Izvoz - rdeča nit vseh naših planov
Kaj je rdeča nit vseh naših razvojnih dokumen-tov, od letnih do srednje in dolgoročnih? Kakšni pozivi so stična točfca vseh razprav o gospodarje-nju danes in jutri, o uspehu naše stabilizacije? Odgovor je preprost, mnogo preprostejši od nje-gove realizacije: izvoz! Konvertibilni izvoz, izvoz in spet izvoz! je tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič ob nedavnem obi-sku v naši obdni nakazal smeri prizadevanj naše-ga gospodarstva.
Seveda pa je gospodarstvenikom že nekaj časa jasno, da pozivi k povečevanju izvoza niso samo parole, da je izvoz ekonomska nuja, ki v zaostre-nih gospodarskih razmerah pomeni edino trajno možnost za preživetje. Na eni strani zato, ker si je moč s prisluženimi devizami ob vse skromnejšem
jugoslovanskem trgu zagotoviti najnujnejše re-produkcijske materiale in surovine iz tujine, na drugi strani pa zato, ker neusmiljena konkurenca v tujini dobesedno prisiljuje naše organizacije v povečevanje produktivnosti dela, v hitrejši prenos dosežkov znanstveno-raziskovalnih organizacij v prakso, v dohodkovno povezovanje, izboljševanje kadrovske strukture, v pravo poslovnost. Vsega tega ni moč postoriti čez noč, osvajanje tujih tržišč je mukotrpen, ne vedno uspešen posel, ki pa na dolgi rok vendarle prinaša rezultate. Nič ču-dnega, da se je lani kar precej naših organizacij odločilo, da so prvič ponudile svoje izdelke in storitve tudi tujini. Čeprav se izvoz s tem nomi-nalno ni kdove kako povišal, pa so ti prvi poskusi vendarle obetavni.
V prvih.dveh mesecih letos pa z zunanjetrgo-vinskimi gibanji kljub vsemu ne moremo biti v celoti zadovoljni. Izvozili smo za 216 milijonov dinarjev blaga (po tečaju 1 dolar = 61,80 dinar-jev), od tega na konvertibilno območje le 35 odstotkov, uvozili pa za 260 milijonov dinarjev blaga, od tega s konvertibilnega področja 64 od-stotkov. Primerjava s povprečnim mesečnim izvo-zom leta 1982 je slaba: izvoz je januarja dosegel le 65 odstotkov mesečnega izvoza 1982, povpreč-ni izvoz v prvih dveh mesecih pa že 82 odstotkov povprečnega mesečnega izvoza leta 1982. Januar je bil torej na področju ekonomskih odnosov s tujino izrazito slab, pokritje uvoza z izvozom je bilo samo 76 odstotno, na konvertibilnem po-dročju le 38 odstotno. Ze februarja so se razmerja izboljšala, uvoz je bil pokrit z izvozom 88 odstot-no, na konvertibilnem trgu pa 51 odstotno.
Lahko pričakujemo, da se bodo ugodnejša zu-nanjetrgovinska gibanja še nadaljevala. Takoj pa je treba zapisati, da vsega izvoza vendarle ni moč metati v isti koš: še mnogo več tnida bo ireba vložiti za izvoz na konvertibilno tržišče, kjer je sicer teže uspeti, vendar imamo na zahodnem trgu tudi izrazitb neugodno devizno bilanco, ki jo je ob stalnem krčenju potreb možno uravnavati le z večjim izvozom. Seveda izvaza na klirinško ob-močje ne gre podcenjevati, še zlasti zato ne, ker dosegajo nekatere organizacije združenega dela tamkaj celo izredno dobre cene, vendar pa je nemogoče zahtevati le od dela gospodarstva, da se bo odrekalo dohodku in prevzek) celotno breme zagotavljanja konvertibilnih deviz.
Konvertibilni izvaz bomo leta 1983 povečai realno za 18 odstoikov, bvoz bo ponset za 3 odstotke, na konvertihifaieni področjii pa booo dosegii 75-odstotno pokritje moza z irvozoai - (o so dlji iz resoludje o iz>ajanjii dndbeaega jhma obdne v tem letu. JBi boomdasegi? Odgovanost za njihovo uresnatev nosijo pnv »-se afgMBarije zdručeoega deia z območja obdne!