glasilo socialistične zveze delovnih ljud ^TO XII., ŠT. 86 — CENA 10 DIN za gorenjsko KRANJ, 2. NOVEMBRA 1959 Politični aktiv občine Kranj je Pred dnevi razpravljal o nekatc-rjh škodljivih pojavih v gospodarskih organizacijah, ki so se Pokazali v prvem polletju letos, W opozorili na to politične akti-Ve v kolektivih. Gre predvsem za okrnjena raz-^fja med povečanjem produktivnosti dela in povečanjem osebnih dohodkov. Izplačevanje prejemkov delavcem in uslužbencem je I prvem polletju znatno hitreje naraščalo kot pa delovna storil-n°st. Tako je bilo porušeno osnovno razmerje med delom in pre->ernki, kar je v nasprotju z novim nacinom nagrajevanja in hrati v itsprotju s slehernim ekonomskim Principom. V primerjavi z istim udobjem lani je industrija v ce-'ot» povečala sklade osebnih do-h°dkov za 44,8 °/o, medtem ko Proizvodnja ni dosegla tolikšnega P°ra<:ta. Hkrati so podatki iz prvega P°llctia letos pokazali zaskrbljuje dviganje poslovnih stroškov v nekaterih gospodarskih organi-mCtjah. Dasi ponekod to tolmačilo kot posledico pomoči za Vodovodno skuPnost, za Gorenjski se-tern, 7.a telefonsko in električno °>nrcž'e itd., ic vendar marsikje e stroške težko opravičiti. Prav '"kn hudo obremenjuje nekatere kolektive veliko število opravlje-nadur in podobno. Ti negativni pojavi v posamez-j?1^ podjetjih so v tretjem četrt-ob koncu septembra, že do-odstranjeni. Razlika med iz-P^činimi prejemki delavcev in *%]užbcnccv in doseženo proizvoden g teh pokazateljev in skn J*J* nt'ti vzroke za to ter sproti ^Pravljale nepravilnosti. O tem n*"7t>ravlial prihodnje dni tudi totetnski zbor proizvajalcev, ki rjfcerava izdati gospodarskim or-jffizacijam še posebna priporo K. M. Po občnih zborih SZDL Radovliica Število članov naraslo za 10 odstotkov Največ razprav o stanovanjskih skupnostih Občinski odbor SZDL Rddovlji- zbirali gradivo za poročilo. Pora- članov predsedstva Občinskega od- ca je na zadnjem plenumu sprejel čilo je bilo končno sestavljeno na bora SZDL so se občnih zborov sklep, da bodo občni zbori osnov- Občinskem odboru SZDL za vse udeležili tudi ljudski poslanci tov. nih organizacij SZDL od 22. do občne zbore. V teh poročilih je bi- Vinko Hafner, dr. Miha Potočnik in 30. oktobra in volitve v vodstva lo nakazano delo ObLO, gospodar- Pavel Zerovnik. organizacij SZDL v nedeljo, 6. de- ske in negospodarske investicije Razprave so bile skoraj povsod cembra 1959. Takoj so začeli s pri- od leta 1955 dalje, kmetijstvo, sta- zelo živahne in konstruktivne. Zla- pravami. Določili so program zbo- ciovanjske skupnosti in poravnalni sti je bilo povsod zanimanje za rovanj za vse organizacije. Za pri- sveti itd. Posamezni odbori pa so stanovanjske skupnosti in porav- piavo teh zborov pa so imeli še to poročilo še dopolnili z delom nalne svete. Na Brezjah so živah- priprave z aktivi in odbori osnov- družbenih organizacij na svojem no razpravljali o avtobusni postj- nih organizacij SZDL. Predvsem so področju. Semkaj sodijo še komu- ji itd. Posebno živahna debata o ————— nalna dejavnost, organizacijska in pogodbeni proizvodnji v kmetijstvu blagajniška poročila -ter predlogi in delu kmetijske zadruge je bila kandidatov za volitve. v Ljubnem. Iz razprave je bilo ugo- V tej predvolilni dejavnosti so tovljeno, da kmetje le niso bili poleg drugega vsi odbori pobrali dovolj poučeni o prednostih po- tudi članarino za celo leto 1959, godbene proizvodnje. V Begunjah V četrtek 5. novembra bo zbor zamenjali so članske izkaznice ter je bila najbolj živahna razprava proizvajalcev Občinskega ljudske Za Prvi sneg je pobelil vrhove . . . 5 seje ObLO Kranj rstvo S ZBOR PROIZVAJALCEV ObLO KRANJ BO RAZPRAVLJAL O GOSPODARJENJU v PRVEM POLLETJU ga odbora Kranj na 43. seji razpravljati o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem polletju 1959 in o analizi o izvajanju tarifnih pravilnikov v letošnjem prvem polletju. Razen tega pa *ic zbor proizvajalcev sprejel še odlok o ustanovitvi fonda za vzdrževanje hiš v državljanski lastnini. Četrti mednarodni sejem knjig v beogradu hkrati vabili ustmeno in pismeno v zvezi s šolo, kmetijstvom in člane k udeležbi občnih zborov, možnostih združitve KZ Begunje s Po takih dobrih pripravah je bi!a KZ Radovljico. udeležba na zborih povsod zelo V Kamni Gorici so se člani SZDL dobra, razen v Podnartu in Kropi, pogovorili o gradnji vodovoda. No Skupno je bilo 14 občnih zborov, tem objektu so opravili že preko Tudi vključevanju novih članov 500 ur prostovoljnega dela. r članstvo SZDL so odborniki po- V Lescah je bila razprava osre- svetili vso rednost in tako povsod dotočena v glavnem na reformo povečali število članstva. Od skup- šolstva, gradnjo otroškega vrtca, nega števila vpisanih volivcev je delo Svobode, na ekonomske na- zdaj včlanjenih v SZDL v Lescah jemnine itd. Odlok o odstotku stanarine in najemnine, ki je dohodEk stanovanjske skupnosti in odlok o ustanovitvi fonda za vzdrževanje hiš v državijansk lastnini Na 37. seji Občinskega zbora In na 42. seji Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Kranj, ki sta bili t četrtek, 29. oktobra, so razpravljali in sklepali med drugim tudi o štirih odlokih s stanovanjskega področja, in sicer o odloku o podstanovanjskih razmerjih, odloku o odstotku stanarine oziroma najemnine, ki je dohodek stanovanjskih skupnosti, odlok o formiranju fonda za vzdrževanje stanovanjskih hiš v državljanski lastnini in o odloku o posebnih obveznostih nosilcev stanovanjskih pravic za nesmotrno izkoriščanje stanovanjskega prostora. Sprejeta sta bila samo odloka o odstotku stanarine oziroma najemnine, ki je dohodek stanovanjske skupnosti in o formiranju fonda za vzdrževanje stanovanjskih hiš v državljanski lastnini, in sicer z nekaterimi pripombami komisije za predpise, nfedtem ko ostala dva odloka odborniki niso sprejeli, ker so soglašali z nekaterimi važnimi pripombami komisije za predpise in ker so tudi sami imeli nekatere pomisleke, predvsem o tem, da sta osnutka odlokov pomanjkljivo sestavljena. Na področju mesta Kranja je predvideno, da bo ustanovljenih 10 stanovanjskih skupnosti. Da bi sveti stanovanjskih skupnosti lah- 81,3%, v Radovljici 80%, v Begunjah 94 odstotkov, v Dvorski vasi 88 odstotkov, v Kropi 84 odsto:-V petek, 30. oktobra dopoldne kov, v Lancovem 74 odstotkov, v se je na beograjskem sejmišču za- Podgori 76 odstotkov, na Srednii čel četrti mednarodni sejem knji- Dobravi 86 odstotkov itd. V ob- Razprava je potekala v glavnem O stanovanjskih skupnostih, o poravnalnih svetih, o kmetijstvu ;n davkih, o delu otro'ških vrtcev, o komunalnih gradnjah itd. ko jemnine, ki jo bodo hišni sveti odvajali na poseben račun skupnosti. Z odlokom ljudske skupščine pričeli z delom, jim je treba LRS je določeno, da občinski ljud- zagotoviti tudi dohodke. Po zakonu o stanovanjskih skupnostih se dohodki sveta formirajo predvsem iz dela dohodkov od stanovanjskih ge, ki bo trajal do prihodnje sru- činskem merilu bo preko 80 odstot- ge in zaključke občnih zborov nih prostorov, nadalje iz dotacij de. Na sejmu je 80 domačih raz- kov volivcev včlanjenih v SZDL, zbral ter jih posredoval posamez- ObLO in gospodarskih organizacij stavljavcev razstavilo kakih 15.000 kar pomeni povečanje od lanskega nim svetom pri ObLO v obravnavo itd. Vendar bo stalni dohodek sta- knjig. Iz 15 dežel Evrope in Amerike sodeluje 40 neposrednih razstavljavcev, ki zastopajo nad 600 založniških podjetij. Tuji založnik; so zastopani približno z 20.000 knjigami, v glavnem znanstvenog«., strokovnega in leposlovnega značaja. leta za preko 10 odstotkov. Razen in v rešitev. k. šestkrat udarna sredo zvečer se je vrnila iz °ttiobilske ceste IV. gorenjska »Pavle Mede-Katarine«. ^ri0ada je bila šeskrat udarna, akrat specialno at pohvaljena. pohvaljena Ob koncu Tako je bila IV. gorenjska MDB ena najboljših brigad na odseku Demir Kapija—Negotin v naselju narodnega heroja sekretarja SKOJ Janka Mišica. ski odbor lahko določi s svojim odlokom odstotek stanarine kot dohodek stanovanjske skupnosti, t« pa ne sme biti višji od 3 % stana- Občinski odbor SZDL bo pred'o- najemnin in najemnin od poslov- rjne za stanovanja in 5% od najemnine za poslovne prostore. Z ozirom na to, da najvišji dopustni odstotek stanarin in najemnin, ki novanjskih skupnosti le del na- se določi kot dohodek stanovanjskih skupnosti, ne prinaša stanovanjskim skupnostim v kranjski občini zadostnih dohodkov za pokritje vseh izdatkov, sta oba zbora sprejela odlok, v katerem s« kot dohodek stanovanjskih skupnosti v kranjski občini določi 3 % od stanarine za stanovanja, pobranih na področju skupnosti, in 5 •/• V petek dopoldne je bila v tehnični vzgoji, letos pa ima na- diti strokovno pomoč, učiteljem 0(* najemnin, pobranih na istem prostorih OLO Kranj seja pred- men seznaniti našo mladino z biologom pa več praktičnega področju za poslovne prostore. Od-StBVaUCov Društva prijateljev moderno kmetijsko proizvodnjo, znanja. sto,P' v veljavo s t. novem- mladine, Ljudske tehnike, Okraj- prihodnje leto pa bo ta akcija Na Gorenjskem je danes 96 Drom 1959- no zadružne zveze, Okrajnega posvečena telesni vzgoji. pionirskih odredov. Od tega ima Drugi odlok, ki pa ga je sprejel komiteja LMS in pedagoške Akcija je do letos zajela le samo 13 odredov pionirske za- ie občinski zbor, zbor proizvajal-službe za okraj Kranj. Na tem mladino po osemletkah, sedaj pa druge. Ob koncu akcijo menijo, cev pa ga bo na seji dne 5. no-sastanku so ustanovili okrajni jo bodo razširili tudi po srednjih da bo vsaj 30 odredov na Go- vembra, govori o ustanovitvi fond« odbor za enoletno akcijo mla- šolah in aktivih mladih zadruž- renjskem imelo pionirsko zadru- za vzdrževanje hiš v državljanski dine in pionirjev zadružnikov, nikov. V ta namen bodo po vsej go. Pri tem bo treba utrditi tudi lastnini. Letos je to že tretja akcija med Gorenjski vključili v akcijo kar pionirsko samoupravo. Pq zakonu 0 stanovanjskih raz- šoLsko mladino. Prva je bila leta največ kmetijskih in gozdarskih Da je ta akcija potrebna tudi merjih s0 ]astniki hiš v državljan- Pionirske zadruge < obetajoča oblika dela z mladino Poh el« 25 udarnikov in 35 specialno jValfeilih brigadirjev. Na delavcu avtomobilske ceste je dose- zavidijive uspehe. V 12.955 aktivnih urah so brigadirji zdrobi 1500 kubičnih metrov kamna „.,naPravili 13,5 km nasipa ob robčkih. ^ brigadi je bilo prav tako raz-1] ■ a,n° družabno in politično Siv-U^je. Brigadni aktiv Zveze komu-KStov je pripravil v 60 dneh 13 . ^'avanj, razen tega pa so se p^9adj,rji udeležili tudi obveznih sJHlavanj na naseljih. Pripravili „j^udi 35 raznih manjših kultur- 1957 na področju spoznavanja strokovnjakov, staršev in vzgo- za mlado zadružnike, nam po-glasbe, lani je bila namenjena jiteljev. Šolam bo potrebno nu- kaže analiza, ki jo Je izdelal Okrajni komite LMS Kranj za 36 zadrug na Gorenjskem. Ugotovil je, da je v zadrugo vklju-eno le 500 mladine. Akcijo v okraju bo vodil Prireditev in se udeležili III. ■j,s'lv'ila na avtomobilski cesti, j^movali so v 235 tekmovanjih, k°jk° V no3omotu' r°kometu, JJki, šahu. namiznem tenisu, streljanju ZBORI VOLIVCEV V SELSKI DOLINI Selški dolini so zaključili z ^°ri volivcev v Selcah, Podlonku >0j.*-aJšah. Te dni pa bodo zbori lycev v Cešnjici in Železnikih. Na u ... 90, 2°orih obravnavajo največ '^PcHlarstvo občine Železniki za Polletje, nadalje govorijo o j1jsPodarjonju krajevnih odborov j8v^ Perspektivah komunalne de- VČERAJ, 1. NOVEMBRA — NA VSEH MRTVIH DAN — SMO SE SPOMNILI VSEH POKOJNIH SORODNIKOV, PRIJATELJEV IN ZNANCEV. ŠE POSEBNO PA SMO SE SPOMNILI VSEH TISTIH, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA V BORBI ZA SVOBODO. V VSEH KRAJIH SO BILE VEČJE ALI MANJŠE 2ALNE KOMEMORACIJE, V DRAGI IN BEGUNJAH PA SE JE ZBRALO NAD 3000 LJUDI NA ŽALNI SVEČANOSTI OB GROBOVIH TALCEV ski lastnini dolžni vzdrževati hiš« v uporabnem stanju iz stanarine, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice. Prav tako so dolžni vzdrževati tudi stanovanja v teh hišah, kolikor to ne gre v brem« uživalcev stanovanja. Praksa sta-okrajni odbor. — Njegovi člani novanjskih organov pa kaže, da dskovali Pipnir- ieslni,ki hiS teh ne vzdržujejo ii (Nadaljevanje na 2. strani) ske odrede in aktive mladih zadružnikov ter nadzorovali, kako potoka akcija. Po občinah bodo to delo opravljale občinske komisiji". Na sestanku so 0« predstav- Spričo uspehov v kmetijstvu m niki omenjenih organizacij do- pomembnosti te gospodarske pa- ZA RAZVOJ KMETIJSTVA 717 MILIJONOV govorili, da bodo izdelali svoje programe in jih predložili okraj- noge si tudi v kranjskem okraj« prizadevajo dvigniti kmetijsko pro- sti. nemu odboru. Le-ta pa bo po- iZV(Xinj0 na višjo raven. In to i* tem izdelal enotnega za vos več načinov. Eden od teh je v'.a-okraj. Akcija bo potekala v treh ganje v nove zmogljivosti, oziro-etapah. Prva etapa je od 1. ok- ma krepitev obstoječih. Zlasti se tobra 1959 do 1. januarja 1960. na to pripravljajo kmetijska pose-Druga etapa bo končana za Dan stva ;n nekatere zadruge, ki so ž* mladosti in tretja etapa do 1. pripravile investicijske programe v oktobra 1960. Ob vsaki končani skupni vrednosti nekaj nad 717 mi-etapi bodo odredi in aktivi mla- lijonov dinarjev. Od tega bod« dih zadružnikov poslali poročila nekatera posestva že lotos upora-okrajnemu odboru o poteku ak- bila skoraj 200 milijonov za grad-cije. Cas prijave za vključitev njo hlevov. Trenutno gradijo nam-v to akcijo pa je do 1. decembra roc cievet hlevov za 900 glav go-letos. Po končani akciji bodo po Vedi. Prihodnje leto pa jih bodo vseh občinah organizirali tudi začeli graditi še za 1600 glav. Ra-razstave, na katerih bo prikazan Zen tega bodo namenili nekaj nad uspeh te enoletne akcije pionir- 91 milijonov dinarjev za agroma-jev in mladih zadružnikov. Po- lioracijska dela, 61 milijonov za drobno o programu za kranjski mehanizacijo in 60 milijonov z« okraj bomo še poročali. gradnjo stanovanj. v M. 2. -* 2 »glas gorenjske« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 2. NOVEMBRA 195» Ob 31. oktobru - V zadnjih letih se je varčevanje predvsem med šolsko mladino v kranjskem okraju zelo razširilo. Na Komunalni banki v Kranju so nam povedali, da so hranilne vlog« od 1. januarja do 30. septembra letos porasle v kranjskem okraju od 349,381.000 dinarjev na 473 milijonov (317 tisoč dinarjev, se pravi za 124,235.000 dinarjev, število vlagateljev pa od 17.125 na 19.573, torej za 2448. Od skupnega števila vlagateljev po stanju 30. septembra (19.573) jih Je 10.859 iz vrsi učencev in dijakov. Ti so imeli konec septembra letos pri Komunalni banki za okraj Kranj za 55 milijonov 803.000 dinarjev vloženih hranilnih vlog. Na Komunalni banki menijo, da bo skupno letošnje stanje hranilnih vlog za okoli 30 odstotkov preseglo lanskoletne vloge. Obresti, ki jih bodo letos Izplačali za vse hranilne vloge, ho-do znašale okoli 23 milijonov dinarjev. Na Komunalni banki se zavedajo, kakšen pomen imajo prihranki otrok za vzgojo mladega rodu sploh. Zavedajo se, da pri hranilnih vlogah dijakov in učencev se gre toliko za finančni kot za vzgojni učinek. Ne gre namreč tamo za denarne prihranke, gre za prlvzgojo varčevanja nasploh. Zato pospešujejo In podpirajo varčevanje šolske mlad!ne. V ta namen je okrajna Komunalna banka »kupaj i podružnico KB Kranj razpisala za leto 1959 tekmovanje v varčevanju med dijaškimi hranilnimi blagajnami na Gorenjskem, za kar so pripravili tudi dve lepi nagradi. Najboljša šola v kranjski občini In na|boljša šola v okraju bosta namreč dobili kompletno tehnično delavnico. Delavska univerza v Radovljici Polletni plan so gospodarske organizacije presegle za 1 odstotek V petek, 30. oktobra ob 17. uri je bila v prostorih ObLO Radovljica seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Radovljica. Najprej sta zbora zasedala ločeno in sta imela na dnevnem redu med drugim tudi predlog odloka o ustanovitvi sklada za varstvo otrok pri ObLO Radovljica, predlog odloka o ustanovitvi Delavske univerze ter predlog odloka o ustanovitvi poravnalnih svetov. Na skupni seji sta oba zbora razpravljala o realizaciji družbenega plana občine Radovljica za prvo polletje ter imenovala upravni odbor sklada za varstvo otrok, upravni odbor in upravnika Delavske univerze, direktorja tovarne pletenin in nogavic »Almira« Radovljica ter čla-ae poravnalnega sveta. Ko so odborniki pregledovali realizacijo družbenega načrta za prvo polletje radovljiške občine, so ugotovili, da plana ni dosegla industrija, in sicer je bil uspel le 49 %. V gradbeništvu so polletni plan presegli za 39 •/•• V nepav-šalni obrti za 7 %, v trgovini za 5 %, v pavšalni obrti pa za 5 %. Tako so gospodarske organizacije v prvem polletju ustvarile 3 mili- jarde 540,271.000 din bruto produkta ali 51 %. Preseganje letnega proizvodnega plana v posameznih podjetjih oa f.udi naslednjo sliko: Plamen Kropa 10%, Jelka Radovljica 25%, Sukno Zapuže 1 Vo, Gorenjka Lesce 8 %. Ker je bila v gradbeništvu izredno dobra sezona, je gradbeno podjetje Gorenje Radovljica polletni plan preseglo kar za 39 %. Ravno tako je bila uspešna obrt in trgovina, kjer je večina poslovalnic v prvem polletju plan presegla. V ostalih industrijskih podjetjih plana niso dosegli predvsem zaradi sezonskega dela ali pa zaradi rekonstrukcije posameznih podjetij. Tretje tromesečje letošnjega leta pa je že pokazalo, da bodo tudi ostala podjetja letni plan dosegla. V gostinstvu je plan presegla za 2 % samo gostilna »Spik« v Kropi. Ostala gostinska podjetja bodo plan dosegla, ker se je njihova glavna sezona začeJa šele v drugem polletju. V poročilu o realizaciji plana za prvo polletje pa niso zajete kmetijske zadruge. To pa zaradi tega, ker občina ni dobila na razpolago vseh potrebnih podatkov od kmetijskih zadrug. Podatki so znani samo za tri kmetijske zadruge, in to za Begunje, ki je polletni plan dosegla 45 %, Lancovo 75 % n Podnart 73 %. To poročilo bodo obravnavali na prihodnji seji ObLO. Danes popoldne ob IG. uri bo v »Tiskanim« Kranj otvorite* obnovljene obratne ambulante in nove delavske menze. Obojf pomeni veliko pridobitev za delovni kolektiv. Ambulanta bo * novimi prostori zadoščala potrebam dvatisoččlanskega kolektiv*' Imela bo dva zdravnika (doslej enega), zaradi česar bo moč zagotoviti tudi dobro organizirano preventivno službo. S poveča-njem obratne ambulante se je razširila tudi zobna ambulanta in sicer tako, da bo imela razen popravil tudi svoj dentislični odde'ek. Nič manjšega pomena za kolektiv bo tudi otvoritev nove delavske menze. Le-ta bo imela tolikšno zmogljivost, da bodo želje članov delovnega kolektiva, ki so jih izrazili v nedavn' anke'.i, lahko izpolnjene. V novi menzi bodo vse tri izmen* dobile za malico tonel obrok, razen tega pa se bodo č'anf kolektiva lahko abonirali tudi za kosila. Anketa je namreč «o~ kazala ,da je za kosil okoli 350 interesentov, za malice pa i-l0" Zvezni izvršni svet je pred dnevi sprejel poseben odlok, ki omejuje potrošnjo električne energije tudi v gospodinjstvu. Kot je ob tem izjavil sekretar za industrijo pri Zveznem izvršnem svetu Sergej Kraigher, je to posledica stalnega povečava-nja potrošnje in izredno nizkih voda v jesenskem času. Vse to hudo ogroža izpolnjevanje gospodarskih nalog. Skupna proizvodnja (in hkrati tudi potrošnja) električne energije se je letos povečala za 13 odstotkov. Med potrošniki se je najbolj povečala poraba elektrike v široki potrošnji (20%), a med temi še največ v gospodinjstvu, in sicer za 25 odstotkov ali od 1105 milijonov na 1380 milijonov kWh. Vse do sredine septembra ni bilo hujšega pomanjkanja električne energije. Takrat pa je nastopila suša, ki je zajela vso srednjo Evropo. Sprva so začeli z redukcijo pri industriji. Ustavili so najprej tiste industrijske obrate, ki so veliki potrošniki elektrike, in sicer v Kidričevem, v Lozovcu, v Rušah, v Dutrem Ratu. v železarni Jesenice, Sto-rah, Iljašu itd. Zaradi redukcije elektrike so tudi druga podjetja morala v zadnjem času uvesti nadurno, nočno oziroma nedeljsko delo in podobno. Vendar vse to še ni dovolj. — Zato je s sedanjim odlokom omejena potrošnja tudi v gospodinjstvu, ki bo veljala za mesec november in december. Odlok kljub vsem težavam skuša v osnovi še vedno zagotoviti potrošnikom glavne potrebe pri elektriki, in sicer pri razsvetljavi, kuhanju in porabi drugih električnih aparatov v gospodin jstvu. Z ekonomskim ukrepom skuša preprečiti samo ogrevanje z elektriko. Zato je določena višina potrošnje, in sicer 120 kWh za prvi stanovanjski prostor (kuhinja) no glede na njeno površino. Za vsak nadaljnji prostor (sobe) s površino od 6 do 40 kvadratnih metrov je dovoljeno novih 60 kWh. Tako bo potrošnik v enosobnem stanovanju smel v novembru porabiti na primer 120 kWh za prvi stanovanjski prostor (kuhinja) in 60 kWh za dru?i stanovanjski prostor (soba). Skupno torej 180 kilowatnih ur. Stanovalcem v dvosobnem stanovanju pa je dovoljeno 120 in 60 za eno in 60 za drugo sobo, torej skupno 240 kWh na mesec. Vsako porabo iznad te določene višine bodo koristniki morali plačati zelo drago — po 30 dinarjev za kWh! iz naših krajev V KRANJSKI OBČINI BO 13 OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZROJ V dneh minulega tedna so imeli na področju kranjske občine ustanovne občne zbore osnovnih organizacij ZROJ (Zveze rezervnih oficirjev Jugoslavije); ponekod jih bodo imeli v tem tednu. Vseh osnovnih organizacij bo v občini 13, in sicer v Cerkljah, Predosljah, Goricah, Naklem, Preddvoru, Šenčurju, na Gorenji Savi, v Streži-Sču, na Rupi, Planini, Primskovem, Zlatem polju in v Kranju-center. Doslej je bi.lo v občini organiziranih 618 rezervnih oficirjev, po združitvi oficirjev in podoficirjev v enotno organizacijo p« se je število povečalo na 1139. organizacijah. -ara IVANA MIHELIČ — DEVETDESETLETNICA Nihče, ki jo srečuje vedro in zdravo, ji ne bi prisodil 90 let. In vendar je mati štirih otrok, Ivana Mihelič dosegla to starost. K njenemu visokemu jubileju je čestitajo njeni otroci >in ji želijo, da bi še dolgo ostala v krogu svoje družine. Čestitkam se pridružujejo tudi bližnji in daljni sorodniki. FRANJO KLOJCNIK PETDESETLETNIH Naš jubilant je bil rojen SI. oktobra 1909 v Mariboru. 2e kot dijak se je udejstvoval v naprednem dijaškem gibanju. Sodeloval je tudi v NOB. Po osvoboditvi se je preselil v Kranj in najprej nastopil službo tajnika na Srednji tehniški tekstilni šoli, leta 1949 pa je prevzel upravo dijaškega doma. Vseskozi se je udejstvoval v družbenih in političnih organizacijah. Tako je že več let predsednik Planinskega društva Kranj In namestnik starešine tabornikov Slovenije ter predsednik starešinskega sveta tabornikov za Gorenjsko. K čestitkam, ki jih je prejel ob jubileju, se pridružuje tudi uredništvo »Glasu Gorenjske*. Pionirski odred »Stane Kavčič« na osnovni šoli na Primskovem moramo vsekakor uvrstiti med tiste pionirske organizacije, ki so najboljše v varčevanju. Nad 270 pionirjev ima že približno tri leta v banki svoje hranilne knjižice in so doslej prihranili že nad en milijon dinarjev. Letos, ko imajo pionirski odredi v počastitev 40-letnice KPJ in SKOT napovedano tekmovanje v varčevanju, so vloge pionirjev s Primskovega znatno narasle. Rekord pa so dosegli v preteklem mesecu. V soboto, 31 oktobra — na dan varčevanja — so odpeljali v banko (na sliki) 100.000 dinarjev. Razen te vsote 90 odpeljali v banko še 20.000 dinarjev, ki so jih prvič vložili na novo hranilno knjižico z namenom, da zberejo sredstva in si ustanove za Zadružnim domom na Primskovem pionirski avtopark. Radi bi, da bi njihov park imel štiri avtomobilčke in štiri motorje. Za pomoč so prosili tudi številne delovne kolektive, seveda pa bodo tudi sami Še vnaprej varčevali in zbirali denar v ta namen. Organizirali bodo tudi razne prireditve in s tem pospešili zbiranje sredstev. Prejšnja leta, ko so ob zaključku šolskega leta priredili semenj, na katerem so prodajali izdelke raznih pionirskih krožkov, so denar porabili za izlete, letos pa bodo prvič ta sredstva namenili za pionirski »vto-park. — Razen tega bodo uprizorili šve dve pionirski igrici, ki jih bo naštudirala dramska družina njihovega odreda. B. F. LJUDJE IN DOGODKI Odlaganje sestanka na vrhu Ko se je pred mesecem Hruščev poslavljal od Eisenhovvera, je vse kazalo, da so dokončno odstranjene vse ovire za dolgo napovedani vrhunski sestanek šefov velikih sil. Omenjali so celo datum tega sestanka — v prvi polovici decembra. Toda zgodilo se Je tako, da so politiki obračali, de Gaulle pa je obrnil. Izjavil je namreč, da sestanek na najvišji ravni, če ne bi bil dobro pripravljen, ne bi prinesel nikakršnih koristi, pač pa bi utegnil biti celo nevaren. Državniki bi se lahko razšli brez slehernega rezultata in težko bi bilo vnovič pripraviti nov sestanek. De Gaulle hoče, naj bi se zahod na najvišjo konferenco bolj temeljito pripravil. Kajpada ima šef francoske države še posebne razloge za svoje pomisleke proti klicanju vrhunske konference. 2e dolgo je znano, da ▼ zahodnem taboru ne gre gladko in da je njegova enotnost bolj na papirju kot pa v stvarnosti. Poglavitna skrb, ki tare Francijo, Je t«, kako pridobiti brezpogojno podporo zahoda za njeno alžirsko politiko. Zraven tega pa si v Parizu že dolgo prizadevajo, da bi spremenili sedanje odnose v zvezi s tem, da bi Franciji pustili več veljave. Po drugi strani ima tudi Zahodna Nemčija prav tako svoje posebne interese. Njeni politiki prav nič ne ustreza sedanje popuščanje mednarodne napetosti in približevanje med vzhodom in zahodom. Pomiritev pač ne bi šla na roko zahodnonemškim težnjam. Bonnska vlada si zato prizadeva doseči od zaveznikov, da bi na pogovorih z Vzhodom pustili nemško vprašanje ob strani in predlaga, naj bi se rajši lotili drugih problemov, kot Je razorožitev in podobno. Nemško vprašanje pa naj bi pustili še nadalje zamrznjeno. Tako sta se se obe deželi, Francija in Zahodna Nemčija, znašli v svojem odporu proti takojšnjemu sklicanju konference in popuščanju, na skupnem gledišču. Vse drugače gledajo na sestanek državnikov velikih sil v Londonu. Britanska vlada je pravzaprav odprla sedanjo pot zbliževanja med vzhodom in zahodom. Potem, ko so Amerikanci I povabilom Hru-ščovn vzeli vodstvo zahodne politike popolnoma v svoje roke, so si v Londonn vztrajno prizadevali, da ne bi ostali odrinjeni ob stran v trenutku, ko se kroji nova podoba odnosov med vzhodom in zahodom. Zavedajo se, da Britanija lahko spet pride do besede le na četveml konferenci. V Londonu so zato že od vsega začetka z vsemi silami podpirali zamisel o takojšnjem sklicanju sestanka na najvišji ravni. Odtod tudi njihova velika Jeza na De Gaullea, ki Jim Je sedaj prekrižal račune. No, De Ganile Je pripravil svojim zahodnim zaveznikom še novo, večje presenečenje. — Povabil Je Hruščova v Pariz in Hruščov je vabilo takoj sprejel. Kaj se bosta oba državnika pogovarjala, je seveda zakrito z devetimi pečati. — Drži pa vsekakor, da Hruščov ne bo prišel samo zato, da bi občudoval lepote Pariza. De Gaulle In Adenaner pa sta z nasprotovanjem sestankn s Sovjetsko zvezo izsilila VVashington in London, da pristaneta na tako imenovano zahodno konferenco na najvišji ravni. Na njej bodo kajpada zahodni zavezniki skušali razčistiti medsebojne račune, da bi tako lahko prišli na sestanek s Hruščo-vlm z enotnejšim stališčem. Zdaj ostane samo počakati na razplet dogodkov. Ce bodo vse te priprave pripomogle, da se bo popuščanje napetosti še bolj okrepilo, potem tudi nI tako važno, ali pride do vrhunske konference med vzhodom in zahodom mesec dal prej ali pozneje. KRONIKA TEGA TEDNA £ Kmetijsko posestvo na Suhi pri Škofji Loki gradi hlev za 100 krav živine, ki bo dograjen že do konca tega leta. Ureditveni načrt pa predvideva, da bodo takoj po novem letu začeli graditi že en hlev za 100 krav goveje živine, razen tega pa v Poljanah spomladi tudi stajo za pašno iivlno s kapaciteto 120 glav. Po ureditvenem načrtu bodo spomladi 1960 pričeli tudi z gradnjo stanovanjskega bloka za 6 družinskih ki dve samski stanovanji. O V petek zvečer je bil v Naklem sestanek šolskega odbora. Govorili so predvsem o ureditvi zunanjosti šole in šolskega vrta v zvezi s 100-letnico Osnovne šel« Naklo, ki jo bodo praznovali junij* leta 1960. Za to praznovanj« pripravljajo tudi telovadni nastop in kulturno prireditev. # V škofjeloški občini delata že mesec dni dva poravnalna sveta, in sicer v škofji Loki in Gorenji vasi. Doslej sta obravnavala že IS primerov, od katerih sta jih pozitivno rešila 9. © Te dni so spet začeli popravljati blejsko kanalizacijo. Spomladi so že položili cevi na več kot polovici trase do konca Park hotela, zdaj pa kopljejo mimo hotela. Po predvidevanjih strokovnjakov bodo dela tu najtežavnejša. Po načrtih naj bi z deli končali do konca leta. % V soboto zvečer je bil ▼ Mošnjah v radovljiški občini zbor mladih zadružnikov. Govorili so o vlogi mladine prt pospeševanju kmetijske proizvodnje in socializacije naše vasi ter o družabnem življenju na vasi. # V Kazini Park hotela na Bledu so te dni v zgornjih prostorih pričeli graditi novo kavarno. Obsegala bo prostor sedanje kavarne fn del terase. V novi kavarni bo okoli 200 sedežev in bo odprta tudi pozimi. O Avto-moto društvo Radovljica je v zadnjih dneh prejelo že veliko prijav za tečaje mopedistov. S tečajem bodo pričeli ta teden. % Razstavo »Peča na Slovenskem« v spodnjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju si Je od 17. do 29. oktobra ogledalo že preko 1900 ljudi. Obisk Je bil največji v nedeljo, 18. oktobra (473) in naslednjo nedeljo, 25. oktobra (333). 56.000 žrtev nacističnega terorja« ki so bili pripadniki 19 narodnosti- Barake -— domovanja interniran-cev so porušene. Ohranjena pa s" upravna poslopja, bivališča SS-oV' cev, kakor tudi glavni vhod v 'a' borišče, do katerega vodi »Krvav«1 cesta«. V celoti stoji še krematorij s svojimi zloglasnimi pečmi, k8* kor tudi zgradba taboriščne kantine. Ta je zdaj preurejena v muzej.-kjer so nazorno prikazane grozo'* sedemletnega SS-ovskega režima r tem taboriišču. Zelo mogočen je tamkajšen 6P*' menik žrtvam nacizma. Toda čian* naše delegacije, v glavnem nekda* nji interniranci v Buchonwaldu, D*" so prezrli hude pomanjkljivosti' med imeni narodov, ki so bili žrl' ve nacizma, ni omenjena naša «e' žela. -a* S seje ObLO Kratil (Nadaljevanje s 1. str.) nekateri stremijo za tem, da stanovanja v njihovih hišah, predvsem v hišah, v katerih sami n# stanujejo, postala neuporabna, o"8 bi na podlagi tega dosegli izselite* stanovalcev. Da bi tudi hiše v d> žavljanski lastnini rešili propao"3' nja, se pravi, da bi bile dob'0 vzdrževane, zakon o stanovanj' skih razmerjih določa, da občin5*1 ljudski odbor lahko predpiše, da so lastniki hiš v državljanski laS'' nini dolžni plačevati poseben od* stotek stanarine na poseben racul) pri Komunalni banki, da se zava' ruje plačilo stroškov za popravi]3' nje in vzdrževanje hiše in odpla^u' je posojilo, najeto za večja P0' pravila hiš. Ta od.stotek po določilih omenjenega zakona ne sVClt presegati 50% stanarine. V Pri' meru, če lastnik noče lzvri'*j vzdrževalnih del na hiši, v kate' stanujejo najemniki, lahko pop'9' vilo odredi stanovanjski or{Ja0' Kolikor redna stanarina ne zaG°' šča za pokritje stroškov za op'aV' ljanje in vzdrževanje hiše, je Ias*' nik dolžan najeti posojilo iz om^ njenega fonda. Ce pa lastnik s3^ noče najeti posojila, ga v nje9"£ vem imenu najame stanovanj organ. Formiranje fonda za vzdrž«va nje hiš v državljanski lastnini »»' rekuje torej že zakon o stanovanj' skih najemninah. Zato Je obČlnsB zbor ObLO Kranj sprejel odlok ustanovitvi tega fonda, ki PrflV^ da morajo lastniki družinskih s'8/ novanjskih hiš v državljanski laS. nini zaradi zavarovanja P1 1-, stroškov za popravljanje In v* , zevanje hiš odvajati 25% stanarine na poseben račun pri KomU>j nI banki Kranj. Odlok, ki Pre°L5 deva tudi denarno kazen do 50. dinarjev za kršilce te uredbe, * čne veljati s 1. novembrom '9 A. % OBISK V BUCHEN1VALDU Zloglasno koncentracijsko taborišče Burhenwa!d je nedavno obiskala 53-člensk« delegacija bivših jugoslovanskih intemirancer. Poklonili so se spominu žrtvam nacizma in položili venec pred spomenik jugoslovanskih žrtev na Cesti Narodov. Dvat^oč petsto jugoslovanskih internirancev je umrlo v tem taborišču, ki je prar tako, kakor Mauthausen, znano po kamnolomu. V letih od 1937 do 1945 je bilo tam, »o obstoječih dokumentih preko kidat« CP »Gorenjski ti"k* — Urejuj« uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Od-jovorol urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Teko« lačun pri Komunalni bank« v Kranju 607-70-135 — J* haja ob ponedeljkih in Ppt" kih — Letna naročnina 6°° dinarjev, mesečna 50 d* *KANJ, 2. NOVEMBRA 1959 »glas gorenjski« 3 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Poceni prodam parcelo 1800 J^a d ratni h metrov med T/Oscami 1Ti Radovljico ob železniški progi. — Poizve se v Lescah št. 91 4856 Kuoim rabljen divan. Ponudbe jadati Rezek, Tomšičeva 13, Kr*nj 4864 Enosobno stanovanje v Kranju "Uriim. Ponudbe z navedbo cene pr>šliite v oglasni oddelek pod "Vseljlvo-M 4865 Za stanovanje a'i večio sobo * Kranju ali okolici nudim 20.000 ""J nagrade. Ponudbe pošljite v •Slasni oddelek pod »Oktober* 4866 dubila sem denarnico z do- ^Jrnenti. Poštenega najditelja "'-Prošam. naj vrne vsaj dokumente v tovarno »Spik«, Krm j 4889 Prodam stavbni tesan les. suh, razne dimenzije. Naslov v oglas-npm oddelku 4890 Prodam skobelno vreteno (Me-,er vela) 600 mm, peč na žaganj0 in 38 kilogramov bodeče 5«*. Poizve se Vešter 28, Skoda L»ka 4391 ^Vodno prodam ennstanovan j-8ko h;šif-o v okolici Tržiča. He-**ha Oolmajer, Modno krojaštvo, JrE< Svobode 30 — dvorišče, Trtic 4-502 Kimim motorno kolo do 123 Običnih centimetrov. Naslov v °gl-'snem oddelku 4893 Zamenjam kravo — 14 dni po Joletu — za drugo, ki bo marca J^fetila. Angela Mežnarc, Selo ' Žirovnica 43:)4 Sobo dam za nagrado tistemu, 2 mi posodi 120.000 din. Rabim ^koj, vrnem z 10-odstotnimi pestmi. Ostalo po dogovoru. "n*!nv v oglasnem odd. 48^5 P" službi bi šla pomagat v go-^n°dinj^»vo. Ostalo po dogovoru, rf'ka Hubat, Delavska cesta 56, Kranj 4896 ^"odno prodamo osebni avto-"l0"!' znamke »MERCEDES 170« * odličnem stanju. Ogled in podobne informaHie dobite pri ^f^fnvoljnem gasilskem drušrvu ^rani JS97 Našel sem dva zavoja lepenke. ^■Duplje 51 Poceni prodam skoraj novo *1e°esnovo kuhinjo. Naslov v *p]^nom oddelku Elektromotor enofazni od pol ?° tri četrt konjske moči kunim. Feno sporočiti Ivanu Mraku. ^ nad Skofjo Loko 4898 ^meniam dve kuhinji in dve *obi v Druiovki st. 35 za podob-0 — 3 osebe, v bližini Kranja 4899 *,S°bo in kuhinjo v Kranju ali *°fji Loki nujno iščeta zakon-*a- Ponudbe oddati v oglasni ^đelek pod »Najemnina« 4900 One 31. oktobra sem na vise-***** mostu iz-mbil del Simpleks ^stave. Najditelja prosim, naj v oglasni oddelek 4901 RAZPIS Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Železniki razpisuje delovno mesto POSLOVODJE ZIDARSKE "* OBRTNE DELAVNICE v sklopu obrtnega podjetja »Skupnost« v Ze'eznikih. Pogoj za razpisano mesto j« zidarski mojster. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo do 10. novembra 1959 Komisiji za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ObLO Železniki. »RADIO«, Jesenice: 3. novembra franc, nemški barv. film »POT V RAJ«; 4. do 6. novembra angleški film »tommy štele POJE«. »PLAVŽ«, Jesenice: 3. novembra amer. barv. cinem. film »poSLEDNJI LOV«: 5. in S. novembra franc. nemški barv. film »pot V RAJ«. Žirovnica: 4. novembra amer. barv. cinem. film »POSLEDNJI LOV«. Dovje-Mojstrana: 5. novembra amer. barvni cinemaseope film »POSLEDNTI LOV«. Koroška Bela: 3. novembra mehiški film »SERENADA V MEhiki«. Bled: 2. do 5. novembra franc. film »LJUBEZEN JE NA kocki«, predstava vsak dan ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Radovljica: 3. novembra ob 20. uri ter 4. novembra ob 17.30 in 20. uri [tal film »SVETLOSTI VARTETETA«, 5. in 6. novembra ob 20. uri amer. barv. cinem. film »SAJONARA«. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane za 20 din. Durdica pri Kamniku: 4. in 5. novembra ob 19. uri ital. barv. vistavlsion film »PONOS IN STRAST«. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 3. novembra ob 16. urj B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI« — Izven. -100 din za kilogram. Fižol 75— 80, ajdova moka 70—75, ješprenj 60—70, kaša 70—80, krma za kokoši 35—40, koruza 40, proso 35 —40, oves 25, krhlji 50, šalotka 90, orehi 70—80, kostanj 35—40, mleko 30, smetana 200 din liter. Jajca 25—29 din kos, kokoš 400 —600, piščanci 300, zajci 180, česen 5—15 din glavica, špinača 20 din merica. lLsičke 40 din merica, por 5—10 din, zelena 8—10 din šopek in peteršilj 10 din šopek. V KAMNIKU Solata 50—60, krompir 18—18, zelje 12—15, kislo zelje 40—50, sladka repa 10, pesa 30, korenček 30—40, čebula 40, česen 130, zelena 50, špinača 150, jabolka 40 —50, hruške 70—80, grozdje 80— 120, domača izabela 50—60 din za kilogram. Orehi 60, krhlji 40, kokošja krma 35—45 din za liter. Jajca 28—30 din kos. Svinjsko meso se je ta teden podražilo od 350 na 380 din in ga je dovolj v mesnicah. V RADOVLJICI Hruške 90, grozdje 80—120, limone 200, cvetača 90, kostanj 40, čebula 20 in 38, česen 100, zelje —glave 15, zelje kislo 44. paprika 55, solata 50, rdeča pesa 30 din za kilogram. Jajca 26 din kos. TELESNA K U LTU RA Taralr kandidatov je končan Tal] novi svetovni prvak? i! V petek, 30. oktobra io se v Beogradu ustavile ure. S tem je bil končan dvomesečni zagrizeni boj osmorice velemojstrov, zbranih na šahovskem turnirju kandidatov za Smislov — četrtega mesta mu res nihče ni napovedoval. — Gligoriču tokrat ni šlo, kljub temu pa je doseženo mesto za jugoslovanski šah velik uspeh. Pokazalo pa se svetovno prvenstvo. Prvo mesto je Je, da so bili prav njegovi »navi- poslušajte vsak , 7., 10., 13., 15., Poročila ob 5.05, 6 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. osvojil Talj z 20 točkami pred moralnim zmagovalcem turnirja Ke-resom, ki je zbral 18,5 točk. — Vrstni red ostalih Je naslednji: Petrosjan 15,5, Smislov 15, Gligo-rlč in Fischer 12,5, Olafsson 10 in Benko 8 točk. Bolj proti pričakovanju kot ne, Je prva štiri mesta osvojila četvorica sovjetskih velemojstrov. Talj si Je s prvim mestom priboril pravico izzvati sedanjega svetovnega šahovskega prvaka Botvinika na dvoboj za najvišji naslov. AH bo Talju uspelo premagati še zadnjo oviro, bomo morali počakati do marca 1960. Napovedati novega svetovnega prvaka le težko, saj se bosta srečala dva velemojstra s povsem različno šahovsko igro. Botvinik je vsekakor doslej največji umetnik šahovske tehnike, medtem ko Je Talj morda doslej največji virtuoz žrtev, napadalnosti in Iznajdljivosti. — Keres Je tudi tokrat, kot na vesh prejšnjih turnirjih kandidatov obtičal na drugem mestu in si tako zaslužil direktni vstop ra prihodnji tur- Jači« krivi, da ni dosegel višjega mesta, ki mu po moči tudi pripada. V vsakem kolu so zahtevali njegovo zmago in psihološki pritisk Je bil pretežak, da bi ga »Gliga« zdržal. Moral Je kapitulirati, čeprav je bil med vsemi kandidati kondicijsko najbolj pripravljen. — Fischer Je svojo uvrstitev na turnir kandidatov povsem upravičil. Zbrano število točk pa kaže, da bo iz »malega« kmalu postal »veliki« Bobbv. — Prerokovale! se le zadnji dve mesti niso ušteli: od Olafs-sona in Benkoja res ni bilo pričakovati kaj več. B. F. Na četrtkovi seji Okrajiepa strelskega odbora Kranj so gov«-rili o problemih in o delu Občinskih strelskih odborov ter o kadrovskem vprašanju. S tem v zve« so tudi sklenili, da je treba na Bledu ustanoviti občinski strelski odbor, ker na tem področju že d«-lajo tri samostojne družine in vel sekcij. Nadalje so sprejeli .sklep, da se bodo pričeli letošnji občni zbori strelskih družin mnogo pr*j kot prejšnja leta, tako da boda končani že v tem mesecu; v da-cembru bodo že redni občni zbori občinskih strelskih odborov, v januarju pa redna letna skupščina Okrajnega strelskega odbora. G«-vorili so še o tečajih za vaditelja in .strelske sodnike, o rednem pra-gledu orožja in drugem. -aa Prvenstvo Gorenjske v kegljanju Triglav v vodstvu Na letošnjem prvenstvu OKZ Kranj nastopa 8 moških ekip, od katerih bodo prve 4 tekmovale na republiškem keclia^kem prvenstvu. Po dveh kolih je na prvem mestu državni prvak Tri- nir kandidatov. Za Pelrosjana go- glav pred republiškim prvakom vore, da dobi vrtoglavico, če Je previsoko na turnirskl lestvici. — Zato je že v navadi, da eta skoraj nikdar ne srečamo kot zmagovalca, zato pa običajno vsaj med prvo trojico. Torej nI z zbranimi točkami presenetil. — Malce razočaral Je nekdanji svetovni prvak ta največ upanja tr/iški Ljubelj in druga jeseniška ekipa Gra-disa. Dosedanji rezultati — 1. kola (8 X 150 lučajev mešano na Bledu): Triglav 4659, Jesenice 4650, Kranjska gora 4120, Ljubelj 4405, B'ed 4360, Gradiš 4356. Prešeren 4027 in Simon Jenko 3988. ii. kolo (8 X 200 lučajev meša-V zadnjem, tretjem no na Jesenicah in v Kranju): r nedeljo v Kranju Triglav 672! (najboljša Marte'ane Jesenicami. Ti dve ekipi sta si že sedaj s svojimi rezultati zagotovili udeležbo na republiškem tekmovanju kolu, ki bo in na Jesenicah, pa bo borba za 3. in 4. mesto. Zanju se potegujejo kar 4 moštva, od katerih pa ima- TOREK, 3. NOVEMBRA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.35 Od foxtrota do SRFDA. 4. 8.05 Mladina grad p. v. Borivoja Simiča; 20.30 V. Max Reger; 18.00 Kulturna Radijska igra — Aelksandre Ri- tribuna; 18.45 Domače aktualno-vemalc-Henri Colpi: Slon v hiši; sti; 20.00 Velika zabavna orke-NOVEMBRA stra ~~ Mar,y Gold in Werner poje; '8.30 Franz MallerJ 20 25 VVolfgang Amadeus Mozart: Don Juan, opera v dveh dejanjih — prvo dejanje. ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 8.05 Iz filmov in glasbenih revij; 8.40 Poje zbor LIRA iz Kam-— Dr. Vlado Gregorovič: Zdrav- nika p. v. Cirila Vremšaka; 9.35 stvena zaščita prašičkov; 12.45 Nekaj slovenskih samospevov; Plesni orkester Ervin Haletz; 10.10 P. I. Čajkovski: Peta sim-13.30 Planinski oktet; 13.45 Dve fonija; 11.30 Oddaja za cicibane; baletni suiti; 14.55 Zvoki s har- 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. Izbrali smo vam: 17.10 Razgovor monike; 15.40 Novost na knjirni ing. Jože Slander: Vpliv ptic na z volivci; 17.20 Aram Hažatur- polici — Roger Vailand: Precep; biološko ravnotežje v gozdu: 13.30 jan: Koncert za violino in orke- 16.00 Koncert po željah: 17.10 Se- Popularne slovenske skladbe za ster; 18.00 Iz zbornika spominov: Btanek ob petih; 17.30 Šest pesmi pevce in orkester; 14.25 Sport in 18.45 Razgovori o mednarodnih Gustava Mahlerja; 17.45 Slavni športniki; 15.40 S knjižnega trga; rumbe; 9.00 Uro pri klasičnih Schubert: Šesta simfonija; 10.10 mojstrih; 10.10 Iz arhiva zabavne Seminarska scena iz Massene-glasbe; 11.00 Operni dvospevi; tove »Manon«; 10.30 Melodije za 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 razvedrilo; 12.00 Bosanske pesmi; Kmetijski nasveti — Lojze Hr- 12.15 Radijska kmečka univerza ček: Razdalja sajenja v sodobnih sadovnjakih; 12.25 Alpski zvoki; 13.30 Igra Mariborski godalni ansambel; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 V KRANJU Korenček 30, čebula 40, krompir 15—16, zelje sladko 10—12, zelje kislo 40—50, ohrovt 20, solata 50—60, pesa 30, paprika 70, paradižnik 40—60, repa sladka 6—8, repa kisla 30, redkev 20— 30, jabolka 40—55, hruške 60— 70, fižol v stročju 80, gobe 250, med 360, sir—nskuta 90—120, surovo maslo 500—560, grozdje 40 vprašanjih; 20.00 Zbor RTV Beo- skladatelji igrajo lastna dela r Uprava Tiskanine, tovarne tiskanega blaga v Kranju in Sindikalna podružnica Tiskanina Kranj (sporočata žalostno vest, da je nenadoma umrl METELKO MARTIN, mazač strojev v predilnici. Vestnega delavca in dobrega delovnega tovariša bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Uprava in Sind. podruž. »Tlskantna« — Kranj Rekonstrukcija Tobačne tovarne v LJubljani Je v teku. Samo za Izdelavo cigaret so uvozili že 6 novih strojev, v kratkem pa bodo montirali še 10 nadaljnjih. Rezultati reševanja lega osnovnega vprašanja so že vidni. Na trg »o te dni dali nove izdelke, ki so poleg odlične tobačne mešanice tudi ■odobno opremljeni. Tako so kadilci v vlrglrako-orientatekl cUjaretl Blend našli že dolgo 'skano oigareto. Analiz« Duhan-"kega instituta v Zagrebu z dne 9. 10. 1959 je ugotovila v Sl>per Dravi le 1,44 % nikotina, kar Je omogočil novi tehno-lo«kl postopek. V tovarni upajo, da bodo kadilci te novosti sprejeli z »adovoljstvom. S 1 P. A. KRANJ VPRAŠANJE: Zaposleni ste t podjetju in delata na terenu po 12 ur dnevno. Zanima vas, ali ste upravičeni do dnevnice ali do terenskega dodatka. Odgovor: V skladu z odredbo o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja, za terensko delo in nadomestil za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 26/58, 1/59) pripada delavcu, ki gre po nalogu gospodarske organizacije na delo izven delovnega kraja, dnevnica največ za 30 dni, za nadaljnjih 30 dni, ki jih prebije v istem kraju, pa do 50 •/• teh dnevnic, nad 60 dni v istem kraju ima namesto dnevnice pravico do nadomestila za terensko delo, ki znaša najmanj 150 din za delavca, razporejenega na delovnem mestu visoko kvalificiranega delavca, 80 dinarjev za delavca na delovnem mopstu, za katerega se zahteva Istrokovna izobrazba kvalificiranega delavca in 30 din za de-llavca na delovnem mestu, za katerega se zahteva strokovna I zobrazba polkvalificiranega delavca. V odredbi so določeni najmanjši zneski za terenski dodatek. Vsaka gospodarska organizacija pa določi v svojem tarifnem pravilniku višino terenskega dodatka za svoje delavce upoštevajoč pni tem pogoje poslovanja podjetja in finančno zmogljivost. B. J. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE: Zanima vas, ali vam kot nezakonskemu al-nu pripada po očetu dediščina oziroma njena višina. Odgovor: Po 23. členu Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ št. 20/55) imajo nezakonski otroci in njihovi potomci do zapuščine svojega očeta ter svoje matere in njenih sorodnikov enake dedne pravice kakor zakonski otroci. R. J. KOROŠKA BELA VPRAŠANJE: Od leta 1950 bolujete zaradi živcev In ste bili invalidsko upokojeni. Bolezen Je nastopila med opravljanjem težkega dela v tovarni. Radi bi vedeli, ali se lahko to obolenje živcev, nastalih pod gornjimi okornostmi, smatra kot poklicna bolezen in ali Jo lahko uveljavljate. Odgovor: Po zaporedni številki 38 seznama poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakone o invalidskem zavarovanju (Uradni list FLRJ št. 49/58) je poklicna bolezen paraliza (popolna ohromelost živcev zaradi pritiska pri prenapenjanju \n dolgotrajnih prisilnih nefizioloških položajev telesa), nastala pri vseh vrstah dela, pri katerih je prisilni nefiziološki položaj telesa in pritisk zunanjih predmetov na telo povzročal okvaro motorne funkcije živcev. Pogoj za priznanje poklicne bolezni v gornjem smislu je potrebna delovna anamnezija, klinična slika i.n ugotovljene ireparabilnost (nepopravljivih) živcev. Ce izpolnjujete zgoTaj navedene pogoje, se obrnite na invalidsko komisiijo pri Okrajnem zavodu z« socialno zavarovanje v Kranju. 16.30 Iz japonske folklore; 16.45 Ansambel Mojmira Šepeta; 17.30 Zabavna ruleta; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — Bela Battelino: Kako je s tranzistorji pri nas. NESREČE j IZPOSODIL SI JE AVTOMOBIL V torek, 27. oktobra dopoldne si je J. Z. iz Škofje Loke izposodil od svojega znanca Z. P. iz Beograda avtomobil C 16880. Ko se je pozneje z avtomobilom vračal, je na cesti I. reda pod Gaštejskim klancem v Kranju zaradi prevelike brzine in spolzke ceste doživel prometno nesrečo. Avto je zače'o močno zanašati, ga zaneslo na desni pločnik, kjer je odbil cestni kamen. Vozilo je treščilo preko cestnega nasipa 20 metrov globoka. Škoda na avtomobilu znaša 400.000 dinarjev, medtem ko voznik al utrpel telesnih poškodb. ZBIL JE PEŠCA V potek, 30. oktobra ob 21. nri se je peljal s kolesom po Komen-skega ulici v Kranju delavec Železarne na Jesenicah V. K. Ker j» bil vinjen, njegova vožnja ni bila posebno varna. Trčil je v pešca in pri tem padel. Utrpel je hude telesne poškodbe. Prvo pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu v Kranju. NEPREVIDNOST POVZROČILA NESREČO V potek, 30. oktobra nekaj pred 19. uro je prišlo na cesti I, reda pri Hruširi do hujše prometne nesreče. Motorist F. R. se je peljal z motorjem tesno po desni stran: ceste izven asfaltnega cestišča. To je bil tudi vzrok, da se je nenadoma znašel pred dvema pešcemv A. P. in njegovo ženo A. Ker se motoristu ni uspelo pešcema ogniti, je zadel žensko in jo podrl Udarec je bil dovolj močan, da > motorista podrl, pri čemer je dobil tako hude telesne poškodbe, da je bil prepeljan v bolnišnico. Zdravniško pomoč je morala poiskati tudi ponesročenke. Skoda na motorju znašu nekaj čez 3000 di aarjev. 322 in Turk 922), Jesenice (Sli-bar 872) 663, Gradiš (Cufar 858) C377, Ljubelj (Praprotnik 830) 6362, Bled (Sorl 816) 6190. Kranjska gora (Limovšek 815) 6164, Prešeren (Debeljak 830) 6012, Simon Jenko (Zevnik) 5892. Vrstni red pred zadnjim kolom: 1. Triglav 11382, 2. Jesenic« 11289, 3. Ljubelj 10767, 4. Gradia 10733, 5. Kranjska gora 10884, 6. Bled 10550, 7. Prešeren 100069, 8. Simon Jenko 9880 kegljev. 7adnji športni rezultati I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Beograd : Budućnost 2 : 1 Vojvodina : Dinamo 2 : 2 Hajduk : Sloboda 6 : • Partizan : Radnički 1 : 2 Velež : Sarajevo 9 : 1 Rijeka : Crvena zvezda 0 : 1 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Igman : Odred 5 : • Zagreb : Split 0 : 5 Željezničar : ElektroMroj 2 : 1 Proleter : Šibenik 3 : 1 Lokomotiva : Trešnjevka 2 : 3 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Sobota : Grafičar 3 : • Rudar : Triglav 0 : 2 Maribor : Ljubljana 1 : 0 Ilirija : Branik 6 : 1 Kladlvar : Nova Gorica 8 : 2 Krim : Izola 2 : 1 GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Svoboda (Šenčur) : Partizan (ŠL) 2:5 RUDAR JE KLONIL Trbovlje, 1. novembra — Nlhča nI pričakoval, da bi kranjski Triglav v današnjem prvenstvenem srečanju slovenske conske nogometne lige premagal domačega Rudarja. Toda Kranjčanom je z odlično taktično igro uspelo pred 1500 gledalci premagati domačina z 2 :0. Najprej Je Mihelčič v 35. minuti neubranljivo zatresel mreža Rudarja, v 68. minuti pa Je Krašo-vec izkoristil lep predložek Bra-zarja I in z glavo preusmeril žog« ter dosegel končni rezultat. Napada obeh enajstoric sta imela i« precej lepih priložnosti za doseg« gola, ki pa sta Jih preprečila odlična vratarja. Zlasti se Je Izkazal Brezar III na vratih Triglava. Sodnik Janžekovlč je vse do drugega gola opravljal svojo nalogo dokaj zadovoljivo, medtem ko je kasneje večkrat oškodoval goste. — Z današnjo zasluženo zmago se J« Triglav z 10 točkam! uvrstil aa četrto mesto prvenstvene lestvice. V ENEM STAVKU Na mednarodnem boksarskem tekmovanju v Berlinu bodo nastopili tudi jugoslovanski boksarji — Jakovljevič, Mitrovič in Laznre-vJč. D Povratni nogometni dvoboj Boograd : Barcelona v okviru tekmovanja sejemskih mest bo 9. decembra v Barceloni. 0 V Ljubljaal se je v soboto začelo IX. prvea-stvo Slovenije v šahu na katerem sodeluje 16 najboljših slovenskih šahistov. 0 Znani brazilski atlet v troskoku Da Silva, ki je zmarjal v tej disciplini na londonski olimpiadi leta 1948 in še na dveh takih prireditvah v Helsinkih in MeJ-bournu se sedaj pripravlja tudi za nastop v Rimu. 4 sOLAS •OVIM JSftfci KRANJ, 2. NOVEMBRA 155» OBRAZI IN POIAVT To se dogaja v nekem podjetju na Gorenjskem, lahko tudi v krttnjskih podjetjih Iskra, Planika tli Tiskanina. »Dobro jutro.'« Pozdravljanje kot vsak dan. Nato pa stiska v •ddelku, da nikoli tega. Prerivajo se med garderobnimi omaricami, se slačijo in preoblačijo v delovne •bleke. Gneča narašča. 2meraj, kadar vstopi Tone v delavnico, je tretji, kajti prvi je Francelj, drugi je Jernej, vsi ostali pa slede Tonetu. V tem vrstnem redu prihajajo redno vsak dan, razen ponedeljka. Ta dan je za fante dovolj nesrečen, da ga je treba omeniti. Matija vsako jutro razlaga, da vstane včasih "sele 15 minut pred šesto, temu sledi nadzvočna brzina pri opravljanju jutranjih opravil, nazadnje pa tek čez drn in strn proti tovarni. Vsekakor koristen trening za aktivnega športnika. Nekako 10 minut čez šesto so že vsi na delovnih mestih, pripravljeni na dobro in slabo. Nato pa: »Dve zemlji; sendvič s šunko, 1 kislo vodo in 5 dkg kumaric«; »1 sendvič s salamo«; »1 kislo vodo« (beri: pivo'.); 2 kruha in čaj«. Vse te blagodati beleži ku-rirček v svojo beležnico. Tako so prvo delovno fazo vsakdanjega »Šibta« opravili. Potlej zgrabijo za delo. Vse bi še bilo, če ne bi bilo tistega preklicanega telefona. Komaj je četrt čez šest, že zvoni. Največkrat planejo vsi, kot en mož. Vname se borba, kdo bo prvi dvignil slušalko in prav »vljudna« vprašal: »Želite prosim?« Kar odkriti bodimo, te sreče je največkrat deležen Lojze. »Je Tine tam?« se sliši omamen glasek. Sedaj se takoj pojavi problem številka 2, in sicer: Kje je Tine? Na vso srečo največkrat ni daleč in zadeva je rešena. Komaj ta možakar, ki je v tem oddelku za »glavnega«, odloži slušalko, že sledijo naročila. »Francelj, poišči »karo« nekje v produkciji in obenem naroči Rog-Iju, naj še enkrat pregleda risbe, če so v redu, potlej pa pripelji iz prevzemnega oddelka pisalno mizo do dvigala. Poišči še 3 ljudi, da ti jo pomagajo spraviti semkaj.* To so napotki, ki si jih je treba najprej zapomniti in nato uresničiti. Vse to se vedno zgodi in »glavni« je zadovoljen, ker ima tako »fejst« fante. Temu sledi nekaj resnega dela in že pride ura, ki jo, posebno ob sobotah, komaj čakajo. Pa še nekaj moramo povedati, da je v tem oddelku zastopan tudi nežni spol. No, s tem so tudi težave! Ura je dve in spet je enaka gneča pred omaricami. Toda sedaj je bolj živahno kot zjutraj. »Na svidenje!« Jutri pa »Jovo na novo«, kriči Tone, ko dirja proti menzi na kosilo. M. 2. £CCL najstarejše slovensko žensko pokrivah I Zapiski ob razstavi „Peča na Slovenskem" v NI s!n?m muzeju v Kranji § Ze od 17. oktobra dalje je v spodnjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju odprta zanimiva razstava »Peča na Slovenskem«, ki jo je pripravil Etnografski muzej v Ljubljani. Razstava prikazuje načine zavezovanj teh beloveznih ženskih pokrival, ki so se izoblikovala od 15. stoletja dalje, tipe peč po posameznih slovenskih pokrajinah glede na ornamentni vezeninski stil in tehniko vezenja, ponazorujejo pa Jo tudi slike in pisana pojasnila. Peča je najpreprostejše in najstarejše pokrivalo, za katerega domnevajo, da so ga Slovenke prinesle s seboj iz pradomovine. Z okrasnega vidika so belovezne peče sestavni del slovenske ljudske ženske noše. Oblike in načini pokrivanja so se sčasoma v nekaterih krajih manj, v drugih bolj spreminjali, kakršen je bil pač vpliv splošne noše takega belega pokrivala. Najstarejše upodobitve ljudske noše na Slovenskem sploh in s tem v zvezi tudi peče najdemo na freskah iz 15. in 16. stoletja (Mače nad Preddvorom, freska »Svete Nedelje« v Crngrobu). O načinih polaganja peče na glavo v 17. stoletju najdemo precej gradiva pri Valvasorju. Opisuje kar tri načine, ki so bili tedaj v navadi. Najstarejše peče, o katerih imamo podatke, so bile podolgovate oblike, narejene pa so bile iz domačega platna. Podolgovato obliko je ohranila peča vse do 18. stoletja. Na votivnih slikah iz srede 18. stoletja vidimo prve diagonalne zložene peče. Tako lepo se lahko zloži le kvadratno pokrivalo. Sredi 18. stoletja se je »vezava« peče na Kranjskem čisto spremenila. Zene peče nič več umetno ne zgubajo in zgibajo, temveč jo, samo diagonalno zloženo, mehko polože na glavo, da visita konca na prsi ali pa jih zataknejo za predpasnik. Številne podatke o peči iz vseh pokrajin nudi 19. stoletje. Peča ima povsod kvadratno obliko, le manjše razlike v velikosti, ki so znane že od prej, postajajo sedaj večje. Način prosto položene, trikotno zložene peče s konci, padajočimi na prsa ali tudi zataknjenimi prekrižano za pas, se je ohranil ponekod do 19. stoletja. Povsem drug način zavezovanja je, da se položi trikotno zgibana peča preko glave ter se viseči ogli ovijejo pod brado navskriž okoli vratu in zavežejo zadaj na tilniku. V knjigi »Narodopisje Slovencev«, II. del pravi Marta Ložar, da je to najstarejši način vezenja, ki vplivom mode zahodne Evrope ni bil podvržen. Na ta način se glava s pečo povsem ovije. Stari običaji so to — da je namreč poročena žena skrila vse lase — tudi zahtevah. Število divjadi in zveri pri nas Po podatkih iz prejšnjega leta je bilo lani v Jugoslaviji okrog 2500 medvedov, od teh gotovo polovica v gozdovih Bosne in Hercegovine. Divjih koz je bilo okrog 19.000, jelenov 16.000, sm 199.000. Fazanov je bilo 276.000, jerebic pa kar 845.000. Proti sredi 19. stoletja lahko ugotovimoprve upodobitve vezave peče »na petelinčka« ali »z gre-beučkom«. Tu ostaja vrat spredaj prost, ker so ogli za zavezovanje prekrižani okoli tilnika in zavezani na temenu kakor prej. Tako so zavezovale peče bolj v poletnem se dokončno izoblikuje šele v Beli krajini. Glede na okrasni stil pa so najmanj opredeljene peče z Notranjske. Peče so v starih časih vezle vaške vezilje, pa tudi ženske in dekleta sama. Izdelovali so j-ih med drugim tudi v škofjeloški samostanski vezilnici. Vezilje so običajno narisale vzorce po samostojno zamišljeni podlagi na blago ali pa so motiv kar preprosto vezle. Tako so nekatere peče prav skromno in površno izvezene, druge pa so vezene v najrazličnejših tehnikah z občudovanja vredno natančnostjo in domiselnostjo. V drugi polovici 19. stoletja so začele žene nositi peče iz angleškega tila, na katerem so okrasni vzorci večidel strojno uvezeni. Peče iz tila so nosile žene predvsem v trgih, mestih in okolici. Konec 19. stoletja pa so žene na Slovenskem obenem z ljudstco nošo pokrivanje s pečo že skoraj opustile. Danes srečujemo to svojevrstno žensko starodavno pokrivalo le še na folklornih prireditvah in ponekod na ženitovanjih. »Nogometni vratar in dež« je fo oorrafija češke-ra reporterja, ^ je bila odlikovana s prvo nagrrdo kot najboljša med posrečenimi posnetki v svetovnem časop sju preteklega leta. Na razstav" v Haagu na Nizozemskem so p( slali nad 700 posnetkov iz 18 držav. Z iz Iirlia Zdravniki so se odločili, da bodo s kurirskim posegom spravili v normalno stanje siamski dvojčici San t in o in Marijo, ki sta bih pred letom dni rojeni v Torinu. Dvojčici sta zraščeni v spodnjem delu hrbta in imata skupno samo danko. Kirurgi na univerzi v Tu-rinu bodo skušali razdvojiti ta del črevesja in ga vstaviti vsaki dek'i- ci posebej. Natančna raziskavanja, v- katerih so razpravljali o najnovejših dosežkih nuklearne medicine, so zdravnikom pokazala, da sta Santina in Marija zares dve od-dvojeni bitji. Nimata enake temperature, zgodilo se je celo, da je Santina jokala, Marijo pa je jok prebudil, vsled česar je pričela sitnariti. Sef klinike prof. Guassar- Peča »Petelinček« — tako so Jo v 19. stoletju zavezovali na Gorenjskem in tudi drugje času. Velik, navzgor stoječ petelinček je nastal kasneje. Naredijo ga tako, da ogle naškrobijo in, ko je peča že zavezana, ga pritrdijo na glavo še z nekaj šivi ali iglami. V posameznih slovenskih pokrajinah se peče med seboj precej razlikujejo po vezeninskih vzorcih. Peče z Gorenjskega so najlepši primerki naših beloveznih ženskih pokrival. Vezenino sestavlja robna bordura v vogalu na dveh straneh in »roža« v vogalu bordure. Bor-duro tvori običajno valovnica, šopek vogelne rože pa se navadno pričenja s pentljo. Najrazličnejši cvetovi in listi, čeprav močno stilizirani, pričajo, da se je na teh pečah najvidneje izoblikoval naturalistični okrasni stil. Značilno za peče z Dolenjske, ki pomenijo lep in organski prehod v ornamentski stil gorenjske peče, je šopek rož v vogalu,, ki se navadno razvije iz košarice. Peče s Štajerske in Prekmurja sodijo v vzhodni ornamentni vezeninski stil, ki Nenavadni bršljan do je izjavil, da sta dvojčici Psj" hično popolnoma normalni. Dekli" ci še ne govorita, po mnenju zdrav" nikov zato, ker sta bili rojeni pre' zgodaj. Kirurgi se bodo lotili ope* racije šele v drugem letu njunefj* življenja, da bi pri deklicah ne prišlo do. premočnega psihične^8 šoka. KRIŽANKA ST. 31 V rastlinskem in živalskem svetu večkrat naletimo na izjemne primere. Bršljan, rastlina, ki je v botaniki poznana kot ovijalka, se je razvila kot pravo drevo z veliko krošnjo. Ta rastlina se nahaja v Starem Gradu na otoku Hvaru. 100-LETNIK Franc Senkinc se je rodil 1. novembra 1859 v Sembijah, občina Ilirska Bistrica. Še vedno ima dober spomin, le vid mu je v zadnjih letih opešal. Vedre narave je, njegovo najljubše opravilo pa je varovanje vnukov. Njegov najmlajši sin je star 46 let. SE EN NEBOTIČNIK V ŠIBENIKU V Šibeniku gradijo že drugi nebotičnik. Prvotno so imeli v načrtu šest nebotičnikov, toda verjetno bo trenutno ostalo le pri dveh. Oba nebotičnika bosta imela po 112 stanovanj, v pritličju pa bodo trgovski lokali. Krošnja je razvita v obliki ogromnega dežnika, pod katerim je prostora za okrog 60 ljudi. V spodnjem delu je bršljan razvit kot rastlina ovijalka in se vzpenja po 2 m visokem zidu neke hiše, v gornjem delu pa se je razvil kot pravo drevo z deblom in vejami. Obseg debla znaša 40 cm. Spodnji del raste v hladu, zgornji del pa je stalno obsijan s sončnimi žarki. Krošnja je visoka 5 metrov, premer krošnje pa 8 in pol metra. Bršljan je zelo zanimiv tudi zaradi oblike svojih listov. Tisti, ki rastejo v hladu, so razviti podobno kakor pet prstov na roki, medtem ko so listi na sončni strani jajča-ste oblike. VELIK PROMET V REŠKI LUKI V zadnjih devetih mesecih je blagovni promet v reški luki znašal 3,024.000 ton. Od tega 1,850.000 ton odpade na uvoz, 260.000 ton pa na izvoz. Ostalo odpade na tranzitni in obalni promet. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 m C i U 12 13 I--1 15 • r H 18 Vodoravno: 1. poudarek, 7. *e*' nik (stara oblika), 8. jarem, kratica za radio postajo (. . . Lju^' ljana), 11. enak torti, 14. tur^1 velikaši, 15. vriska, 17. ploskov"3 mera, 18. ime dveh držav v ZD^' Navpično: 1. del noge, 2. to^8 za akte, 4. vprašalnica, 5. skupe*' tO 6. oblika pomožnega glagola, 1 dva soglasnika, 12. znak za prvin° tantal 1,3. pritok Donave na j»90' slovansko-romunski meji, 15. &at>> 16. glej 7 vodoravno. Isaac Asimov 2 ene kletk »Vem. Tudi do tena bova prišla.« Komisar je povesil oči ob Balevevem ostrem pogledu. Videti je bilo, kot da je nenadoma prišel v podrejeni položaj napram Baleyu m Balev se je obnašal, kot da je zares tako. »Vsemirci lahko sami vodijo preiskavo,« je rekel Balev. »Počakaj trenutek, Lije,« je poprosil komisar. »Ne bodi tako nagel. Želim se samo s teboj pogovoriti o tej zadevi, kot z dobrim prijateljem. Želel bi, da zveš, v kakšnem položaju sem. Bil sem tam, ko smo zvedeli za dogodek. Imel sem zgovorjen sestanek x njim — z Rov Nemenmuh Sarlonom.« »To je žrlev?« »To je žrtev,« je zastokal komisar. »Ce bi bil prišel le pet minul prej, bi sam odkril zločin. Moraš si misliti! Pa naj bo tako ali drugače, zločin je skrajno brutalen. Potem so mi prišli nasproti in mi povedali. Tako se je začela moja tridnevna mora, Lije. In vrhu vsega še očala! Nisem mogel dobro videti in vse te dni nisem imel časa, da bi si nabavil nova. Vsaj to se ne bo nikoli več primerilo. Naročil sem tri pare.« Balev si je v mislih predstavljal sliko dogodka. Videl je visoke, svetlolase postave Vsemircev, kako pristopajo h komisarju in mu opisujejo dogodek na svoj neprikrit, brezčutni način. Julius je prav gotovo snel očala in jih v razburjenju brisal. Seveda, potem jih je pod udarcem nenadnega obvestila spustil na tla, nato pa ogledoval črepinje in mehke, debele ustnice so mu trepetale. Balev je bil gotov, da se je komisar v prvih petih minutah bolj razburil zaradi razbitih očal, kakor pa zaradi zločina. Komisar je govoril: »V silno zapleteni kaSl sem. Prav kot si rekel, Vsemirci imajo eksteritorialne pravice. Zahtevajo lahko, da bodo sami vodili preiskavo in pošiljali svoji vladi poročila, kakršna bodo sami hoteli. Zunanji svet bi potem to uporabil za utemeljitev za še višjo postavko o povračilu škode. Ali veš, kako bi to delovalo na ljudstvo.« »Za Belo hišo bi bil to politični samomor, če bi pristali ua plačilo.« »In drur: samomor bi bil, če ne bi plačali.« »NI potrebno, da mi opisuješ, kako se je zgodilo. Poznam to,« Je rekel Baley. Bil je še otrok, ko so bleščeče vsemirske ladje z Zunanjih Svetov zadnjič pripeljale vojake v Washington, New York in Moskvo, da bi pobrali vse, za kar so sodili, da je njihovo. »Vidiš, plačali ali ne, zoprna zadeva je. Edini izhod je, da sami najdemo zločinca in ga predamo Vsemiircem.« »Zakaj pa ne bi zadeve prepustili ZBI-u? Čeprav je z zakonskega stališča to naša Jurisdikcija, Je tu le še vprašanje medplane-tarnih odnosov.« »ZBI me bo prevzela take stvari. Zadeva je nevarna in popolnoma naša stvar je, da jo privedemo do konca.« Za trenutek Je dvignil glavo in ostro pogledal svojega podrejenega. »In to ni dobro, Lije. Vsi mi imamo še predobre izglede, da ostanemo brez dela.« Balev je rekel: »Da nas zamenjajo? Neumnost. Saj ni strokovnjakov, ki bi lahko opravljali naše delo.« »Roboti,« Je rekel komisar, »roboti pa so.« »Kaj?« »Robot Sammy je samo začetek. On dela to, kar mu naložimo. Drugi roboti palrolirajo na ekspr esih. Prokleto! Poznam Vsemirce bolje kot ti in vem, ka| delajo. Imamo robote, ki zmorejo tvoje in moje delo. Mi bomo čisto preprosto brez dela. Ne misli, da ni tako ... da ne bi mogli v naših letih dospeti na borzo dela . . .« Baley je samo tiho zaraomljal: »Dobro, dobro.« »Zal mi Je, Lije,« je mirneje rekel komisar. Baley je pokimal in se trudil, da ne bi mislil na svojega očeta. Komisar je vsekakor vedel, kaj se Je z njim zgodilo. Baley je rekel: »Kdaj so začeli govoriti o teh zamenjavah?« »Lije, kako si naiven. To se neprenehoma dogaja. To se dogaja že petindvajset let, od tedaj, ko so prišli Vsemirci. Saj vendar veš. Zdaj prehaja le na višjo stopnjo, to je vse. Če se nam tale primer izmuzne iz rok, bomo napravili velik in dolg korak proti tistemn trenutku, ko bomo nehali dobivati znamkice za pokojnino pri blagajni. Če pa uspemo, Lije, lahko ta trenutek pomaknemo daleč naprej v bodočnost. In to bi bila za tebe posebno dobra poteza.« »Za mene?« je vprašal Baley. »TI, Lije, boš detektiv, ki bo razjasnjeval ta primer.« »Ne sodi v moje delo, komisar. Jaz sem C-5. »Ali ne bi hotel postati C-6?« Ne bi hotel? Baley je dobro vedel za prednosti, ki bi si jih pridobil, če bi postal C-6. Sedež v ekspresu v času večerne gneče, ln ne samo med deseto in četrto uro. Dalje bi imel v kuhinji Odseka pravico do večje izbire. Nemara bi dobil celo boljSe stanovanje in raclonirano karto za solarij, kjer bi se lahko Jessie sonČ11** »Seveda bi hotel,« je rekel. »Seveda. Kdo si tega ne bi iele Ampak — kaj bom dobil, če ne razjasnim tega umora?« »Čemu ga ne bi, Lije?« je vprašal komisar. »Dober človek Najboljši detektiv med vsemi, kar jih imamo.a »Toda v Odseku je vsaj pol ducata ljudi z višjim činom, ga imam jaz. Zakaj si jih preskočil?« si- ri« i- Baley ni govoril glasno, toda njegovo zadržanje je kazalo-dobro ve, da komisar ne dela nič, kar ne bi bilo v skladu s Pre pisi, če le ni govora o nenavadnem nujnem in Izrednem primer0" Komisar je prekrižal roke. »Dva vzroka sla. Ti zame nisi sa"1' detektiv, Lije. Prijatelja sva. Nisem pozabil, da sva hodila skup' na univerzo. Morda včasih misliš, da sem pozabil, toda temu J vzrok razlika v činih. Jaz sem komisar in ti veš, kaj to po01*0 Vendar sem še vedno tvoj prijatelj in za pravega človeka Je vrhunski primer. Zelo želim, da ti prevzameš to stvar.« »To Je prvi vzrok,« je povzel Baley trdo. »DrugI vzrok pa je v tem, ker mislim, da si mi prijatelj. Usl°» pričakujem od tebe.« »Kakšno uslugo?« ^0 »Želim, da si pri tem delu vzameš pomagača — Vsemirca. je pogoj, ki so mi ga stavili Vsemirci. Pristali so, da ne bodo ^ poročila o zločinu, pristali so, da bo preiskava v naših rokah. ^ protiutež pa zahtevajo, da tudi eden njihovih agentov sodeluje vseh podrobnostih preiskave.« »Kaže, da nam ne zaupajo.« 0 »Razumeti moraš vzroke za to. Ce se stvar ne bo zadovoU razvijala, bodo imeli neugodnosti s svojo vlado. Moramo |U" pustiti, da sumničijo, Lije. Vendar upam, da mislijo le dobro.« »Kajpak mislijo, komisar. Saj v tem je ravno vse.« i. Komisar je debelo pogledal, a je nadaljeval. »Torej, LIJe, »P meš Vsemirca za sodelavca?« »Ali je to usluga, o kateri si govoril?« ^ »Da, prosim te, da prevzameš zadevo z vsemi pogoji, ki *° postavili Vsemirci.« »Vzel bom Vsemirca za sodelavca, komisar.« »Hvala, Lije. On bo moral živeti s tabo.« »Ehej, počasi, počasi.« »Vem. Vem. Toda ti imaš veliko stanovanje, Lije. Tri ■ -Samo enega otroka. Lahko ga boš sprejel. Ne bo ti v napoto. »P ga ne boš čutil. Ampak potrebno je.« »Jessie nj bo za to. Vem, da ne bo.« 77