Tečaj LIV.
Politiški oddelek.
Cesarjev opomin.
V Budimpešti vrše se sedaj slavnosti tisočletnice ogerske države, katerih se udeležuje cesar. Vladar je porabil to priložnost, da je v nekem nagovoru priporočal Madjarom, naj bodo strpljivi in pravični proti drugim narodnostim na Ogerskem, druge narodnosti je pa opominjal, naj bodo zveste ogerski državi. Mi le želimo, da bi ta opomin presvetlega vladarja imel kaj upliva. Sedanje razmere na Ogerskem so neznosljive.
Na Ogerskem za nemadjarske narodnosti sedaj ne veljajo nobeni zakoni. Privolitvah delujejo Madjari z vsemi sredstvi, da ni voljen kak Slovak ali Rumun. Tudi društev ne morejo Nemadjari svobodno snovati, kajti takoj se prepovedo in konfiskuje se njih premoženje. Kako se je zatrla „Slovaška Matica" in njeno premoženje se uporablja za potujčevanje Slovakov.
Da si bi po zakonu morale imeti vse narodnosti na Ogerskem svoje srednje šole, vendar so vse državne srednje šole madjarske, v katerih se potujčujejo rumunski in slovanski dijaki. Če hočejo Slovani ali Rumuni osnovati zasebno srednjo šolo, se pa jim delajo grozne ovire. V vseh državnih ljudskih šolah se že pomadjaruje, da celo v verske se že uriva pod raznimi predtvezami madjarščina, naj so tudi namenjene za Slovane ali Rumune.
Tiskovna svoboda je na Ogerskem za Madjare skoro popolna, nemadjarski listi se pa na vso moč zatirajo. Njih uredniki se zapirajo in listom se nalagajo visoke globe, da bi jih le zatrli. Da celo Madjari nočejo priznavati, da na Ogerskem biva še kak drug narod kakor madjarski. Zato pa zmatrajo vse skoro za neko izdajstvo, kar bi bilo v kori&t kaki drugi narodnosti.
Da pri tacih razmerah Slovani in Rumuni ne morejo biti naudušeni za ogersko državo, je naravno. Vsaj je le  predobro  znano,  da madjarski  porotniki  obsodijo
vsacega Slovana ali Rumuna, kateri je tožen  kacega političnega prestopka in sodniki mu odmerijo najvišjo kazen.
Dokler se sedanje razmere ne premene, se Slovani in Rumuni ne morejo ogreti za ogersko državo, vedno bodo težili za tem, da se odpravi sedanji dualizem, in težili na Dunaj.
Ogerski Slovani so sami podpirali Madjare v njih boju za državno pravo, kar najbolje kaže, da načelno niso nasprotniki ogerske države. Če pa sedaj ne marajo zano, so tega krivi le Madjari, ki vse nemadjarske narodnosti zatirajo. S silo se pa ne da pridobiti naklonjenost. To bi morali vedeti tudi Madjari. Žal, da imamo malo upanja, da bi opomin vladarjev imel kaj vspeha. Madjari ostanejo, kakeršni so.
Tudi neuspeh razstave jih ne bode nič spametoval. Tega neuspeha je največ kriva madjarska nestrpnost. Ogerske nemadjarske narodnosti ne gredo v Budimpešto. Pa tudi od drugod bi bilo mnogo več obiskovalcev, ko bi se ne slišalo, kako zatirajo Madjari druge narodnosti. Simpatije, ki jih je vsak imel do viteških Madjarov, so popolnoma izginile. Če hočejo Madjari zopet pridobiti simpatije in če hočejo, da bodo nemadjarske narodnosti vnemale se za Ogersko državo, spremeniti morajo vso dosedanjo politiko. Izvedejo naj pred vsem narodnostni zakon, ki zagotavlja vsem narodnostim popolno jednako-pravnost v šoli in uradu. Če to store, si tudi utrdijo svojo državo in zastonj bodo vse centralistične težnje, ki se semtertja pojavljajo na Dunaju. Če pa bodo Madjari tirali sedanjo politiko, bodo pa nemadjarske narodnosti na Ogerskem vedno pripravljene podpirati slednjega, ki bode deloval za razrušenje dualizma, in prav lahko se pripeti, da se nekdaj dualizem ne bode več obnoviti dal. Madjari naj nikar ne prezro, da v Avstriji dobivajo vedno večji upliv stranke, ki so nasprotne Madjarom. Posebno na Dunaju sedaj ne vlada mej prebivalstvom nič kaj prijazno mišljenje proti Madjarom. Vsi ti pojavi bodo brez vsacega uspeha, ako bode prebivalstvo ogerske državne polovice srečno in zadovoljno. Če se bodo pa na Ogerskem zatirale nemadjarske  narodnosti,  se pa uteg-
242
nejo jedenkrat zjediniti vsi Madjarom nasproti življi obeh državnih polovic in narediti konec madjarski slavi.