljudje iz Staje ibi Kota pa bodo pomnili dan, ko je stekla po kanalih voda v njihove kraje, še dolgo, šolgo. Kako tudi ne, saj so do nedavnega vozili in bodili po vodo celo na Ig. Z drugo «tapo vodovoda. povezoval ho Ig, Stajo. K«>t, Iško vas, Strahomer, Vrbfjenje. Tomišelj in Brest, in bo tekla od Kota prek Iške vasi do Iške, so začeli pred dobrim mesecem, nastale pa s«> težave. j»rek katerih ne bo tako lahko doseči tega cilja. Za z«laj imajo le d\a milijona, potrebovali pa bi jih devet. Obljubili so jim pomoč, <*» sedaj pa je ostalo le pri besedah. No, ko bo to mimo, bo šlo delo spet svojo pot. pa tudi življenje v teh krajih, bo Jibrak» novo pot, prav tisto pot, Id si jo ljudje tòd okrog želijo že leta in leta.
Ivan Virnik
OB LETOŠNJIH ARHEOLOŠKIH IZKOPAV ANJIH
Predniki Benetk na
ljubljanskem barju
Ze zelo dolgo je tega, kar so izkopali na ljubljanskem Barju prše ostanke čudnih bivališč in predmetov za vsakdanjo ralso davnih ljudi. Kosi namočenih in že čisto gobastih kolov, zabiti v barjansko dno, pras-zaprav v dno nekdanjega jezera, z žerjavico počasi in neskončno potrpežljivo izdolbeno deblo, ki je služilo za čoln. odlomki glinastih posod, koščeno, kamnito in kovinsko orodje in orožje, vse’ to je razvnemalo domišljijo domačinov prav tako pa tudi znanstvenikov, zgodovinarjev in arheologov.
Na osnovi teh najti so v Narodnem muzeju rekonstruirali tako davno naselbino, napravili maketo in sliko ter oboje razstavili. Za obiskovalce so se tako že spet rodili koliščarji, čudno, nekoliko skrivnostno primitivno ljudstvo, ki je v mlajši kameni, bakreni in bronasti dobi živelo na Barju. A Barje ie bik» takrat še jezero; zato so si ti ljudje zgradili hiše na kolih, ki so jih zabijali v jezersko dno. Na teh kolih so sestavili ploščad iz brun, nanjo pa postavili koče. Kbmfort ravno ni bil ha višini, zato pa so bili dobro zavarovani z vodo. Živeli so od lova in od nabiranja sadežev, ribolova in pa od preprostega poljedelstva. To pa je bilo tudi približno vse. kar so vedeli o kolišča rj ih.
Pri merka kaiivnitili sekir, ki so jiti našli letos na Ign: zgornja je klailivastn ir. ernega dioriti! z gladko odprtino za toporisec, spodnja pa trapezasta iz zelenkastega serpentina. Služile so najbrž samo za lov in boj.
Seveda se znanstveniki s tem niso zadovoljili. Da pa hi dopolnili podobo tiste dobe v neposredni bližini Ljubljane bi bilo treba že mnogo podatkov. Vprašanja so ste vsiljevala kar sama: kakšna so bila ta kolišča? Ali so bila vsa enaka in če ne, koliko vrst jih je bilo? Koliko je bilo vseh kolišč — vsaj kolikor se1 še lahko ugotovi? Koliko časa so ljudje bivali na koliščig? Pa kakšni so bili ti ljudje? Njihova družbena ureditev? Vera ? Materialna kultura v celoti?
Na vse to bi bilo treba najti odgovor. A, to ne gre tako hitro. Rešitve teh ugank so skrite v zemlji. Še slabše, v močvirni brozgi in mastni, mokri barjanski ilovici. Treba je kopati, črpati vodo in spet previdno kojvati, malone precediti vsako pest blata, da bi našli zdaj črepinjico, zdaj kakšno ' rezilce ali ostanek hrane, šele na pod-
lagi vsega tega, skrbne proučitve in temeljite analize lahko znanstveniki rekonstruirajo del podolve takratnega naselja, življenja, dobe.
Letos so po dolgih letih arheologi spet zasadili lopate na Barju. Na parceli Kmetijske zadruge Ig ob Resnikovem kanalu so namreč že pred leti, ko so kopali kanal, naleteli delavci na ostanke kolov in lončenih posod. Obvestili so pristojne organe in arheološka komisija z Akademije znanosti ter Univerze v Ljubljani je po skrbnem pregledu ugotovila, da gre tu za sledove kolišča in celo enega najstarejši h znanih. Obenem so odkrili s'edove še nekaterih drugih kolišč in ugotovili točna nahajališča. Na osnovi toga so izdelali petletni načrt sistematičnega raziskovanja Barja in odkritih kolišč.
Letos v začetku julija so začeli z delom. Ekipo arheološkega seminarja Univerze je vodil univ. prof. dr. Josip Korošec, finansirala pa sta Kidričev sklad in ObLO Vič-Rudnik. Ko so se prebili čez prve težave terenskega dela — organizacija dela in življenja ekipe, odkop in črpanje vode — st) kmalu naleteli na zanimive najdbe.
Predvsem velja omeniti kakih šestdeset in več kolov, zabitih v polžarioo — plast na nekdanjem jezerskem dnu, polna hišic majhnih polžkov. Koli so bili še razmeroma dobro ohranjeni in da me bi razpadli, so jih arheologi namakali v bližnjem Resnikovem kanalu. Vsi koli so bili povsem in izredno gladko ošiljeni, kar je arheologom še posebej belilo lai-e: našli namreč nisi niti enega kovinskega kosa orodja, ki hi bilo nujno potrebno za tako delo. Potem pa so se potolažili. Našli so pet povsem celili kamnitih sekir, tri črne iz trdega diorita. kladivaste. ter dve ploščati, trapezasti, iz zelenkastega serpentina. Uganka ošiljenih kolov, prav kakršnih doslej še niso našli — le odlomljene a'i zasekane in odlomljene — je torej rešena! Toda kmalu so z.dvo-
f---, o" '	' .	Odit-- ■
mili. če si namreč dobro ogledamo ostrine kamnitih sekir, bomo videli, da so sicer vsega spoštovanja vredne, vendar pa z njimi in tudi zaradi oblike teh sekir ni bilo mogoče tako lepo in pa gladko ošiliti sveže lesene kole. Dač pa so jih najbrž uporabljali za lov in boj, sa j bi se lahko v ta namen odmično obnesle.
Ostanki keramike, to je glinastega posodja kažejo različno kvaliteto: nekaj grobe, za vsakdanjo domačo rabo, nekaj boljše, okrašene in celo poslikane. A kar je najbolj zanimivo in skoraj nev erjetno : na nekaterih od teh črepinj so se ohranili tudi ostanki hrane, zlasti maščob, ožgani in trdi, a vendar so tako dobili prve zanesljive < lo kaze o koliščarski kuharski spretnosti.
Sicer pa so se hranili z divjačino, ribami ter gozdnimi in močvirskimi sadeži. Globoko pod blatom so našli lupine lešnikov, češnjeve pečke, pečke malin, ostanke vodnega oreška, želoda in žira. Kako so pripravljali hrano iz poljskih pridelkov, se ni dalo ugotoviti. A najbrž so pekli nekvašen kruh, ali pa kuhali močnik iz moke, ki so jo mleli s primitivnimi žrmljami.
Po najdbah, ki so jih vrisali, opisali, fotografirali in delno proučili sodijo arheologi, da je to kolišče nastalo nekako okrog 1800 let pred našim štetjem. Pravzaprav pa ni bilo eno samo, ampak dve, kakor se je pokazalo po natančnem tlorisu, eno poleg drugega, zaščiteni proti jezeru in valovom s primitivnim valobranom, to se pravi z močnim deblom, ki so ga tudi našli.
Ker so bila letošnja izkopavanja samo del večjih izkopavanj, ki so predvidena v petletnem načrtu raziskovanja preteklosti ljubljanskega Barja, seveda niso še odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Vendar prav na osnovi odkritja tega kolišča lahko ugotovimo nekaj novih dejstev. Predvsem, da je tu eno najstarejših znanih kolišč, da je bilo na robu nekdanjega jezera, po čemer lahko sklepamo, da so bila kolišča pn pravilu, ki ga radi povzemajo, na z.aiuoč\ irjenem delu ob obali, še vedno zaščitena z vodo. a obenem tudi obvarovana pred posledicami nenadnega naraščanja jezerske gladine pri eventualnih poplavah.
J a n e z. Mesesnel
Pogled na najJihce oh H^siiihovcm Lauu,ii Prve najdhr so ra/iiirroiua kar globoko, tu 1,1 do
140 cpnllmclrov!
Delavska univerza v novi sezoni
Nadaljevanje s 3 straaii
V	okviru letošnjega programa bodo pol«8 vseh ostalih oblik, organiziranih na željo delovnih in družbenih organizacij, redno potekale, naslednje izobraževalne oblike:
— Večerna politična šola, namenjen« družbeno - |m>1 itičn i ni delavcem, ki bo po oddel-|Idh z vsebinsko prilagojenim programom ustrezala področjem delovanja slušateljev.
— Mladinska politična šola,
— Seminarji za mlade komuniste,
— Marksistični krožki,
— Seminarji za predsednike in tajnik* krajevnih družbeno-političnih organizaicj,
— Posebni seminarji za zadružne svete, za delo organov krajevnih skupnosti, za »®1' ske in upravne odbore šol ter druge organ* družbene samouprave.
Posebno skrb bo delavska univerza v letošnji sezoni posvetila organizaciji posebnih seminarjev, na katerih bodo usposabljali član* delovnih kolektivov za delo v delavskih »v*' tih, upravnih odborih in drugih organili v poJ' jetjih, ustanovah in zavodih.
Poleg navedenih oblik Imxìo organiziran1 [K>scbni seminarji s jiodročjn strokovnega i**" braževanja; med njimi seminarji za voddn* kadre v gospodarskih organizacijah, za zun®' njc-trgovinsko [loslovanjc, administrativno in računovodsko službo v manjših samoupravnih organizacijah itd.
V	okviru delavske univerze delujejo tu<h večerne osemletke za odrasle, jezikovni tečaji» šole za življenje in šole za starše.
V	obrobnih krajih naše občine, predvseB* po vaseh, so v preteklem letu občani pokaz® precejšnje zanimanje za | Kil judno-znanstven® predavanja, predvsem opise dežel in ljudstev. Zato je delavska univerza v letošnjem P1®” gramu pripravila vrsto zanimivih predavanj» spremljanih z. barvnimi diapozitivi, s pot® vanj (M) Angliji, Franciji, Italiji, Švedski, P® Jušoslaviji, Sovjetski zvezi, Afriki, Švici >hj*
Naša želja in prošnja je, da se z nasveti» pripombami in željami obračate na Delavsk® univerzo. S sodelovanjem pa bomo zagoto ^ uspešno izobraževalno delo, ter ga vodili napredku in. izpopolnjevanju in našim skup nim družbenim ciljem.
Darko P e r o v s e K
NASI KRAJI — NAŠI LJUDJE
POLHOGRAJSKE RAZGLEDNICE
Po ovinkasto speljani asfaltni cesti ob romantičnih bregovih hudo-«me Gradaščice, nas v pičle pol ure avtoblus potegne iz Ljubljane v «»»ega izmed naj lepših turističnih kotičkov prelepe ljubljanske okolice ■— v Polhov Gradec.
Ue bi hoteli na kratko odgovoriti *** vprašanje, kakšen je ta kraj, bi go-tovo najbolj zadeli, če bi rekli, da je •p kra j s turistično perspek^o. Zdi se.
mia res največ možnosti, prav v tej dejavnosti. Poseime industrijske percettive nima. Lesnoindustrijsko podjetje reže krnh približno stotim pre-■Svaloem. S kmetijstvom se kmetje po 8trjuih bregovih, s tanko plastjo, suhe l*j®čene ali težke ilovnate zemlje, v 6®vnem samo mučijo, posebnih uspe-*lovrP® ne morejo doseči.
. turist, ki se je prijetno utrujen tavil na vrhu Grmade, na Gori ali na treh najvišjih razglednih točkah ^Dolomitih, bi dejal: „Ge bi ne imel spletenega gnezda v Ljubljani, bi si 8® spletel tu, v teh od vremena razje-~**uh hribih, v tem planinskem svetu, robu Ljubljane med zasanjanimi T^tečijami, skritimi v častitljivo sta-r* hruškah, ki mečejo senco na čudno jOvane njivice med grapami in pa plazovi."
mi, ko je vsakemu žal, če pride v te kraje brez smuči, da bi se ves dan spuščal po sončnih rebreh, takrat, ko je Ljubljana s svojo meglo nad hišami in umazano „žlabudro“ na cestah, gotovo najbolj dolgočasno mesto na tistem svetu, ki ga pozna, povprečen Slovenec.
Zato še enkrat: Polhov Gradec ima prihodnost v turizmu, veliko manj v industriji in v kmetijstvu, vsaj v takem ne, kot ga lahko vidimo danes. Kmetijstva sicer vsaj na boljših nižinskih predelih, kjer je možna strojna obdelava, ni zapostavljati, to je dokazala izpostava kmetijskega obrata Bo-kalci, ki z majhnim številom pridnih delavcev na razmeroma majhnih površinah neguje 95 krav, teko da je lahko vsakemu kmetu, ki pogleila v ta hlev, samo težko pri srcu, ko pomisli na listili nekaj svojih repov.
Nekaj zemlje je se v „ Do lini polhograjski", ki hi lahko dala veliko več, kot da, če bi ne bila tako neusmiljeno
' •ani (lom v PoIIiommu Gradcu — topi» domare zatočišče številnih turistov. Večino j '"penili del so napravili domačini; s prostovoljnim delom. Tudi nad 500 m dolg vo-vi p '	^ *<**os naI>eUa,i v nekaj dopoldne vili. Prav tako udarniško tudi Dom, ki ga
a® sliki, je postal poschno /a zimske dni ohčlitn» premajhen, zato so zadaj zgradili še salon, ki lahko sprejme 60 do 70 novih gostov.
® ° turist, ki vidi samo tisto 1^,** 'jči prijetno, redko pomisli »Ua*-.’ì vrivU<an je hrliet gospodarja do |j^ •le! katero gleda kot na obljub '* J ei*lo, ne pomisli, kako zgaran; gospodje, ki ji je edin« id	<im) sredstvo ostra studenčnic.
tetrok '"‘Prestano tlelo za kup zdravil Itjiilc,,	ie<":,1<> razvedrilo. Ne txiiui.sl;
«obleč	<^et:«k in drobna, sini)-
‘«klica jutro za jutrom, cel diji, j1.0 m zame teme steze, ki v o v dolJuj1 < Ve ur' PH 1'U<11 '«‘Č do šol
80 eo^u* U^°v'ta jc t,a zemlja. Oudovil tl<> >j,i'"T* 8l>t>uiladi. ko lije skozi sve te»	^ačna luč, omotično lep
tejiipi	' polemi vročini, ko na
Wu. ^1^ lastovke in krožij Jh»i	"ajbogatejša je jesen s svo
tih*	*a goba ini in posebn
s rivnoetna je [«»krajina, pozi
prevezama z razori in z regratom poraslimi stezami, če bi ne rasla na vsaki lehi druga kultura. Toda te zemlje navsezadnje res ni veliko.
Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da so nekatera pobočja primerna za sadovnjake in lahko pričakujemo, da bomo v nekaj letih lahko v nekdanjo partizansko Babno goro šli na trgatev, ne sicer na grozdje, ampak na hruške in na jabolka.
Tako počasi prodirajo novi odnosi tudi v ta pozabljeni kot maše občine, ki se ga včasih Ljubljana ni sjHtmnila drugače, kot takrat, ko ji je zmanjkalo dobrih bukovih drv m takrat, ko je [»oleti 1924 iz radovednosti hotela videti razdejanje, ki ga je napravila strašna povodenj.
Danes je precej drugače. Asfalt vleče vse tisto, kar ne hodi več peš in tako je vsaka nedelja v Polhovem Gradcu,
polna nedeljskih turistov, mladih ljubimcev in starili ljubiteljev narave, čistega zraka in sonca.
Tudi turistični dom s svojo prijetno domačnostjo, s potrpežljivim osebjem in okusnimi čevapčiči, zgrajen večji del z dobro voljo domačinov in s posebno prizadevnostjo nekaterih turističnih delavcev, vsakega obiskovalca spet in pa spet vabi, da si med jelševjem ob po-
toku oddahne od celotedenskega^ dela in za nekaj ur pozabi na nevšečnosti v službi.	v	<
štiri družine so si v bližini teg* doma že postavile svoj vveekeind in zdaj kot mravlje vsako nedeljo brskajo, grebejo, presajajo drevesca in čistijo okolico. Tu so našli svoj prijetni — drugi dom.
Janez Praprotnik ;
Iz našega spominskega albuma: Letos avgusta je bil med mnogimi gosti na Kurešcku tudi predsednik Tito. Potem, ko si je ogledal turistični dom se je napotil še v bližnjo okulieu, da bi v svoj objektiv ujel vsaj delček tistega, kar je doživel tisto popoldne med nauti.
UTENS1LIA
Ljubljana
Na praznik republike so na Barju na Zadružnem domu odkrili [»losco žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Po uvodnem govoru je sledilo polaganje vencev in kratek kulturni program. Žalni slovesnosti je prisostvovala velika množica ljudi.
Kakšno bo novoletno praznovanje v naši
občini
Priprave za praznovanje Novega leta in prihoda Dedka Mraza ao v polnem teku v pionirskih organizacijah, po šolah, v vzgojno-varstvenih zavodih in društvih prijateljev mladine na ferenih. Najbolj so te priprave razgibale pionirske organizacije, kjer sc pionirji v krožkih učijo raznih igric, recitacij, plesov itd., drugi pa v tehničnih krožkih pripravljajo predmete za okrasitev razredov, pročelj itd. Skoraj po vseh šolah bodo pionirji izvedli praznovanje po razredih in se ali med seboj obdarili ali pa za določeno vsoto kupili darila za celoten razred.
Vsem 43 šolam in varstvenim u tanovam so dodeljena podjetja, ki naj jih kolektivno obdarijo, seveda [K> predhodnem dogovoru s pionirskimi starešinskimi sveti na šolah ali s šolskimi odbori.
Doslej so se nekatera |>oilj< tja oziroma sindikalne podružnice z razumevanjem odzvale in pripravile darila in to na primer: LPI Podi>eč — diaprojektor za šolo Podi>eč, tovarna „Ilirija“ darilo v vrednosti 10.000 dinarjev za šolo Krvava peč, „Utensilia“ šahe in žoge za šolo „Oskar Kovačič", Lesna industrija Polhov Gradec pa pohištvo za dve učilnici v vrednosti 150.000 dinarjev in še tla v dveh učilnicah v vrednosti 100.000 dinarjev za šolo v Polhovem Gradcu. Kmetijska za-dm ;a Preserje ìhj obdarila šolo v svojem kra'u, Stavbeno mizar, tvo, šolo v Škofljici, Cevi 'arsivo „Mivka“ šolo Turjak. .,Kleši" šolo na > iču, Kmetijska zadruga Velike Lašče kolektivno darilo v vrednosti 120.000 dinarjev šoli Velike Lašče, „Vinocet" bo bogato obdarila Dom „Malči Beličeve", Tovarna vijakov je že nakazala 20.000 din za kolektivno darilo vzgojno-varstvenemu zavodu Malči Beličeve, Tehnograd bo uredil predsobo in garderobo v vrtcu Kolczija v vrednosti preko 200.000 dinarjev, podjetje ,,Merc; tor" l>o obdarilo vrtec v Trnovem, Kmetijska zadruga Dobrova pa In» uredila in opremila delavnico za tehnični pouk šoli Ižobrova itd.
Za predšolske otroke in (|>onckod tudi za šolske) pripravljajo DPM prireditve s prihodom Dedka Mraza in obdaritvijo v času od 27. do 30. decembra.. Največ teh prireditev bo v nedeljo 30. t. m. dopoldne in popoldne. Delavska univerza bo pripravila vrsto barvnih risank in filmov za otroke in bo v tem času obiskovala pionirske odrede, društva in predvajala filme za otroke. S kamero pa bo lahko
prišel tudi Dedek Mraz s spremstvom...
• Vzgojno-varstvcne ustanove imajo že pripravljene programe za praznovanje Novega leta ves teden pred Novim letom in to s filmi, lutkami, nastopi itd. Na te svoje prireditve pa bodo vabili tudi ostralc otroke, ki sicer niso vključeni v vrtec.
Občinska zveza prijateljev mladine bo skrbela za to, da noben pionirski odred pri tem praznovanju ne bo izpuščen, pa če ravno samo z veseljem ob predvajanju risank in prihodom Dedka Mraza. Veliko pionirjev in cicibanov, zlasti na območju mesta pa se Im» udeležilo centralnih proslav v Ljubljani, tako sprevoda Dedka Mraza, gledaliških predstav v Soči. Drami, Lutkoven» gledališču in v kinu.
V. Zavre
Iz Zelimeli
V skladu s sklepom občinske strelske konference in v sodelovanju z (občinskim strelskim odborom Vič-Rudnik, je Strelska družina .,Kureščck“ v Zelimljah prevzela pokroviteljstvo nad šolskimi strelskimi sekcijami v Zc-limljah. Daljnji »asi in Škofljici. Vse tri sekcije štejejo 55 članov. SD ,.Kurcšček" je nabavila šolam zračne puške in jim nudila vso |M»moč za poživitev strelskega š[M»rta. Namen ustanavljanja šolskih strelskih sekcij je predvsem v vzgoji naše mladine v strelskem športu z zračnimi in malokalibrskimi puškami pod nadzorstvom učiteljskega kadra v rednem [>o-»ikn o telesni vzgoji. Posebna naloga šolskih strelskih sekcij je, da disciplinirano ravnajo s strelskim orožjem in ne streljajo naših koristnih ptic. Mnogi starši kupujejo svojim otrokom zračne puške za odličeti uspeh v šoli, ti pa še niso poučeni o koristnosti ptic, in jih brez usmiljenja streljajo. V nedeljo, <lnc 9. decembra smo srečali nekega mladega delavca na Turjaku (zaposlen je pri podjetju „Slovc-nija-ccste),1 ki je bahavo pripovedoval, kako strelja ptičke. Srečanje je bilo kaj mučno!
Gradnja vodovoda v Zelimljah je kot kaže dokončno odšla v pozabo. Volilci so z zanimanjem spremljali akcijo za gradnjo vodovoda, ves čas, ko je bila ustanovljena [»osebna komisija. S to akcijo so pričeli letos s|>omladi
z vso vnemo. Izkopali so izvir in ugotovili, da bi bila voda zelo užitna. Mnogo vaščanov je bilo za gradnjo. Na raznih sestankih sc je vleklo in vleklo in kot pravijo, so navlekli kup ovir, kjer so baje pomagali občinski možje in vaščani sami, da je vse padlo v vodo, čeprav je ObLO poslal nakazilo za dvig enega vagona cementa. Pred kratkim so to nakazilo poslali nazaj in se zah»alili občini za sodelovanje in zn ,,dobro voljo".
Nevaren odcep na ixlseku avtobusne zveze Pijava gorica—Rogovila. Volilci so opozorili pristojne funkcionarje ObLO in Ljubljana-Transport na nevaren odcep na avtobusni cesti, ki pelje od Pija»’e gorice v Zclimljc. Opozorili so na nevarno vožnjo, ki ji pravijo otroci in ostali potniki „Tgra s smrtjo". Občinski možje pravijo, da ni denarnih sredstev, direktor cestnega podjetja okraja Ljubljana, da imajo še slubše in še bolj nevarne ceste, samo „Ljubljana-Tians[K»rt“ jc le dala šoferju še sprevodnika. Vprašamo se, kdo Ito kriv, ko Im .vse skupaj zdrsnilo pod cesto? Iz Zelimelj se vozi v šolo okrog 30 otrok, ker ima osemletka samo štiri razrede. Starši pravijo: „Vsak dan s strahom pričakujemo otroke iz šole".
Ing. M. S.
SVOBODA
v Škofljici na novi poti
Člani kulturno-prosvi tnega d ruši» a „S»o-boda" v Škofljici so se konec prejšnjega meseca zbrali na svojem letnem občnem zlM>m. Slabo vreme je kaj močno vplivalo na udc-i ležbo, ki pa jc bila kljub tenui kar z»ido»o-Ijiva. Občni zbor je ponovno potrdil, »la jej kul turno-prosvetno delo v kraju, močno raz-' gibano. Delo je bilo doslej osredotočeno zgolj le na Škofljico, vendar tudi okoliške vasi ne, stojijo pri tem ob strani. Društvo združuje v svoji sredi 140 članov. Ti so več ali manj) mlajši ljudje, od katerih v bližnji prihodnosti prav lahko upravičeno precej pričakujemo. V društvenem okviru delujejo:	knjižnica, gle-
dališka družina, športna sekcija in kino-ama-terski odsek. Pri tem velja pripomniti, da je „Svohoda“ idejni vodja in organizator raznih predavanj, večerne šole, jezikovnih tečajev in podobno. Prek društ»a deluje 8.» z »sem uspehom Delavska uni»crza. Samo » lanski sezoni je društvo organiziralo 37 kino preditav in 11 gostovanj, medtem ko se, jc domača gledališka družina predstavila z Marinče»«) komedijo ,.Poročil sc bom s svojo ž no" in z enodejanko ..Mati". Tudi gostovanja raznih zabavnih ansamblu» in ostalih dramskih skupin, so bila bolj ali manj dobro obiskana, kvaliteta izvajanih «lei pa na kaj zadovoljivi ravni. Pra»<> nasprotje t 'iriti pa so bile kino predstave. Te so slabo obitkanc, tako, «la so Itile dništ»u bolj » breme kot v korist. Da. so bili obiski tako slabi je kr'.»«» »cč ali manj
prav slab kvaliteten izl»«>r predvajanih filmov, ki sicer po svoji tematiki ne s<Mlijb več v kinematografske dvorane, pa čeprav so te namenjene [M»deželskim ljubiteljem „sedme umetnosti". Kot kaže si Im» kinonmatorski odsek v nov isezoni zagotovil kvalitetnejše filme «V s tem upa na boljši obisk, čeprav je Ljubljana tako blizu tega kraja. Skofeljčani si namreč te ali podobne filme ogledajo ž«» v LjubljaiU i in si tako jasno ne želijo dvojnili filmski}# užitkov. Tudi knjižnica jc lepo obiskana. Prehranili je bilo kar lepo število knjig. Ljubite-Ijem le|>oslovnjh del, ki kaj radi posegejo po bogato urejenih krijižnih policah, jc zdaj na ^a/|M)lago že 500 knjig, [etos so si kupili še 25 novih knjig, kar je sicer malo, vendar j« temu vzrok prav gotovo [»omanjkanje «lenarja v društveni blagajni. Vendar tudi tu ni šU* |»rcz novih uspehov in pridobitev. Nabavili so si namreč novo knjižno omaro, seveda pa L» želeli, da hi se ta napolnila z lepimi h» kjo-ristnimi knjigami, prav s tistimi, po katerih ljudje v teh krajih, največ povprašujejo.
Vedno ju povsod poudarjam .>, da »o z® aktivno kultumo-prosvetno de«o nadvse po-1 trehni tudi primerni prostori. Teh pa na Škof' Ijici žal ni. V sedanjo dvorano je društvo investiralo milijon «linnrjcv, [»opraviti pa 1)0 treba še ostrešje, žlebove, |»oil in še inansikaj1-Med svojimi načrti so si zadali še nalogo, <1® boilo nabavili nove stole in zložljive zavese z® oder, skupno z ostalimi množičnimi in družbenimi organizacijami pa bodo morali čimprej pomisliti tudi na ureditev klubske sobe, teg® tako potrebnega prostora, ki si ga želijo že dalj časa vsi Skofeljčani. Tudi naloge H|K»rtne sekcije niso nič manjše od tistih, ki jih iniajor »se ostale sekcije. Dograditi l»o treba namreč športni park, za njegovo gradnjo pa bo moral® »Imeti glavno besedo prav mladina, ki »e btr kasneje lahko izživljala tudi uu svojem športnem objektu, ki ga vsa leta nazaj in pravi posebej še zdaj, v Škofljici nadvse močno-jM»grešajo.
Za novo delovno sezono je pripravljeno ž® marsikaj zanimivega. Dramska skupina jc žo f.ačcla z vajami in sc Im» predstavila ob prazniku dneva JLA. Še danes, in ne jutri, pa bo treba urediti še kup tako drobnih stvari, ki! drobijo dejavnost „Svol»odc“. V prvi vrsti bo-treba [»oskrbeti vsaj za tista finančna sredstva*. s katerimi bi lahko krepko stopili na noge-V prihodnje Im» treba iskati tudi tesnejših sti.-’ kov z Občinsko zvezo Svobod in prosvetnih» društev, saj je prav dosedanja praksa lepo-pokazala, da brez skupnega sodelovanja ni bilo tistih sadov, ki so jih priičakovjali člani društva in vsi tisti, ki jim je razvoj in razmah kultnrno-prosvetncga dela šc posebej pri srcu. Slej ko [»rej Im» treba misliti tudi na-ki so vrsto let vodili društvo, danes ali jutri nove in sposobnejše kadre, saj bodo veterani, prepusti i me ta mlajšim, ki naj bi nadaljevali bogato tradicijo kulturnega izživljanja v ško-icljskcm predelu. Društvo si želi med drugim* tudi gostovanje [Miklicnib gledaliških ansamblov, Id naj bi bila pogostejša, saj vlada z®1' njih kaj veliko zanimanje med ljudmi tod okrog in v okoliških krajih.
L «» jz« il ,a 1» j a ti
Naš sodelav ec Jože Mesarič je med bivanje ni na Madžarskem obiskal tudi znameniti
Nep-stailiun
*
S
1
s
v
•C
i
1
4
1
1
\
«t
»i

Leto uspefiov
]e za nami
Kot jKtvsoil drugje, tako tudi v športu ®klcj>ani0 račune za minulo leto. Ze sam pogled naokoli nam pokaže, da naši športniki letos niso držali križem rok (in nog), ter so ®e prav uspešno udejstvovali. Prizorišča njiho-'ih nastopov so bila kaj različna: nekateri so ** merili na svetovnem prvenstvu, drugi so se tnidili |m> zveznih in republiških igriščih, nič Iwliko pa sc jih je „preganjalo“ |>o domačih Otavnikih. Seveda lahko o večjih uspehih govo-!nmo le pri prvih dveh skupinah. In niso nas 'razočarali. Ni majhna čast vrniti sc v domači kraj z zlato značko s svetovnega prvenstva, k°t stu se strelca Vrbinc in Mikolič, pa spet uvrstitev med osem najlailjših rokometnih ekip v državi — rokometaši Krima, in končno še uspeli nastopi naših nogometnih zastopnikov v 8NL — Odrcd-Krima in Svobode ter še uutogi uspehi drugih športnikov — balinarjev, •atletov in tako dalje in tako dalje. Ob vsem tem pa nam je zelo t -žko, ko moramo tudi pri polaganju letnega obračuna uspehov, omeniti Postavko — materialna sredstva. Prav gotovo, la so bila namreč v mnogih primerih vzrok, da ni še večjih usjiehov, da so mnogi prene-^ali z delom, in da mladina mnogokje nima prav nobene možnosti pravega športnega izživljanja. Da pa ne bi samo mi |M>lnili stolpov s temi stvarmi, smo se obrnili na nekatere naše š|M>rtnikc, katerih moštva so letos Uspešno nastopala. Zal nam je, da nismo Utegnili „ujcti“ oba naša reprezentanta — strelca, no, pa saj sta že mnogo povedala o svojih mnenjih in vtisih. Zato naj spregovo-rijo še drugi. Viktorju Torkarju (NK Svoboda), Antonu Domniku (TVD Part'zan Krim) in Jožetu Kržinu (NK Od red-K ri m) smo zastavili 1*0 pet vprašanj :
Dnmnik
^ • Kako ocenjuješ delo in uspehe vašega moštva v preteklem letu V
-• Kako si zadovoljen s svojim tttlcjslvo-vainjcm?
'1' Kaj pričakuješ od tekmovanj v prihodnjem letu?
"K In tvoja osebna želja v letu 1963?
’>• Itn morda nam poveš še svoje mnenje o našem občinskem glasilu?
31-lotnega Viktorja Torkarja, levega bra-tlsa nogometašev Svobode, smo pobarali kar * Iskulteti. Ni bil preveč zgovoren. Toda J temu nam je na naša vprašanja rade Voli'- odgovoril.
"Pogled na razpredelnico jesenskega dela Cl,8ke lige bi verjetno marsikoga razočaral. j^P* Bn*o z nastopi in z delom v letošnjem kar zadovoljni. Z rednimi treningi in v t0 s10” se s|>omladi prebili na prvo mesto IHHlzvezni ligi, potem pa še preko kvalili-‘fi v olitilo republiško ligo. To je tudi bil letošnji cilj, V ligi smo se torej znašli novuici in zato ne sme biti deseto mesto ^ »as nikakršen neuspeh. Pripomniti moram, Id bil naš uspeh lahko večji, če ne bi
mi seveda
»uo ti-ijrt ii Kinivt*	v,*; lig; ui
»ekaj sigamih točk. pomembno pa je j 1 *°> 'la smo doma izgubili le eno tekmo. . 0 kaj uspešno sezono nismo zaslužni le Iffalci, ampak tudi lunkcionarji Polde Haeler.“
"Mislim, da sem igral povprečno. Upam kom z rednim treningom in z večjimi ? Usujami že siMimladi lahko na
•tgurnostjo.11
s[H>mladi lahko nasto|>al z večjo
„Prepričan sem. da sc bomo spomladi Ixirili za višje mesto v ligi in da sigurno ne bomo izpadli. Seveda moramo zato, čimbolj izkoristiti zimski premor.**
,,Da bi izdelal letnik na fakulteti ter da bi se čimliolje odrezal pri nogometu.“
"Zadnje čase sc je zelo popravil, posebno pa me veseli, da se ukvarja tudi s športnimi problemi. Menim, da boste morali v bodoče posvetiti več pozornosti problemom razvoja športa in splošne rekreacije v naši občini.**
Kot drugega pa smo izbrali najboljšega strelca v slovenski rokometni ligi in odličnega rokometaša Antona Domnika. člana Pnrtizan-Krima. Povedal nam je tole:
kržin
»
"Moram reči, ila je naše moštvo nastopalo v preteklem letu zelo uspešno. Osvojili smo nasici slovenskega prvaka, sedaj pa smo z velikimi upi za še višje mesto, na tretjem mestu. Poleg t'ga smo se visoko uvrstili v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Pri tem moram pripomniti, da so sc razmere v našem društvu močno izboljšale s prihodom novega predsednika tov. Webra in tehničnega vodje tov. Kogovška.“
"Povedati moram, da letos nisem bil v zelo dobri formi. Da sem postal najboljši strelec v ligi, je velika zasluga mojih soigralcev, ki so mi pri tem izdatno pomagali. Vendar sem mnenja, da človek ne more vedno blesteti.**
"Pričakujem, da sc lx>mo uvrstili na vrh ali vsaj pod njim. Za to bomo morali še dobro vaditi in upam, da lx>m tudi kot trener lahko zadovoljen drugo leto ob tem času.**
,.Da bi srečno ,vozil* v zakonu, v katerega bom prav kmalu zajadral.“
"Nimam priložnosti, da bi vaš list večkrat prebiral, tida kakor sodim po zadnji številki, moram reči. «la ni tako slab. Ce ga )Misli- še popestrili, kar pa je za lokalni časopis precej težko, in se bolj razpisali o različnih problemih in seveda tudi o us(>ehih, bo pa še boljši.*'
Kot zadnjo žrtev smo si izbrali nogometašu Odred-Krima Jožeta kržina. Uc smo prej izbrali levega, smo seilaj desnega branilca. Ta, 22-lctni športnik nam je zaupal tole:
„Vodstvo kluba je preko sedanjih izkušenj prišlo «lo spoznanja, «la gre brez denarja vse v neperspektivno žongliranje premagovanja. Brez dohotlkov Ihi vsa dejavnost zvodenela, vendar pa imamo v tem pogledu kaj pesimistično perspektivo. Igralci so subjektivni faktor, ki pa je na zahtevo po afirmaciji in napredku š|x>rtne kvalitete absolutno izpostavljen objektivnim činiteljem. Ne smemo sc pritoževati nad njihovo nckompletnostjo, če delujejo v razmerah pomanjkanja.**
„To je vprašanje, na katerega mi je skopaj neprijetno odgovarjati, in se pred menoj venomer pojavlja problem: šola — šport. Zato sem mnenja, da bi se moral svoje forme v preteklem letu glede na zadržanost pri študiju kar sramovati, (.v pa to objektivno razumevam (nujna odsotnost od treninga in |xi-vrhu še poškodba), vendarle ne pomeni popolnega neuspeha.“
"Prepričan sem. «la bo naše moštvo v prihodnjem letu dosegalo vsaj take uspehe kot jih je do sedaj. Seveda pa je pri tem vezano še nekaj : namreč obstoj kluba, česar ne more trenutno nihče zagotoviti.** • • •
"Vprašanje je zelo splošno! Vendar zakaj tako misticiranje ? To je napihovanje vulgarne prozaičnosti «lo višin izmišljenega boga, ki naj odpušča kar smo slabega in gr«lega storili v starem letu. Obračun z delom vrši življenje vsak dan; torej ne vem kaj maj bi si za Novo leto želel, na kar itak vsak «lan mislim. Kar se tiče športa pa želim čimvečji napredek jugoslovanskega športa nasploh.**
„Še sreča, da mi vprašanje ni bila zastavljeno pred nekaj meseci, ko bi lahko odgovoril, «la časopisa sploh ne jximam. List namreč poraja skrajno nezainteresiranost našega prebivalstva. Program bi moral biti popestren in razširjen, športna stran pa je kljub
temu naredila name prav prijeten vtis s svojo resno športno k«jnstruktivnostjo.“
Iz vseh teh odgovorov lahko posnamemo, da so naši športniki v glavnem tudi sami zadovoljni z udejstvovanjem v preteklem letu. To pa tudi nekaj pomeni. Predvsem jim to daje pobude za delo v letu 1963. Želimo pa jim, «la bi se njihove želje izpolnile in da bi delali v novem letu tudi v boljših materialnih pobojih.
Ob zaključku leta jim prav lepo čestitamo. Obenem pa tu«li obljubljamo, da bomo upoštevali njihova mnenja o naš«mi listu.
Slavko Juvane
Šele pred dobrim tednom so se nogomclaši poslovili z zelenih pravokotnikov. Igralci Odred-Krima so v republiškem finalu za Jugocup podlegli Olimpiji (O : 2) in tako zaključili kljub velikim materialnim težavam letošnjo sezono z lepimi uspehi.
T" TT ■
^	H	^	H	4) zadovolji
loBAČNA loVARNA B—JUB1JAMA kgdilco
!l!:!iii!j!!i!iliH, L.■.SjiililPiiiiljiililli
Bj—k -Žil
••••••••••••••(•••••••••••A
iiiiilliiilflllH_____________________________
* š \ rik
Srečno 1963 !
Stran 10
_________»NASA KOMUNA”_______________Loto II. — Štev. 12
Srečno novo leto 1963
cosmos
inozemska zaslopslva ljubljana, celovška 34
zastopanje domačih in inozemskih tovarn
konsignacijska skladišča
sernisna služba za motorna vozila
Kmetijska
zadruga
MOKERC
ALFA ROMEO - RENAULT - ŠPICA -ANSALDO FOSSATI - BERTOJA
Ljubljanske opekarne
LJUBLJANA, BOKALSKA 18 s svojimi obrati:
»OPEKA"	»INDOP"
»PRAGA"	»VIC"
»BRDO"
Ig pri Ljubljani
PODJETJE
Inžinerski biro-Elektroprojekt
LJUBLJANA, HAJDRIHOVA 4
želi vsem svojini delovnim ljudem uspehov polno
NOVO LETO 1963!
ELES
Ljubljana
ELEKTROGOSPODARSKA
SKUPNOST
SLOVENIJE
s svojimi podjetji za proizvodni jo elektriiine energije, Elektroprenosom,
Toplarno Ljubljana v gradnji in upravo v Ljubljani, želi
SREČNO IN USPESNO NOVO LETO
vsem svojim sodelavcem in odjemalcem električne energije!
Kmetijska zadruga
DOBROVA PRI LJUBLJANI
s madjarakim obratom BABNA GORA, HRUŠEVO, z živinorejskim obratom
BREZOVICO
in z goedarskim obratom
DOBROVA
želi vsem ocanom
uspehov polno	pfru
uovo leto 19631
PODJETJE ZA PRBNUS
ELEKTRIČNE
ENERGIJE
“ Ele&troprenos,,
LJUBLJANA, HAJDRIHOVA 2 z ekonomskimi enotami:
obrat Vevče, Laško, Pekre in Divača, služba zvez, e lek tro -mehanična delavnica Laško in uprava
Tovarna
Vijakov
LJUBLJANA,
TOMAŽIČEVA 2
izdeluje in nudi vijake za kovine, za les in za pločevino (kniping), kakor tudi razne specialne vijake po individualni!! naročilih'. CENE KONKURENČNE!
LJ U B NANA • JUGO SLAVI J A
«VELETSGOVINA 1MPOKT EXPORT
kolektiv
V EL E TRGOVINE LJUBLJANA, AŠKERLEVA S
s poslovnimi enotami:
„ARTA",
Luče ob Savinji;
»EMONA",
Ljubljana, BorštaiUov trg 3;
»GRMADA",
Ljubljana, Celovška 43;
»JELKA",
Gornji Grad;
»URANA",
Ljubljana, Gerbičeva 7;
»LITIJA",
Litija, Valvazorjev trg 10;
»LOGATEC",
Dolenji Logatec 27;
»ROŽNIK",
Ljubljana, Titova 18;
»POLJE",
Polje 70;
»STRAŽA",
Gornja Stmža juri Novem mestu
»ŠPECERIJA",
Ljubljana, Prisojna ulica 7.