/ AID DISTRIBUTED URBKS * r N a J ▼ e d j t slovenski dnevnik ▼ Zdrnienih državah. Valja sa tm lato.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 (g«, way AUTHORIZED BT TM ACT OF octobk* «. mi OH FM AT TBB FOW oiram OF HEW » ^ »T Ortiof aua Fmt. A. B. BoriaioH. F. H. GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki. Tli« largest Slovenian Daily In the Unit>d Stated Issued every day except Sunday* and legal Holidays. If" 76,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLAND* Entered ai Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1870. TELEFON: 4687 CORTLAND*. NO. 228. — STEV. 228. KONFERENCA PROTI BREZPOSELNOSTI KAPITALISTI ZATRJUJEJO, DA LJUDJE NOČEJO DELATI. 1EDOUX PflOTT GOMrERSU. - VLADA JE S-ODGOVORNA ZA SEDANJE N K VNOSNE RAZ MERE. — PAR MALO VREDNIH PREDLOGOV Washington. I). C., 27. «ept — Konefrenea proti brezprselnosti. ki zboruj«* tukaj j-* iiiienovjtla deset odb&rov, da pripravijo prip.:-I'H-iljj rn jflfltnn z\n»romanj**. Pr-vi med temi f.dl •> t j-1 pii v. I dc sojf'asja oni, k«t'rwr so pove rili priprave glede izjcmri'h od-icdb privatnih p >.lj« Iniknv, Odbor je .»>i;la-"i » odobri' poročilo, ki bo predi«*/. -r< 5. nklobra skupni konferenc*. V tem pri|»o-roeilu je rečeno, i:-ij se v vsakem (»bratu skrči delavni cas. da 1>«* itf* ta način ir.o«»oč.' zr.posliti več-številu ljudi. Predlogi porodil i s«* bttdo vrla-sdi. naj vsaka t .varna sprejme \ee delavcev, ki n;:* bi pa delali le po par dni na t»»den in naj |»o-rabi dobe leta, 1: > jo uanj dela, /a to, da >.»• izpopolni svoja skladišča ter iz* nsi js-tre^n popra vila. Natančno besedilo |v>r«>čila še t. bilo objavljen'1. Temu komiteju p - pr-padujo 1, industrijalci, ko« j«* magnet Schwab, tfinve,« tu 'i Samuel < Jumpers in Mrs Kar;; Con t boy, 'lana sveže tekstilvfc delavcev. K. F. Phelpa, ravn.ifclj »♦atistie nega urada v dr/a v i M'is*., je izjavil, da je eden izmed virnkov )iC/apobljeu»si i tudi ta. «13 mečejo delavci sprejeti tlele z'i skr»*o-i ne uli zmanjšane p.acc. Ph«-lps je oil med pričami, katere je včeraj za d is d konferere-li* odbor. Do drauiatičnepr. pt iz< va je pri šlo, ko se je skuša! L'rb«»ii Ledour. to je oni, ki je na dražbi prodajal aelafce v Bostonu, obregniti ob Samuela (iotnpersp Rekel j *, da bi morale organiza-ij * vst.iu.ovit; i/ kuhe za ne: iposl jene, ki so \er-dar njih tovariši. < tempers pn mu je odviiiH, da skušajo delavske organizacije rešiti problem ua po,sem drnca-Vn način, nakar ne je odstranil ter m hotel ve«"» f>oshi£ati čuurika iz Bostona, o katerem se trd-, da nima nobenega zuii-.l* za delavske probleme. Luter Steward, pivi!se 'nik na-rodne federacije zveznir usluž beneev je d džil pduiniMtrarijo. na je soodgovorna pri razširjenji* bede, ker je spod ln *z službe na tisoče uslužbencev Sirica Suma. f Ko pa je li »tel pi /l!rtž:»i doka i/dni materijal za svojo trditev. J mu je predsednik odbora rekel, da uiiua odsek pr«\iee, pečati se s to zadevo. _________t EBERT NIMA VEČ KOT TISOČ DOLAR. EV NA LETO { Berlin, Nemčija. "J-v sept — Ker postajajo življorki stroški I vedno večji, je nemški predsednik Ebert zaštrajkal Kekel je. da bo odstopil, če "ju ?i* L«» o?rlnu.ent povišal "plat"-«-. Prr»|seJni'» Kbert j dobiva plačo, ki iša ?a<.nj kot tisoč ameriških dolaijev m leto. K tej svoti pride še 1» rUll osem-sto o \ enastopil kot kandidat, ker o jč • žabi est i v dolgove NOV REKORD V ZRAČNEM POLETU. Pariz, Francija. 27. septembra. Xa letalnem p-jlju v ViMesauvage, v bližini Etampes, je včeraj avl jatik Sadi Lecointe pobil svoj lastni rekord, ko Je dosecrel s s\o-jim aeroplanom brzino 3.r<0 kilometrov na uro, ali 205 milj Francoski aer(*navtični T«lub j« nadzoroval polet. Aeroplan je le'el v višini dvajsetih metrov nad zemljo in odmerilo se j^1 razdaljo enega kilometra, katero je preletel Leeointe v približno desetih sekundah ali sto m -trov na eno sekundo. Na istem letalnem polju je našel pretekli *eden fvo.Io smrt tekmec Leeointa. Drouiet. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m polom uit banke izvršujejo po aizki c«nl. zanesljivo in hitro. Včeraj so bile uic cene sledeče: Jugoslavija: KaspolUJa aa zadnje poŠte in Izplatuje "Kr. postni čekovni urad" in "Jmdracalta banka" r 4jubljanL 300 krjn ... S2 .80 1,000 kron ____ $ 5.30 400 kron .. .. $2.40 5,000 kron ____ $26.00 500 kron____$3.00 10,000 kron ____ $51.00 \ Italija ln zasodeno ozemlje: ■UzpoUlja na zadnje poftte In Uptafuje "Jadranska banka" t Tr*tu. $22.50 50 lir ____ S 2.70 500 lir - 100 lir .... $ 4 80 * 1000 lir . 300 lir ... $13.PC Nemška Avstrija: Razpošilja na sadaje pošte in IzpUtuje "Adriatteehe Bank" na Dunaju. 1,000 ncrn.-avsM* kron $ 1.30 10;000 nem.-avstr. kron $1100 5,000 nem.-aTstr. kron $ 6 00 50,000 nem.-avnr. kron ^50.00 Vrednost denarja sedaj al stalna, menja se vefkrat nepričakovano; Is toga ffUp naaa ni asoaofe podati natančne cene vnaprej. Ml račnnamo po ceni istega dne kot nam poolanl denar dos^e v rokC. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic iaisan tajantfene izvanredno ugodne pogoje, M bodo velike k»-risti za sml ki ss is ali ae bodo posluževali nate banke. Denar mm js poslati najbolj po Pmwtit Monej Order, all pa pa New lovk Bank Draft PRANK SAIITO STATI BANK, 82 Cortlandt St., New York * A NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 29, 1921. — ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX, — LETNIK XXIX. 7RAKOPLGVNK ZVEZA I*iED NEW YORKOM IN KUBO. Neka družba }c vrtano vila redno zrakoplovny zvezo med Yorkom in Kubj. Pristojbin?, je precejšnja, toda am^r:žkiL-! m.ljomir jem ni veliko za oa- tisočakov, samo da se zamoreio kot dobri Ame- 1]kanci nr.piti jia Kubi «prepoveda, ne pijače. NEMŠKI SOCIJALIST! IN IGRALEC- ARBUCKLE RAZOROZENJE NEMČIJE KAPITALISTI ZDRUŽEN! IZPUŠČEN NA PROSTO! DOBRO NAPREDUJE Republikanskemu bloku je sedaj Obtožen je uboja, r.e pa umora. Razoroženjc Nemčije j; zadovo- zagotovljen obstoj, ker je bilo V najslabšem si "čaj1! bo sedel mogoče dobiti koncesija. j kvečjem deset let Berlin. Nt-mčija, 28. -[»I. j San Francisco, * :.» Ustvarjenje republikam'ke«a hlo Sodnik Svlva;n Lnz.*> '•v S«'J(t. ljivo napredovalo kor poroča med-zavezniška komisija. London, Anglija. 2C. sept. ka v nemškem državne;,i zlmr i je sedaj skoraj zagoiovl 11 » n i-temelju medsebojnih lroneesij rr.l strani večinskih socialistov ter nemških iiidnslrjamih >;trank. Nemški verinski socijalisti so žrtvovali svoje strankarske principe ter priznali ptitreho podpore od strani iepubl-kaneev v njih opozieji proti junker jem in na-zadnjakom. Tudi nemška veleindustrija :;e kuša iz(Jp,]jiti vsakemu javnemu sporu z delom, kajti tak spor bi ogrozil vse načrte glede novega obdačerija. Opozicija v vrstah delavke stranke proti kateremukkoli sodelovanju v. industrijo Ijo odgovorna za burno debato \ državnem zboru, ko se bo razpravljalo o najbolj važn h zadevah izza časa, ko je bila odobrena versaill-ka mirovna pogodba. Ta opozicija delavstva bo naj-brže onemogočila CiiLstavu Str*/s ;e-mannu, načelniku stranke velein-dust rijaleev sprejem Uanclefstva in mesto zunanjega ministra, <~-e bi mu kaj takega ]>onudili. V govoru, ki ga je imel pred kral-kiru in v pozuejš h ugotovilih je jasno izjavil, da noče njegova stranka stopiti v set 1 a j obstoječi kabinet, kateremu na cel ju je Wirt h. (Vprav hočejo soeijalisti ob držati Wirtlia na krmilu, ustraja stranka velindastrijaleev pri svoji zahtevi. r t rjatl za-stran uboja, ne pa zostva-i umora gledališke igralk" Virgivije Iviij>-pe. Med drugim rekel: — Ce l)i ga hote' "I?1 t u-u'»ia, bi moral imeti natai < i;;: dokaze, <> prišla v roke iig*f.ških odgo-\ornio krogo.% je ir.javi1 a medza-\ezniška komisija v .Wi.i--iji, da j<- čisto zadovoljna z napredovanjem razoroženja v Nemčija, ter z uničenjem nemškega ur"/ja. Članek, ki ie bi' prtu par dnevi objavljen v tuk i.jšnj».m 'Times da je Arbuekle ieralko posilil. Ker i in v katerem je rv. « no. da se Nem-pa tep-a ni storil 1«-r je tudi ni j <"-ija ne briga za u 1'jčbo. ki ome skušal posilili, sem popolnoma ju je obseg nemške armade na 100 upravičen, da ga obtožim ub« ja. 't.soč mož. dn p.i bo-t nasprotno Kakorliitro so Aibuekiovi pri-j oborožiti, obleži in nastaniti ose«n-jatelji položili varščii,-*r ^o000. se stotisoč mož, je na tem.-lju tega POLICIJA KRADE, PRODAJA IN ZAPLENJA ŽGANJE ČIKAŠKA POLICIJA NASTOPA NA TRI NAČINE Z BUTLE-GARJI. _ PRICETEK VELIKE PREISKAVE. — ROPANJE TOVORNIH KAR. — VELIKANSKI GRAFTERSKI SISTEM. Chicago, 111., 28. septembra. — Policijski načelnik Clias. Fitz-morris je kakor znano rekel, da je myd 5000 čikaškiml policisti polo vie a butlegerjev. Danes pa je prišlo tekom vladne preiskave polieijshega departmenta na dan. Kakšnega načina :o se posluževali oikaški polieisli v svojili but lesarskih operacijah. Prošnjo policijskega načelnika, iiaj mu zvezne oblasti pomagajo pri izčiščepju depart menta. so predložili zvezni veliki poroti, pred katero je pričalo veliko prie, večina polieistov. Eden izmed zaslišanih policistov je soglasno z zveznimi uradniki pojasnil, kako so postopali čikaški pol cisti pri tem. Člani policijske sile, organizirani v tolpe, so dobili naprej informacije glede pošiljatev žganja iz drugih mest v Chicago. Nato so ukradli žganje pod pretvezo, da ga zaplenijo. Žganje s-o nato prodali precej poceni, kajti na ta način jim je bilo mogoče dobiti številne odjemalce, ki so odvzeli po cele zaboje blaga' Ko pa je prišlo žganje v roke onega, ki ga je kupil, sc je oglasil pri njem policist ter zahteval precejšnjo svcio od sprejemnika za policijsko varstvo. Kakorliitro je bila ta svota plačana, so nadaljni policisti vpri-zorili pogon na dotični prostor ter po sprejmu nadaljne pristojbine "zaplenili" pijačo, jo nato zopet prodali ter ponovili ta graf-terski proces včasih šestkrat ali sedemkrat, predno so izročili žsra-nje najbolj priljubljenemu salo-nerju, da prodaja po drinkih za \isolco ceno. Soglasno z zveznimi uradniki bo segala preiskava do slučaja, VELIK POŽAR V PARIZU. ivO sta se dve tolpi oboroženih policistov borili za posest tovora žganja v vrednosti sto in petin šestdeset tisoč dolarjev. Dotično žganje je prišlo iz Kentuekija. Detektivski seržant Smale. ki je 1*i 1 takrat oproščen, je bil sedaj znova aretiran pod obdolžbo izsiljevanja. Okrajni pravdni k Združenih držav, Klvne, pripravlja polno poročilo za policijskega načelnika Fitzmorrisa ter bo v njem navedel imena vseh članov policije, proti katerim se mu je posrečilo uobiti dokaze. Klvne je zaslišal \čeraj pol ducata policijskih poveljnikov ne glede na one policiste ki so bili predstavljeni veliki poroti. Sedaj pravijo, da policija preti vladnim pričam, ki so pripravljene pričati proti nji in da jim ponuja ^denar, da naj ne pii-čajo ali naj zapuste mesto. NOVA TROZVEZA V SREDNJI EVROPI? jc Arbuekle odpelja1 s svojimi advokati v# velikem avtomobilu. Zakon dolo'a k*«zep- za uboj od enega leta do deseti!- l^t. V najslabšem slučaju bo torej Fartv Jest, t let sedel. Ivakorhitro je sodnik podal svojo odločitev, -:o ohkol.'le ArbueMy ženske ter mu prijele čestitati. Ko je hotel državni pravdnik nekaj ugovarjati, bi ga bile ženske kmalu izžvižgH.Io. WANDERER BO V PF1EK OBEŠEN Springfield 111., sepr. Kar»-1 Wanderer., k; je hi! sj uian krivim umora svoje žen-1 .'ti rek«'ga razcapanega tujca 1>.'> o-liešen v petek dne 30. septembra, soglasno z izjavo p rada uoverm ; l)o krize bo najbrž«* pr šlo, ko ja Smalla. Pomilo.lilni sv« t j«- «w !»o predložena *tio m nekega tujca ustreljenega v sobi in p >-leg obeh je st1 Wanderer z revolverjem v roki Ki-ktl je. da jc tujec vdrl v sobo ter ustaclil njegovo ženo, nakar je on ustrelil vlomilca. Pozneje se j-* izkazalo, PONESREČEN PODMOBSFI ČOLN. Los Angeles, Od., !7. s>-pt. — Včeraj je bilo zaznamovat* v juž-j da je sam izvršil t;»v>jni umor. ni Californiji -neobičajne \"ročine » zii sedanji letni ča... Han LScrnai - : din ja imel najbolj vroči dan v ttku tridesetih J^V kfljti toplomer je kazal 108 stopinj. V Los Angeles je znašala temperatura 9H stopinj ter je bil to najbolj vroči septemberski dan »zzi leta l'J13. Los Angeles, Ca L 21. sept. --V pretekli noči s-.* jc potopil tukaj podmorski čoln ''H—g" v trideset čevljev globoki vodi, k:» so nekateri člani posadke polnili ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE i neki torpedo: Npjmanj dva čla-NA "GLAS NAHODA" NAJ-1 na posadke sta utonila. V čelen* je VEČJI SLOVENSKI DNEV- j štela posadka podmorskega čolna NIK V ZDE. DRŽAVAH. dvajset mož. zadnjega sporočil: Pariz, Francija, septembra. . .Danes je uničil poz.ii ene naiveč- t»rez vsane . , , , . , ,, , ...... jih department nr^ dajalcu v srcu podlage ter iznusljen. " . ^ . " _ ,r , , . i ariza Frimtemrs Povzročeno V sporočilu se ula-: . .Mti naj-C. . , XT i škodo cenijo na -") miljonov fran-manjsc skrbi m. d-i bi mogla Nem-' . , , . ... - - . . . kov. (_ela pozama bramba ie bila cija organizirati !u opremiti z o- . J , , ... . . .. pozvana na hce me«ta, di: ir^pre- rozjem tako veliko armado, da bi .. .... „ ^ , , . 01 razširjenje po-in-a. Prodajalna mogla postat, nevarna zavezni- . ' . . . j ■ -t- . •, je zavzemala cel blrk. kom. Ljudi seveda ne manjka v Nemčiji, a manjka onremc in po-i so dan« s zjutraj r.apa- trebnega orožja. Zlh v Pritllčia, ko so piišli usluž belici na delo. Ogenj je velikansko naglico razširil v "gorenja nadstropja ter uničil na r.iiljone Kot se glas., jt* komisija skoraj zaključila svoje d'-:o. kolikor pride vpoštev z^ple*'"'eno in uniče-nje orožja. Vso svoj«* pozornost I ^larjev vrednosti ženskih oblek, posveča sedaj kon'roli nad. razni- 1 klobukov, kožuhov ter novin za-mi policijskimi formacijami v j lo£> ki 80 ravnokar aosp.de \ Pa-Nemčiji. jriz- Do srede septembra je Culo v j Gledalci ki so zrli na požar s Nemčiji le še nekaj nad sto topov i sosednjih streh, so z gioz: opnzili namenjenih un č. nje in komi- postave številnih žensk, ki so leža-sija pravi, da jih u. bilo /e 32,000! na tleh v drug *in nadstropju Praga, Češko, sej ler bra. — j Dr. Edvard BeneS, vehoslovaški minister za zunanje zadeve, se je 1 vrnil iz Brna na Moravskcm, kjer se je podajal z Banffy-jem, prejšnjim madžarskim ministrom J za zunanje zadeve glede snoi a med Avstrijo in Madznrsko, tika-jočo se Burgenlanda. Tukaj prevladuje mnenje, da je bila misija ministra kot posredovalca raed obema deželama uspema seveda pod pogojem, da bodo zavezniki t dobrili nameravani dogovor. Glasi se, da dolo*-? uravnava spora popiolno umaknenje madžarskih čet iz zanadne Ogrske ter nadalje pogodbo, si.glasr.o s katero bo Avstrija vrnila M.^džar-sk i mesto Oedenburg, mocroče v zameno za na rodno-gospodarske koncesije. Na ta način uveljavljeno zbli-žanje med Madžarsko, Avstrijo m Cehoslovaško se smatra tukaj za enega največjih razvojev v centralni Evropi, ker jc po mnenju številnih videti v tem ocipravlje-nje jerobstva od strani zaveznikov ali vsaj pričet«;k tozadevnega gibanja. HAAŠKO RAZSODIŠČE. Haag-, Nizozemsko, 28. s« j>t. — llaaško razsodišče se bo dne oktobra sestalo, da odloč* o nekem spvoru med Fraaeijo republiko Peru. « s NEMIRI V ITALIJI. prodajalne. Rešile, so »dih notri, i! dognali, da so to le sobe, na katerih pomerjajo olhr e. uničenih. Nadalje i'.o uničili .50 miljonov nabasan i h artilerijskih izstrelkov, to j" iri"'"iat i:1 šrapne-lov in sedanjih je treba uničiti še nadaljni miljon. t »»tem je treba uničiti še tri tisoč strojnih pušk uničili so jih že nad 80.000.) Iz predloženih str.t:stik je razvidno. «ia je bil.» umi-eaih. £53 j Glasi se, da je Woodrow Wilson nov revolverjev in drugega :še precej dobrega zdravja. Dve le- ZDRAVSTVENO STANJE WILSON A. Washington, I). 27. sept. —. miljonov malega orožja. Uivčiti j«; treba še devetdest m;ijonov revolverjev. SLEPARSKI PROHiBICU^Kl AGENT JE NA DELU. Ewald Broek«*r, ^- stilničar »* F-lisabet, N. 1., je daner- za em» izkušnjo bo rate jsi. K p j emu jc namreč prišlo sedem mož, ki so se predstavili kot zvezni prcaibi-cijski agent je in odnesli z njegovega don\a z.\ dva ti.wč dolarjev pijače. Sedem mož so pozneje aretirali v Newarku, ko so pe'jali skozi mesto avtonlibii, nalržcn s pijačo. Domnevajo, da so ravno ti odnesli Broekerju pijačo. ti je že tega, ko j«? zbolel, ko ga je namreč zadela kap in čepriv ne more iti, ven, je njegovo zdravstveno stanja vendar šc precej zadovoljivo. On delaj oo oseiu ur na dan ter. obišče sempatan kake ^gledišče. ATTERBURY O DULAVSSiH PLAČAH Milan, Italija, 27. septembra. --C'ete so danes v Moden i streljalo na tolpo fašistov, k:- je demonstrirala proti socijalictom Pet ljudi je bilo ubitih in 2,* nadaljni h ranjenih. Potni listi. Podpredsednik Pennsylvania železnice, general Atterbury, je izjavil, včeraj na neki konvenciji v Philadelphiji, da bodo morale železnice napovedati svoj banke-rot ali pa priti pod vladno kontrolo, če se ne bo y kratkem znižalo plač železničarjev. Pa najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobž Jugoslovani potne liste sama tedaj, ako prinesejo b seboj kako listino iz starega kraja, da je raxvi-sebna komisnja. ki je imela določrti število dovoljenih priseljencev za leto dni, \*zela glede teh novih držav za podlago statistiko o ma-tehinskem jeziku iz ljudskega štetja od leta 1910. • Zanano je, da se je pri tem Napravila Jugoslovanom velika krivica; no. pri tem ne zadeva nikaki krivda federalno vi p do. ampak naše same, ki se pri ljudskem štetju niso vpisali kot Slovence. Hrvate ali 2>rbe. Se slabše bi bilo za nas, ako bi se vzelo ra* podlago ljudsko štetje iz leta 1920, v katerem je Jugoslavija že navedena kot država pripadnosti tu nastanjenih priseljencev. Naši ljudje so bili v ogromnem številu navedeni kot prihajajoči iz 'Avstriji Kadi brezbrižnosti ali nevodnos'.i so si neši ljudje napravili velik., škode sami sebi. Za to fiskalno leto je bilo določeno, da se sme pripustiti do konca junija 192*2. le 6405 priseljencev iz Jugoslavije. To število se imenuje letna kvota. Zakon pa določa, da se lekoin vs:»k"ga posameznega meseea ne sme priptušeati več kot 20 odstotkov od leta«, kvote. Kadi tega znaša mesečna kvota za Jugoslovane 1281. Priseljenec. ki prihaja če^s to kvoto, ne more biti pripuŠčen. in ga vrnejo nazaj domov. Kvota za Jugoslavijo in sosednje države znaša: Jugoslavija 6,405 1281 Avstrija 7.444 14S'J Italija 42.021 3404 Reka 71 li Stanje kvote za september. Foreign Language Information Service bo izdajal časopisom tedensko poročilo generalnega komisarja za priseljevanje in čita-telji bodo imeli priliko izvedeti o;l tedna do tedna, dali je bila mesečna kvota že izčrpana oziroma, koliko ljudi iz Jugoslavije in sosednjih držav, kjer prebivajo naši so-narodnjaki, sme še priti v Ameriko, tekom težkoeega meseca. To bo velike vrednost" zlasti za one. ki pričakujejo ljudi iz starega kraja. Zadnje poročilo določa stanje kvote, kakršno je bilo opoldne dre-22. septembra, to je zadnji /etrtek. To poročilo nravi, cn je od zadnjega četrtka do konca septembra moglo priti še sledeče število priseljencev : Iz Jugoslavije Iz Nemške Avstrije Iz Italije Iz iieke 224 1139 4G11 14 Glasom poročila je bila mesečna kvota že izčrpana le iz skd -čili evropskiu držav: Grške in Portugalske. Iz Španske. Turčije, Palestine in Smirae pa je cela letna kvota že izčrpana. Iz Slovenije. Označevanje cen živijenskim po- jo, da je Hoferjeva Slovence tako trebščinam. j sovražila, da niti ni pustila po- M est ni magistrat ljubljanski j^dravljati jo slovenski da so ji poroča: Na podlagi vladne odred-ibili Slovenci vedno *'windische be o pobijanju draginje živi je®-1 «*agage *Toda te priee so Hofer->kili potrebščin in brezvestne £pe- .ievi sovražne, ter njih izpovedbe kulaeije z dne 20. julija se poziv- ostanejo brez vpliva na razsodbo ljajo vsi trgovci, da označijo ta--v P*" i d otbtoženki. Hoferjeva sama koj jasno in vidno cene vsem živ- izpove na vprašanje, ali je Sloven-) pomilovalno smejali. Peter Zgaga Primorska. Vse domove so ram že požgali, z žarkim ognj-»m pogled zaslepili, sluh so nam s kl-Uino napolnili, zdaj še jezik natr> bi izruvali - r;e je tekom petih let klanjalo na miljon. Amerikancev. Samuel Gompers j. včasih rego-vilil. sedaj pa ponavadi la-lei ali pa pritrjuje 'iapiralistiemm bosom. Ne smemo poza Lit:, d m s- je Gompers, ki sta« ž- nrd sedemdeset let, preti kratkim oženil. To je najbrže tudi vzrok njegove splošne pokorščine. 4 * * — V Ljubljano bomo šli — je rekel znani pretepa3 v siovenski naselbini. Oče ubij - b-cr. dobi s* dem let.... Žera umori moža, dobi dve leti. Zdi se mi, da meni še toliko ne bodo dali, če bom koga male pretipal. ^ * * Pavel Zgaga zmrznil - - Janez Zgaga utihnil .. No. za svojo dobro /lahto se pa rt s ne bom solz'! * * * Zadnjič sem vid; i v Kinematografu pogreb krnlja Pet.a. Blag mu spomin! Stare- je veliko doživel in še več pretrpel. Pogreb je bil veličasten Mo; uniforme ie prišla do polne veljave. Prvi za kral je , o krsto je stopal kraljev konj. stai širne;, katerega je jezdil ob svojem kronanju. .Morda je to predpisana navada. toda mene je nekako nepri-jrtno dirnilo. Amet-wnei so se seie 'jenskini potrebščinam, ki se pro-;ka ali Nemka: "Zdaj sem Sloven-j Vse je bilo preveč balkansko dajajo v trgovini, na trgu ali na' ka, moja mati je bila Nemka, oče kakem drugem kraju. Po tej na-1 Slovenec, Hodila sem v nemške redbi se smatra za življeiiske po-fšole, moj mož, sprevodnik, ne zna trebščine: vsa hrana, obleka, r»bu-|slovenski." Obsodiba: Obtožena se ■tev, kurjava, razsvetljava, milo in j obsodi radi očitka "neračurka" tudi materija! za izdelovanje teh »a 100 K globe, ker je to v tem predmetov. Kdor ne označi cen živijenskim potrebščinam, ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kazanje z zaporom od 10 dni do treh mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev (40,000 K). Mirno je sedel, dokler j?a niso kapitalisti pozvali, Nemčur je kamjiv, nemškutar ne. naj pove svoje mnenje. Končno je vstal ter rekel, da po njegovem mnenju ne more iti tako. To je bilo pa tudi vse. Namen rele konterneee je dokazati delavcem, da morajo biti zadovoljni z vsako najmanjšo plačo, če lio- razjarjene /euske napadle trgovca, ki gn je izoneno rešila policija pred žei?JOB nasiljem. Ludo vik Tboma znani bavarski hun«r>risticni pisati lj je umrl. Roparji ustavili hrzoviak. Kakor se javlja iz Jgrske. so roparji napadli brzovlak Bukarešta-Budimpe&ta ne daleč od Braševa. Ustavili so viak sr.»di proge — Vdrli so v spalni v-u, in omamiti speče potnike * kloroforri^n ter odnesli moog.-> stvari. Ameriškemu konzularnemu uradniku so ukradli zlato zoba v je iz ust in potem so zločinci pobegnili. Iz Maribora-poročajo: V hiši Angele Ifofer, Klyvniska uliea, stanuje več slovenskih strank, med njimi tudi višji poštni oficijal J. in poštni poduradnik Š. Nekoč je prišlo med gospodinjo Hofer in slučaju smatrati kot -psovko, o-prosti pa se radi izraza *"neiiišku-tariea", ker to ni žaljivo .se z ozi-rom na lastno izpoved toiiteljiee i-dede njeneca narodnostnega miši jeiija. Čudna razsodba! Na potu okrog sveta. V Ljubljani se je oglasil fran-«-«^ski Švicar Maxime Leuret iz Že-neve, ki potuje peš okrog sveta. To je njegova druga tura. Prvo je za počel leta 1914. tik pred izbruhom vojne. Posrečilo se mu je po ženo poitfnega uradnika, za vedno! dolgih naporih, da je prepotoval Jujcofdovenko, radi baoratele do!Evropo, Azijo in Ameriko od se-| * pre-pira. v katerem je prva drugijV0I"a proti jugu ter nato nazaj do' ranja • nekoliko preveč Živalsko... 5 * * V Jugoslaviji itvijo preveč kron tisti, ki nič ne del ijo, in premalo oni. ki garajo; tam je preveč hotelov in premalo kuhinj za žgan«.«?; preveč študiran-1! lotdi in premalo takih, ki k-j znajo; preveč himeu in koncertov in premalo tovarniških piščalk; preveč univerz ir premalo obrtnih sol: preveč govornikov in preveč poslušalcev; preveč jezikov ?i« premalo »le-janj; preveč uradnikov L\ premalo delavcev; preveč časopisa.- in premalo rekla, da se od uemčurke in nem-1 Prednje Evrope. Tu se je 1. 191S. škutarice ne pu«ti v Jugoslaviji j vkrcal na ladjo, ki pa se je poto-preganjati. Hoferjeva je šla k na- pila. Pri tem je izgubil vse svoje rodnemu odvetniku dr. R. \tj>ra-.dokumente, ki so dokazovali nje-šat, če je to žaljivo. Se-veda. to"je;?ovo P^'t okrog sveta. Zato mu v tem slučaju psovka. Sledi ob-!švicarski turistovski klub ni izpla-tožba in glavna razprava pri ka <-**»! obljubjene nagrade. Vsle>d te-zenskem sodniku Kramarju. Mož ga se I^euret nahaja drugič na po-• xlsotne oMožene prizna, oba izra- tovanju. Iz Ljubljane je <>dšel v za, nastopi pa dokaz resniceJ*n*a priča pnčtni poduradnik. ki je imeJ potrditi sovraštvo Hoferjeve napram Slovencem, se izgovarja na svojo takratno vinjenost. Njegova žena, primorska begunka, izda z neko drugo Slovenko lepo spričevalo Hoferjevi: ne veste nič t! kakem sovraštvu Hoferjpve napram Slovencem. Tri slovenske priče — družina /bivšega hišnika Maribor, odtod v Avstrijo. Madžarsko in Rumunijo. Ker mu je pot po Mali Aziji vsled vojne najbrže onemogočena, bo šel v Egipt. Abeginijo in odtod z ladjo v Indijo, Hongkong na Kitajskem itd. ter nato v Ameriko. Med ' potjo predava o svojih doživljajih ter prodaja razglednice in znamke. To je edino, s čemur si omogot-a potovanje. Ko se vrne v Švico in( preveč strank in premalo voditeljev; u preveč kavarn in premalo črnega kofeta; preveč žerjavico in premalo pepela. da bi ga 1al: v t:: črn kofe ... Indij J Anglija obvlada s svojimi neizmernimi kolonijami največji del sveta, in to v raznih oblikah. Zato ni čuda. da ima vedro opraviti z raznolikimi težkočami, zdaj v eni. zdaj v drugi deželi Toda s svojo tradicionalno upravno rutiniranostjo zna premagati najbolj komplicirane pobleme: v tem oziru je vsekakor prvi »vetovni irojster. Največje čudenj- vzbuja dejstvo, da morejo Angleži vladat' veliki Indiji, ki šteje okroglo :50() milijonov prebivalcev, dasi ne biva v tej veliki koloniji niti liOO.OOO Angležev. Razmerje med vladajočimi in vladanimi je tedaj glede števila tako, kakor med Čredami živine na paši in pastirji, katerim zadostuje le poštena gerjača. da je absoluten gospodar nad repovi. Stalno se sicer pojavljajo glas>vi o protianglešk^m gibanju med domačim prebivalstvom Indije, tod:: vse te vesti se izkažejo naposled kakor oni pregovor: veliko grmenja malo dežja. Tako so tudi te dni prišle vesti, ki poročajo o. velikih nemirih v južni Indiji, nemirih, ki so zavzeli dimenzije pravega upora. Ali to pot hrnlo brez dvoma Angleži v nepredolgem času udušJi pokret in temelji rji loveira go-spodstva pri tem ne bodo omajan1. Včasih se precenjuje pomen protiangleškega gibanji vsled tega. ker se misli, da predstavlja Ind .if, po jeziku in nar. dnosti eno deželo, kar seveda nikakor ni res. Njisprotno. Indija j-.- po veri. jeziku, plemenu, politični uredbi povsem neenotna dež^a. Predvsem je treba vedeti, da Indija pred angleškim gospodstvom še mkuar ni tvorila ene skupne države, marveč da j bi'a vedno v igodoviai i>.:*eplje-na v nel>roj držav, šele Angleži so m v najnovejši d>.bi zd-užih v eno gospodstvo. to«jo pod angleškim varstvom. Areal pnvn i.naša 'J.S4^.00't kxadrat.nli metrov in število prebivalstva 23*2 milijonov. Držav pod antrle-kim varstvom je me manj kot nekaj nad površine imajo skupno 1 TiIT.COO kvadratnih kilometrov in okroglo oj milijonov prebl-alst va Vsa ko, taka samostojna država ima svojeira posebnega kneza, svoje, upravo zakonodajo in sploh vso notranjo samoupravo. Na dvoru .sak«-a teh knezov se nahaja angleški rezident k,.t svetovalec in s-veua pt p bi tudi uadzorovatel j. Aled temi Icr.^vinami vlada večinoma nudo nasprotstvo. kar je seveda anglešk niu gospod - vu le v korist Po plemenu razpade prebivalcu Indije lia več vrst ki nimajo med seboj me skupnega: med glavnima dvema oleriienoma • aei ^ski-mi Indijci (2*21 milijonov) in Dravdi t GO mil! ionov v vV sebno duševno razpoloženje, ki je ..ajbolj nasprotno p>dj tncia j izroči ubežnik o. Ako Londonu kon .era ni^s ca s^ptem- «ka vlada ne hi hotela i bra. Na konVrem-i ho zastopal zahteve, lj i !rško Guna :-is. ov jetska i omun-?polniti t«1 vlada Dii- jSiala čete prori Romuniji. Romun-j ska vlada je to zahtevo od' !onila Važne konferenca v Mariacskih j sklicujoč pri tem n;: me lnaiod-T.-azr.ir. j no pravo. Dr. BeneŠ, Čelkoslovaški mini- sfer za zunanje za V.e je odpotoval v spremstvu višjih uraanikov s-vojega ministrstvi1 v Marianske I.azne. da tam s pdjskim jMslani-i:om dr. Pikjom kon;* rira o vseh vprašanjih, ki se ti.'ejo Pol/ k»- * W, '' tf ir 1 elkoslovaškp Velike defravdamje v milanski carinarnci. Iz Milana s» porora Oblasti « Ikrile v tukr.jšnj; .-armamin ve-\n - ,, i* ».a uiadnikri. ki sli Kriva »e d- -Lazn odpotuie dr B-ies v Pariz f....... j . , , in v eŽnevo. da prisostvuje koiife poj^i.iia. ien«'am Zvp-'.p nanf'ov Obsedno stanje v Go: nji Šlp^iii ukinjeno Kakor poroča gornjeslezi jska — " Volksstimme " iz f i 11 \ ie z d i.jenjem cenr.u-e, in >»d za vezniške ohsedno st;m ,e v Co-nji Š|.*/.iji kratkem ukic.'cno. Iz italijanske diplomacije. Za nove podtaj»:ike v n- nistr-Ivu notranji i zadev r,o imenova-• dosedanji jKištni tajnik: Val-a>eri in Por- no. \i_inislrski predalnik Bono«..i j- odpotoval n:i S'- j ' uoznalo 0;1 J 'b>JiUSt. komisije, da !»">:'- ovr- POZDRAV. '/. obali sinjega oc«-ana pozdravljam V' enkrat mojega brata John Povčnik in družino v Kvelethu LMinn. Presrčna jim hvala za na-klonjenost v zadnjih trenutkih gi, ki jo nosi seboj resnost svojih napovedh, ddbi bo^rato nagrado. Oriša razsaja. S Prevalj- poročajo, da kljub • nergičoim sanitarnim odredbam tamkaj griža še vedno neizprosno razsaja in zahteva vsak dan žrtve. Za župana mesta Brežice je bil 7 septembra izvoljen dr. Josip Zdoteek. Dobil je vse slovenske glasove, medtem ko so 4. Poštne znan*ke s e:onist=rne^i kongresa. Povodom cionist »čnega Kong, ^ S i v Karlovih Var'li I. septembra isJov**sa- Pozdravljam brata Ma t 1. jt- dovolila češkos'ovaška vla-ll,;VJ"1 111 i-stotam. Pozdrav- na. da se izdajo posebne jKištap ('jam ''"bil Pogačnika, sr«progo in ?namke. ki h «do «- prometu !e 11 se'» .i" bili deležni dosedaj. Vam porih, navadno ne dobivajo Časo- 'kličem besede velikega Marksa, Jci p«sov in tak » pr«^- r. c ne vedo, je rekel: ' D- Iavci v.seh deže)a '-aj se po svetu god:. Na Danskem |*družite se!" Pozdravljam Matfi. fci. uvideli, d i tO zelo siabo lelu ie | Primožiča. V neizbrisnem spomi-ia človeško psih o in so skler.il:, nu mi ostane n j epov '»lopi branko izdajati posebne "aKor.se za in pa krok^lili ob Louis Ra- njence. V redakciji bodo novmr.r- Jverju. — las,puld Pa.včnik z dru-.'i in en poznqvalcf jet.nškepi --v- Žino. na potu v Dol pri Ljubljani. ___v tej hiši — sicer izrecno potrdi- dokaže z dokumenti v svoji knji- Nemci glasovali proti njenyx. COLUMBIA GRAMOFONE OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — plošč v vseh jezikih. Brezplačni cenik dobite pri VICTOR NAVINSH, 331 firmi S!., CoDunaagb. Pa. .sg C—Ifc.1 GLAS NATtOPA ^. SEPT. 1921 VSTANOVLJENA LETA 1898. GLAVNI URAD ELT MINN. DTKORPORIRANA LETA 1900. Glavni odborniki: PredacJulk: BL jjOLF PEKL>AN, E. 185th St., Cleveland. O. Pudp.-edsediiik: LOCIS bALANT, Box lot. Pearl - Ave., Lorain, O, Tajili k: JOSEPH PISRLEB. Minn. % . Blagajnik: CEO. L. BBOZJCH, Ely, Ulan. Blagajnik neizplačani* aartnln*. JOHN MOVERN, 524 E. 2nd A v«., W. iJululL, Mroča vaew Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor iell posteči član tc organizacije. naj ae zglaai tejnlku bljižDegR drufitva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufiiev se pa obrnite ua gl. tajnika. Novo društvo ae lahko vatanovi a S član' ali članieaiut. narodno last. Iz u>atia glavnega tajnika J. S. K. J. V glasilu z dne 15. septembra je bil priobčen dopis brate Anton Zbašnika, člana društva Sv. Štefana, št. 26, J S K J. Bratu Zbašniku ni bilo po volji, ker sem v .svojem pojasnilu imenoval, koliko jc znašala čista uloga na First State Hank of Ely. Odštel -ser" ne^rnjene čeke, katere člani ši* niso istočasno izmenjali. Nisem tajil, da ni bilo preveč denarja z dnem 30. junija na First State Bank of m vzroke, zakaj ga je bilo prevee, sem pojasnil. Ker pa Lrat .Z^ašnik noče razumeti vzroka, moram še nekoliko natančnejše pojasniti. Meseca januarja se je vi šila letna seja glavnega odbora v navzočnosti starega in novega odbora. Na dot i«" ni seji se ni d volj natanko določilo po katerem načinu bo odbor izvrševal investiranje, splošno mnenje med uradniki je bilo: da bo vsak poizvedoval za kake zanesljive bonde tej- jih priporočil ostalim odborn.Kon . To je bilo prav. pozabilo se je pa naročiti vsakemu, ki priporoča kal:e bonde. da t tuli zanesljivo pošlje vsakemu uradniku "pis takih bon-dov, da se tako razvidi kvaliteta istih in kakšna davčna moč je za istimi .Zgodilo se je, da so ta.ndi res bili priporočani, ker pa nekateri uradniki niso imeli opis>v istih, se niso zamogli strinjati za nakup istih. Stvar se je rešila po daljšem dopisovanju Jled uradniki, do popolnega sporazuma pa ni prišlo do polletne Rej". To je glavni vzrok, da je bilo z dnem IJ. junija prevee denarja na eni liani i. Glavni odbor ni namenoma kršil pravd. Pri tem se * pa ne more obsojali vse one, ki imajo jxisla z upravo jednotinega premoženja; kajti en sam odbornik ne more ničesar ukreniti brez dovoljenja vcc.ine. .laz ne ščitim nikogar, bojim se nikogar, če pa nare lim zmoto, jo pripoznam in rad popravim, če je mogoče. Ker so razmere nanesle, da j*- vloga z dnem 30. junija presegala maksimalno svoto, trdi sam nisem mogel pomagati. Trudil sem se pa. da se je tak< j zadostilo zahtevani naših pravil. Ker ni bil pri tem nihče oškodovan, je vsaka nadaljna kritika nepotrebna. Pojasnil sera tudi, da smo na r*.adnji polletni seji naredili po vol jen ačarl za 1 K>d oče investiranje, tako da imamo sedaj že naprej kupljene bonde predno je dovolj d« na rja v blagajni. Točasno imamo odbranih za ;f20.000 bondov, kateie bomo plačali kakor hitro bo dovolj prirastka v blagajni. Ker se pi tiče čekovnega računa, je tudi meni znano, da ga lahko imamo pri \eč bankah. Zato imamo enega tudi v Ihiluth-u. namreč za bb-gajiio neizplačanih posin rt ni n. Ker pa denar, ki je naložen na čekovni račun ne prinaša toliko ob res t i kakor hranilne vloge, zadostujeta za nase razmere dva čekovna računa. Ko smo zadnjič vzeli ;z raznih bank za nakup bondov okrog ."jciO.OOO ni nikakor kazalo, da. hi za i*-m za-poeeli nov čekovni račun; kajti tekom enega tedna je leduota za dotični denar imela že bonde. Nobena banka nam ne bi dala poroštvo in odprfa čekovni račun za do?io enega tedna. to sem omenil v svojem zadnjem pojasnilu, da s? včasih pripeti, da je na banki preveč denarja, kar pa je le toliko časa. da se izvrši transakcija pri investiranju premoženja. Za navadno tekoče poslovanje pa zadostuje. če imamo od *10.000 do ;fc20,000 na čekovnem računu, kar se sedaj tudi strogo upošteva. Vsled navedenih faktov ne vidim p >-trebe se še nadalje opravičevati ali zagovarjati. Mali pregre&k je bil narejen, vsled nesporazuma mtd uradniki, kar je pa bilo takoj brez odlašanja urejeno, kakor hitro smo se sešli. Napaka je bila pra-vačasno odstranjena, zato me^da ne bo treba padat: na kolena. Če hočemo biti iskreni, moramo iskati z« zadoščenja pravilna p^ta. in še le potem nabijati na veliki zvon, ako se ni našlo zadoščenja. Vsako društvo ima pravico obtožiti pri glavnem porotnem odboru vsakega odbornika Jednote za kršitev pravil. Seve, nekoliko zdrave kritike ie tudi dobro, samo da ae ne skušamo sebe preveč ojunačiti. — Od moje strani je zadela kcnČana. Joseph Pishler, gl. tajnik. meseca marca ! Dognano je, da jc laški prostovoljec Bon oskmnje : valee laških grobov! j In zato, ker je t:1 I,p h oskrunje-j val grobove laških vojakov. so fa-! šisti nam pozga'i naš Narodni Oskrunjevalec grobov je Italijan. — Za svetoivanskim narodnim do- dom pri Sv. 1 van o r.ato so nam mom je iel Narodni dom v Eojanu. — Vlada noče niti z mezincem ga- požgali dvorano Konsucmega dru- niti--Ljudje sc stiijo iz Primorske ker ne morejo več prenašati na- štva v Rojanu. zato nam uničuje.,o silja. naša kulturna ogni'V-a. nas na---padajo na ulici. v ;tivnib lokalih. Trst, 9. sept eml ra. , Seveda, sedaj laško časopisje ivoI_ Torej oskrunjevalci grobov smo! i ko stv;,r endirati. Sobratje in srisestre. bodimo shžni! Pridite na dru«;vene seje vsak me«ee in delujnio v prid dru štva iu Jednote. Pristopajte k dru-štvom in tu. ni dognano. Vsekakor pa so zairnali fašisti \ likanski krik, češ. glejte v nebo kričeče lopovščine: Slovenec oskru-njal grobove naših padlih junakovi Maščevanje! Požig Narodnega doma pri Sv. Ivanij. Pa so prišli pono.'i. kakor tatovi, vdrli v Narodni dom pri Sv. Ivanu, razbili, kar se je dalo razbiti, potem polili z ben«-.mom in zaž- c,->0* (la bi P«tem ona vlada sama galL {Zgorela je dvorana, v kalen jt imela zavetišče cela visra naših mogla pasti p^ nas s sxojmii lcara-knlturnih društev, zgorelo je telovadno orodje tržaškega in vrcielj- 1,,nerj1 111 v°i}lkl u'v " izirebiti. skega Sokola, zgorel je gledališki oder, uničeni so prostori. l:jer se je P0P°ln,\ma '»trebili, i-i prelvori-naše ljudstvo moglo zbirati k resnemu posvetovanju in Doživljajoči tl to nnšo jugoslovansko zemljo v zabavi. Nase kulturno ognjišče pri Sv. Ivanu je uničeno. In prišlo je n.ovo Kalabrijo. s«. :eth* 'itidianis. to razdejanje koyiaj teden dni po t:stem. kar je naš nt*rod v isti dvo- s,nfK'' rani proslavljal največjega Italijana, šeststoletnieo Dantejevo. Mi,1 vla<1> m ma'*- '!a nekulturni jugoslovanski barbarji proslavljamo italijanske duševne ^ <]o bolj propadi. Najbrž velikane, velekulturni sinovi dvetisoeletne kulture n un pa nato poži- ^ .ljlloov". 1 "" r*ove gajo naša kulturna ognjišča In povedali so čisto odkrito, da je to kra-'ine. . izena<'^° s Kraljevino v maščevanje za oskrunjenje italijanskih vojaških grobov, ki ga je za- mizoriJi in kriminal nosi?, njen cilj grešil Slovenec! -mora pač biti. la ubije napredne Svetoivanski Narodni dom je zgorel v noči od 2. ra 3. septembra. I "RŠe kra-le in Inidi. 'sir -.o ji večen In to ni dovolj! Bilo je treba še več "maščevanja"! j memento njene upravne nezmož- V noči od 7. na 8. septembra je zgorela društva v Rojanu. dvorana K o neumnega memento Inosti in s redo več n" :»:*c s+alosti. — l Naši napre vs-e drugač-vrgel bombe v dvorano, kajti dvorana je bila že vsa v ognju it: potem jUP P°trebe kot pa abiu-ki kožar-so se šele slišali poki. In ravno tako tudi ni res. da bi bit požig l.ame- m "«»Pfditanski lazaror.i a <»d-njen fašistom, ki imajo svoje društvene prostore v istem poslopju, ka-' kod naj jemlje ItMk.ia za nr*s. tudi kor bi hoteli sedaj fašisti prikazati stvar, da so bili požigalci tudi *u J'e, bi nani ds'ti zase — fašisti, čeravno hočejo sedaj zvaliti sum na svoje nasprotnike — "ardite del popolo?'. Aranžirali so stvar res zelo Drrmeteco. »la bi zakrili sled, ali vzlic temu je popolnoma jasno, da so bili poživalei oni Chicago, 111. Fradnim potoni pšlo sred- lovadnieo. O V enem j>a ,stvo- <,,!aVaJl jlrt «obratUi prostori. Tako je bilo nekaj časa precej mirno v hiši. Sevedr. pa so fa-Joniin KoK.eek na Ka«ne Ave. m šiste bolela ušesa, ko so morali poslušati slovenska povelja pri telo- lti. cesti. I ridite vsi. ra plačajte vadbi in pa slovensko petje, ker so ločila njibhve prostor« od dvaran® jkl,Ttnrno in ^»ater^a'nr nneiti nn. Ta nasilja naj l»i prf^ivsem ^►ospešila naše iz^--! *e'-anje. <"«š. večno ne bomo pr^n.š: li tt.li zot. a ostanek, .manj zavedni, se bo dal poitalijam'iri. 7t;»li j:. hoče asesment na seji, ker jaz se bt>m tisti čas ž- nahajal v sanatoriju za pljučne bolezni, tako da ne bo mogoče plačati pri meni doma a segment a. Vpoštevajte to. Lahko se pripeti, da bi bil kdo suspen- edinole steklena vrat.k in so gotovo že takoj izpo'etka skl-nlli. d?. Primorje. kajti š^le potem prej ali slej iznebe te nevšečne soseščine. V gostilniških orostorlh ;e prišlo parkrat do sporov med fašisti in komunisti, to .s" p.-avi "arditi del popolo in to je pae dalo fašistom dobrodošlo pretvezo za unice nje sokolske dvorane, češ. stvar se aranžira tako. da bo padel sum na "ardite del popolo". kakor da so hoteli ti uničiti fašislovske društve-diran iu zbolel, nakar, kakor vam'ne prostore. Tako bi se rešili fašisti suma peižiga, rešili b; se s; ra nske je znano, ne bi dobil .podpore. Za-1 soseščine in ''maščevani" bi bili tudi oskrunjeni grobovi junanov. Naznanila. Pueblo, Colo. Društvo sv Petra in Pavla st. 15 JSKJ. je sklenilo na redni aeji 13. septembra 1921. da -vsak član in članica mora plačati svoj ases-ment vsak mesec, kakor pravila velevajo, ("lane v Puebli bivajoče druatvo čaka en mm«; to je, član mora plačati vsak drugi mesec. planom izven Puedtde se naznanja, da naj dobro pazijo, da bodo imeli plačane društvene pipspev-ke, sicer sem dolžan ravnati se po društvenih in Jednotinih pravilih, to so pravi, da moram člana ali članico suspendirati, če ne zadošča pravilom. Članom izven Pu-eble pri priporočal, da naj si vsak preskrbi potni list. da ima vedno najprej plačano, ali naj si vzame prev,topni list, če je katero društvo JSKJ. v bližini, kjer dotični član biva. Tudi naznanjam, da je tajnik našega društva št. 15 šel v staro domovino. Tajništvo sem prevzel rej še enkrat prosim, vpoštevajte gori navedeno. Z bratskim pozdravom Jos. Blish. tajnik Prva ženska je bila te dni v Avstrni imerova-na vladnim svetnikom v osebi šolske voditeljice. Kruiv.i v Avstriji nimajo dosti, toda napredni so pa lt bolj kot pri nas kjer gi je v izobilju. vsaj za tiste, ki ne delajo. Bivša kraljica bati«evik*nja. Bivša neaptevec in počile so plinske'cevi. To so bile tiste ''bombe", ki jih je čulo laško časopisje, in ki jih je po trditvah te;ra časopisja hranil v dvoren* — Sokol! V isti dvorani, ki je bila vsak čas pristojna vsakomnr. tudi fašistom! Požig je bil M-m/irao tako spretno, da so prostori, ki jih ločijo od dvorane samo steklena vrata, ostali popolnoma nedotaknjeni po ognju. Gasilci so bili takoj na licu mesta, kakor d\ bi bili \naprej avizirani in zgorela je samo dvom tu in kar je bilo v njej. Kar pa ni zgorelo, se je skušalo uničiti na drug način. Tako je na primer "konj" ostal čisto nepoškodovan po ognju, ali — gol je popolnoma. Usnjata obloga je izginila. Stvar je popolnoma jasna. Gre za uničenje Sokoli1 Parola za to je bila izdana pred kakima dfema mesecema v fašistovskem ' Popolo fjk Trieste", kjer je bil Sokol *>značen kot iredentiška organizacija, katero je treba pobijati z vsemi sredstvi. In to se je delalo po tem načrtu pri Sv. Iranu in ravno tako tud; v Rojanu. za to je nnjlvdjši dokaz dejstvo, da je 'Popovo di Trieste" takole pisal o tem ognju • - V telovadnici se je nahajalo samo telovadno orodje onih vrlih Sokolov, ki bodo tvorili bataljon vojske SHS, ki bo korakala proti It diji. V poslopju, ki ga je objel plamen, so se vsako toliko rnzletavale bombe in druge eksplozivne snovi, za katere dosedaj nihče ni r.iisiil. da jih hranijo Sokoli. — Torej bombe in druge eksplo-jjim bo potem delo lažic. ko se ne zivne snovi, ki jih hrani Sokol — • bomo mogli več sestajati, ko ne aretirati je treba r.-e "'m- Hojan-1 bo več prostorov ra naša društva, skega Sokola! Obla-t- vendar ni- z;- naša posvetovanja, za naši zbo-sc sedle na ta fašisN,v«jki lira. —1 rovanja. Uničiti hoč-io naše kul-Saj n; vrag: »"-izlet *'o pp je toliko ! turno delo in v dosego te^-a name-bomb in drugih eksp!o/:vnih sno- J na so jim dobra vsa sredstva, tu-vi. a vsi zidovi so nepoškodovani j di najgrozovtejša in nainesiamir popokala niso niti slekla na vra-jnejša : najostudn^j',;: Inž »n. obletih in steni! Velezna^iln^ je tudi»kovanje ter bomb^in n v Trstu, temveč v vsoj kraljevini Italiji! — Seveda je zabranil fc-tografiranje pogorišča. T>a. gre predvsem :-a uničenje Sokola, obenem pa *nd; za to da se nam tndi v predmetih uničijo prostori, kjer se ie n:i3 na-od mogel zbirati v večjem šr«v::u. Gre oač za to, da nam nničijo vsa na. slili ostudno laž o mn jevanju vojaških grobov pr» mšom človeku. Oskrunjevalec da je bil neki Giovanni Bon Slovence, rodom iz Krmina. Danes j-» d »^nano. da je ta Giovanni Bon doma v Zdrav-ščini, da je ta rodbina italijanska, da je oskrunjevalec grobov laških vojakov služil v avstrijski vojski, da je bil ujet v Rustj«. kjer je vstopil v italijansk , legijo, da je s to legijo prišel v ltal:io. odko se more nad^iati. da po: tane res njeno, in uspehi tejr* prisad« Vanja se že kažejo v«apovojde v Hamburg. "Marili.na" baje ravnotako "Adrmiica" od pusti polovica osohja v "la<1;edel*;i eali se dela le še p - š'ir: in i na teden in se d"lo že krr* trgovina nič. težaki post rja. i o dr.ev na .Tneve po ulicah, zasl lžijr komaj po dve. tri dnine na te 'en. ves — promet stoji. Trst«; srcu Priinorjn se obeta bodočnost - ribiške vasi ! La mi.;cria italiana I---- Madžarska nespravljivost. "Jutro" pio nedvomno Madžari najnezaduvoljši v narmlnem oziru. In izmed onih. ki so bili pre-magani v veliki vojni iu s.o se morali vsled izgubljene vojne igre odreci svoji predvojni gospodujoči ]>: ziciji, so Madžari oni. ki so se še najmanj vživeli v novi pe-ložaj in se sprijaznili ž njim. M»-džari kažejo v vsem jA*<»jein dejanju in nehanju najtrdovratnejao namero, delati z vsemi silami ua to. da s<» obnovi staro posestno > tanje predvojne Madžarske. Tako ]>reil.sjtavlja danes ta država prav gotovo najl>olj zagrizeno gnezdo reakeijoname, revnnžne politike. Da je temu tako. ni čudno. Po eni strani ni bil zlepa kak evropski narod tako domišljav, tako nadut kot madžarski, ki je cenil sebe nenormalno visoko.. Ne le duševno. tudi materije'no. Vsem nam j* še v s|Moninu, kako je grof Tis/a v Savyjevu Takrat, ko je že '-e.^ i'lterni iu eksterni svet točno videl pred sebo j vojni neuspeh cen-jl ralnih držav, še vedno .s pestjo »pretil jugoslovanskim politikom, j ki niso kazali poniž.nega re-.pekta | pred močjo Budimpešte. Dalje ne (pozabimo, da so tu oo-d oče ga političnega pidožaja v nji-i h oveni '•••s.eilst Madžari so po-I stavljeni kakor'klin nu^l severne, jVzhiulne in južne Slovane: ločijo , kebe in Poljake ter Ruse ml Jugoslovanov fli ('obe od Rusov. Zato j^to vsaka prfitislovanska politika c pridom računala nanje, kakor .se je ta taktika tudi lak o dobro I obnesla v habsburški Avstriji. I Madžari, ki so si napravili s svo-i'ini Imgatini' grofi dobro reputa-t-iju po za(iadni !Ivro^»i. pa vživa-'.V> tudi sicer d opraviti z Madžarsko, / njeno silo popolnoma mimo lahko pomerili. Toda neugoden je položaj j/a nas (Jugoslovane^ za slučaj, da imamo opraviti na kaki drugi strani. j V tem oziru ne bomo imeli še ;kmalu sigurnega položaja, kar našo akcijsko sposobnost zelo zmanjšuje. Zato moramo madžarskim zadevam posvečati še posebno pazljivost. Nemiri v Albaniji Vsled vstaje Mirulitov je vlada v Tirani v zeto težkem položaju. Da bi se izognila ministrski krizi je odgodila sejo narr.dpe skupščine do septembra. Ako se kritična situacija do tedaj no bo popravila bo vlada razpustila parlament. V deželi vlada velika vznemirjenost. V zadnjfm času pkušajo Ar-navti na več krajih nriti ra jugoslovansko ozemlje, da bi M:ridite napadli za hrbtom Potres v Itaiiii. V Eritreji in zlasti v Mesaui in v okolici so čutili močen potres, vsled katerega so bile štiri n^ebc ubite, približno 20 pa ranjenih. Vezuv bi ju je Iz Napolja poročajo o močnem _ ša kulturna ognjišča, misleč, da der se je-vrnil domov šele letos delovanju Vezava. V 19 urah iz Pariia v Bukarešto. Francoski kapetan Pelletier d* Oisv je preletel na svojem eno-krovniku v 1<) uraii zračno pot iz Pariza v Bukarešto Vsled tega ugodnega uspeha nameravajo prihodnjo pomlad uvesti reden zra-koplovni promet med Parizom in Bukarešto. Zrakoplovni promet med Špansko in Južno Ameriko. "Times" poroča iz TTuelee na Španskem : Nemška komisija tirc-iskuje obrežj? od Iluelve rlo izliva Quadalquvira, kjer naj bi sc postavila baza za promet z Zep.vli-ni med Špansko n Ju -no Ameriko. Spor med škofom in duhovččno. Med škofom v Genovi in njegovo duhovščino je na*fal precej napet položaj zaradi gofo\-ih cerkveno - političnih vprašanj Kakor poročajo, hoče pap» radikalno napraviti red med bkofcrj in duhovščino. / Zemljevidi. Združenih držav Kranjske dežele Zemljevid Evrope Velika stenska mapa Zemljevidi: New York, III., Kansas, Colorado, Montana, Minnesota, Wyoming, West Virginia in Alaska vsaki po Pennsylvania Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poština je pri vseh cenah vračunjena. ^ Mo te vladal Jigostevij i, če bi Aleksanitr umri? VSIoi&enee** piše: ' ~ Kralj Aleksander leži bolan v Parizu. Vesti, ki govore službeno o njegovem zdravju, ho sii'er pomirljive in ugotavljajo, da je kralj izven nevarnosti, toda ined občinstvom v Bel gradu *iada. kakor je razvidno lz poročil tujih listov, velika skrb za kraljevo zdravje m francoski listi javljajo, da se bo takoj po kraljevem povratku v Bel-grad začelo reševati vprašanje o preatolonasledsivu, katero bo kralj Aleksander rešil v »poraznimi z vUtl« in parlamentom. Kot prezuin-tivne naslednike prestola imenuje francosko časopisje prinee -Jurija. Pavla in tdna ruakc velike kneuinj>* Jelene. Vsovoloda. Vprašanje prcNtolona-sledstva ni tako enostavna in preprosta btvar, kakor izgleda na prvi pogled, ampak ima /.lasti v naši državi velik notranjepolitični in š»- večji vnanjepolitičm pomen. Oseba ranj-kega kralja Petra I. je {»»stala narodu ie naravnost legendarna, in ni ga bilo <"• I o veka. ki Iti s*- bil drznil dvigniti svoj glts proti niemu. Tudi seilanji kralj Aleksander bo užii^d. tako vsaj u{>amo. isto zaupanje med narodom, kakor njegov herojski preanik. Z\e more se pa z gotovostjo trditi za njegov etra eventuelnega nasled^iika in kaj pomenijo pretendeiiski boji za prestol, za notranji mir .n red v državi, jartno m _'lasno priča zgodovina vm h numarhičnih d»*iav. Položaj, v k#tcre-_'a država lahko zaide vsled notranjih bojev za prestulonasled stvo. po«taja 4e udiko zmedenejši. ker sc sosedu? države ali pa one. kjer vladajo soroduiki r/znih pretendentov. le prerode poslužujejo nastalih zmešnjav v dosego svojih koristi iu izvedbo svojih načrtov. Zato je nujno potrebno. da »«• pravočasno ".krene vse, kar »non* *pore za pr«-stoi ;.n-mo«ročiti iu baš tist«* določbe / lirona ali ostave ki se nauašajo na ureditev prestol jnasleds'vt. morajo biti izdelane s skrajno temeljitostjo in precizno* t jo. iL. je vsak dvom izključen. Vidovd.-diska nstaxa ddo«"a preHtolonnsledst va v členi 5 kdo? Ustava daje kralju v tec. oziru popolnoma proste roke. toda ta prostost ni nikaka garaneija da se ne bi vneli ostri hišni prepiri med onim. ki ga določi kralj. 11. onim, ki se smatra za bolj upravičenega in poklicanega n. pr. z ozirom U^prvoroje«stvo ali pa iz kakih drugih razlogov. Se bolj zapletena pa postane < .-la stvar lahko vsled ustavne določbe. da i:iora od kralja imenovanega prestolonaslednika poJrdit. tudi narodna skupščina. Ta določbr more v imenovanem slučaju p.r-lofaj le še bolj zaplesti. Ali ne bo vsak pretende.it gledal na *o. d:< si zasigura večino med poslanci* Taka prizadevanja p-i morejo roditi uebroj političnih intrig in ravno t ». kar se je d.«.dej v parlamentarnih monarhijah najbolj izbegavah . namreč vmešavanje kr«me u. dvornih krogov v dnevno jmlitiko. bo postalo nekaj navadnesa in običajnega na veliko škodo države in reda v njej. a še na večjo škodo — dinastije. Naši ustavotvorei so bili na svoje delo silno t»om sni. Tu imam-lep primer, ali so na svr j elaborat lahko ponosm po pravici ali ne. — -\ se ka/.e na to da b<. treba kolikor mogoče kmalu z.i«--»ti vidovdansko ustavo temeljito — revidirati! Svetemu protakcija w n»ga Kiti 1928, f (T Geološki institut' Združenih držav poroča: Po prvem zastajanju. katero je povzročila vojna, je produkcija premoga vr zadnjih o zlomu eeaitralnih sil sta zelo zmanjšana produkci.ja o-rožja in streliva ter desorijenta-cija trgovine povzročili zastoj. Ko so se leta 102f> razmere spremenile. se je začel« zopet intenzivno delo. Celokupna svetovna produkcija premoga v letu 1920. znaša 1300 miljonov metrskih stotov. Med-i tem ko je bil pred vojno center premoga industrije v Evropi, saj ;.ie znašala evropska produkcija -">0 odstotkov svetovne produkcije. je morala Evropa sedaj to mesto prepustiti Severni Ameriki, ki izkoplje letno 4(> odstotkov vsega premoga Vzrokov za nazadovanje je več. Prvi vzrok je ta. da je med vojno uinogo premogovnih distriktov trpelo neposredno težke Škode, tako v Franciji, Poljski, na Balkanu., Dalje se je zmanjšala po vojni produktivna zmožnost delavstva iz umljivih vzrokov, sled-njič je pa vojna prenesla industrijsko in trgovinsko težišče iz Evrope proti zapadu. Tako je padla produkcija premoga v Angliji za 20 odstotkov, v Nemčiji brez saarskega področja in Alza-je-Lorene za 24 odstotkov, na Francoskem za 4tJ odstotkov. Vakuum, ki je nastal v vojni na svetovnem trgu vsled izločitve Nemčije in deloma Anglije, so hitro izrabile države, ki *o bile manj aLi pa sploh nezaposlene z vojno. Amerika. Japonska in Kitajska so takoj zasedle od Evropejcev zapuščeni orijentaLski trg. Od vseh, od bcj*šč oddaljenih dežel imata saiuo Nova Zelandija in Avstralija manjšo produkcijo, nego pred vojno. To pa zaradi tega, ker sta Pred krakim ?o prepeljal; sem trupla onih ameriških vojakov in častnikov, ki so ?e smrtno pones srečili pri eksplozjt vodljivega balonu ZR—2. Na tliki vidite lad jo, ki je žrtve nnpeljala in pre* nos na kopno. Ena noč na kopnem v Kalkuti. Kri naše krvi tečev Zapadni Ogrski. Ko spremljamo dogodke v rapid ni Ogrski, morda niti ne zavedamo vsi. da teče Tudi tukaj kri naše krvi, da se ta odpira;,o gnv bo vi za naše jugoslo-ansKe brat.* Pele Hrvate Wasser - Kronten^ v za pad ni Ogrsk: Ko je Wilson r.a", 1 peti lepo pesem t samoodločbi narodov, so začeli tudi ti narodni »rosni svobodnejše dihati. Štejejo v celem okoli dvesto svojih belohrv.iškik pisateljev. V«r»dar t* izumirajo vedno bolj in bolj. Imeli so celo tednik "Naše l\o\ine" . ki so začele p< ra/sulu monarhij" živahno narrxino pisati, ker so njegovi izdajatelji upali, da pridejo s "k ndorjem"' v Jugoslavijo. Boljše- viški režim s- O-rs k i jim je vse to zatrl, in sedanii rezin ;»h n- pusti več kvišku. Bližajo se svoji narodni ~mrti. Zdaj j;li deVjo med Avstrijo in Ogrsko. Kije se še boj za meje krvavijo morebiti ceio dobesedno ti Hrvati. IV pa d janski ne prelivajo krvi. se prel va njih narodna kri, ker jih nad polovico pride nod Avstrijo, drugi pa pod (igreko. Ločeni se še manj morejo držati. sedanjih strelskih jarkih je narodna smrt belih Hrvatov, ki jih jt še okoli 20(i.000. O tem piše univ prof.-sor dr Slavic v ravnokar izdani knjigi 'Vrekmurje" tako-le: Severno od Prekmurja, med R no pri Monoštru .'Sv. Gothfadu) in Donavo so se v 16 stoletju priselil: od Donavi Slovaki iz N;i:e jn Trenčina, južno od njih do Rabe pa zlasti Hrvati, Rošnjaki itd., k ostankom panonskih Slovencev. Razen nekaj Slovakov j-i^žno od Donave se ti Slovani (Jugoslovani) smatrajo za Hrvate Pravi se jim tudi Beli Hrvati. Ti Hrvati tvorijo narodnostna otoke m. i Nemci in Madžari, so si ohranili svoje posebne jugoslovanske šege in navade ter so ponosni na svoj hrvatski jezik. Kljub temu. da znajo navadno vsi še nemški in madžarski, si ne da> vzeti svojih hrvatskih pridig. Nekdaj ko imeli ti novi naseljenci vidi duhovnike - glagol jašr s sta-roslovenskini bogoslužjem. Nemci in Madžari so jim zitrii glagolico. Hrvatske pridige pa so si ohranili do danes. Te pridige imajo al: rojeni Beli Hrvati ali prekmurski Slovenci in Slovaki; pa tudi madžarski duhovniki so se ponekod to! kc naučili, da so jim pridigovali hrvatski. Slovstva imajo znalo. Imnjo svoje hrvatske molitven-knjige ter kak katekizem in "Razlaganje katekizma", kole lar od leta 1664 naprej, n. pr. 44Kalendar sv. Knuilije" let i 190"». Teh Hrvatov med R^bo in Donavo je po hrvatski datistiki okoli 70.000, v resnici pa jih je triknT toliko. Da b: se ohranili Beli Hrvati med Rabo in Donavo ter Hrvat: m Slovene! severno od Mure in Drave, se je delalo na mirovni konf-icnei v Parizu zlasti s češke sira-ni, ki je oficijelno postavila korid n kot predlog med svoje revindi-kacije. nato, da bi bil med Češkos'ovaško in Jugoslavijo pas Jli koridor. eigar manjši del pri Donavi bi spadal pod češkoslovaško drugi del pa z glavnim mestom Sobot i Vem pod Jug jslav; ,o. katerem bi imeli ti dve državi »epcsietlno zvezo in bi se s tem oretrgal stik med Nemiko Avstrijo in Ogrsko. Mirovna konferenca ni hoteli dati tega korido-ja, amp:.k so bili Beli Hrvatje razdeljeni med A mirijo in Ogrsko, ker so nekako v sredini med nemškim in madža-^im prebivalstvom; več jih prisojenih Avstriji. Ker pa Ogrska prostovoljno noče'odstopiti, je še ta zapadna Ogrska ali "BurgenJard" kakor >ni.-«-prisluškoval godbi, ki je igrala na nekem trgu v^»rosIav-» b-t-oega praxnik-t douta<-;nov. Ko je godba prc.u-h-tla igrati. mogel vršiti n^kaj kor»stneg I-ar je treba izurjenosti. Kamorkoli sva Jla. ie obgovo- i i1 mimoidoče. V \sakem slučaju s^m tudi zapazil, da se je izraz na Je.h teh ljudi izpremenil. Po.^.tal -• ni radoveden ter ga vpraša), kaj jim pove. — Oni morajo vedeti. | da niste vi Anglež, — je rekel. — j-laz povem vsakemu, da ste Ame- : rikanec. i — Nato nn je pričel pripovedo-j vati. kako sc Indijanci organizirajo. Vse. kar bodo »u igli. bodo storili sami. Ne morejo pa napraviti vsake stvari, ka jti za io poLrv'bii jejo strojev, i dobili bode vse iz ! Amerike in na ta način ne bo šlo sc je množica razpršila :n tudi jaz nič njih denarja v Amrlijo. Pre-irem se dvignil. Naenkrat pi siti: prečili bodo prodajo katerekoli cul za seboj anglešino 1;\ neki glas ' "ngleske stvari v Indi~i r»ie je vprašal: — \li -te v Amc-r.kanec— Domačin v navadni • rdeki se mi je približal ter pričel «. »voriti s šclarsko nutqib nostjo. ki je kazala, da z:.a ež_Ine jila S svojimi manipulaei- industrijske banke Ferdinanda \ jami iu s tihotapljenjem vel.kan. Maeha. Aretiranee bo 'zroeen dr-;skih zneskov na Dunaj je zakrivil žavnemu pravdništvu. Grof ca ga i P°Uske marke. Vsi t: po^n je obdolžila, ua je na borri zišpe- 'so mu nesli ogromne dobičke. Fi-kuliral znesek 7 in pol milijona K nan<^a uprava je vsl^d tegi asta-ki ga je sprejel za prodan grofic- Vlla sifrirane brzojavke za banke, ni vratni okras. Verižništvo na debelo. Demonstracija brezposelnih. j V Shefieldu na Angleškem je xr i - ■ , , . , . prišlo pri demonstracijah brezno- tvakor poroca io r on^ki l»s*i so! i i i . * 1 seliuh do nemirov. Množica bro- arettrali bankirja m trirovca / va- i i,./.., i- .L-iii ., t rupijo. — Lažje bi bilo živeti s 33 centi - sem tika bo gotovo pomagala Tndiji. Indija ve, da ji bo Amerika pomagala. Moj znanec me }e nato odvedel na vswud anraix t m. voriti z menoj o Amerikancih. ker s^ tako strašno razlikujejo od Angležev. Takoj, ko me je vid-^l. je s|>oznal. da rem Amerikanee, ne pa Anglež. Angleži se ne obUeij-j fnko ter ostajajo v svojem niest-rem delu. Oni nočejo spoznati In-č'je. Indijci pa niso taki reveži kot mislijo Angleži. Oni s:oe. potrebujejo pomoči, a tudi sr.mi so že na delu. Izdelujejo že svoje lastno blago, katero sem gotovo videl na trgu. Potrfbujejo pa strojev za izdelovanje blaga in t^ stroje morajo kupiti v Ameriki, ne pa v Angliji: Indijce se uči v šo-*ah angleški. Raditega bodtv lahko tržili z ostalim svetom ter imajo tudi dosti stvari, da tržijo.z nji-ii'i. Najti je indiske pdote in on -iam (namreč moj znance) jc pred delavec .pri nakladale'h ter ve, kako naložiti veliko ladjo in Kako porazdeliti tovor po notranjosti takoj prenehal, ker sem spoznal, da bi me ne razumel, la bi ne verjel. tako slepa je bila njegova vera v zapadno civilizacijo. On pa je govoril naprej o tem, da odhajajo Indijci v Ameriko, da se nekaj nauee. Amerika moril vedeti, da potrebujeje Indijci stro jei\ S stroji bi lahko napravili vse potrebno in Indija. . . . K«j? Tudi puške in topove :n vsak človek v Indiji bi n^kaj dela! in potem bi Indija, kot en mož. . . Ločila sva se ter se dogovorila!*, da se sestaneva naslednji večer. Bil je vesel, da je govoril % Ame-rikancem. Ko sem se vračal po zapuščenih cestah proti svoji ladji, sem razmišljal o tem. koliko iih je in kako lahko vsak dovr?i svoje malo stvar. Vsi ti skupaj pa ne vedo, kako strašno bi bilo, — Indija kot en mož... . Naslednjega večera ga nisem več nažel na dogovorjenem mestu. Mogoče radi tega. ker nisem jaz KNJIGE Poučne knjige. Nemški abcednik NemSko-aiigleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-nemski slovar (Janežu; B^rtol) Knjiga za laiikomiselne ljudi, (snisai I. Cankar) Pet tednov v zrakoplovu Zbi •ani spisi Jakob Alešovec. 44Kako sem se jaz likal*', Prvi del Drugi del Tretji del "Ljubljanske slike", Četrti in peti del "Ne v Ameriko", Sesti del Amerika in Amerikanei 1.75 2.00 Zabavne in rame druge knjigr. Doli z orožjem 50 Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (349. str.) .50 Mesija (1. zv.) .30 Mladim srcem (2 zv.) (Spisal K. Meško) ,30 Molitveniki. Rajnki Glasovi. v ucnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura * v platno vezano -1.00 v nsnje vezano '2.00 v kost vezano 1.80 ladje. Vaak Indijec bo- kmalu rekel, da je Amerika čudovita Roman s kontrabasom. Rn^ki ««prsa ]* Anton P. Čehov. Uode< na daeo i uiti bit Na hrb Smiekov j* a ui«*us M-iu>a ve«ila iu *re«'-.ua prišia kneza i veeer tu 1UU iz zaboj in gifdca sla šla naprej. ''Vrag vedi. eeum je taka teža!" je godrnjal vso pot Žučkov. "Za nič na s-vetu ne bi hotel igrati na takem velikanu... Uf!" Prlšedš: na dačo h knezu Bubi-lovu. vra godca položila zaboj na Bibulova kjt-r je;vode. držeč v roki trnek, t y .cronuii{dovala. Lopovi, ki 90 ukradli I v bufat. ter .^itrabas v ubijat em za boju. j obleko Smi okovu >o .»dnesli tudi I reni časom na dači že vimčkov jf šel la reko, ki je go-.njen«, krilo puMivši ji samo škst-|JM*iž*£ali lestence ter vetilniee. hladne vode, čeprav ne Ijieo s žrvami. . -Ženin, dvomi svetnik Lakejič, zaJ 11«» /-at«. jako poetično.^ "Kaj mi je sedaj prič«ti?" je;ter pri-kupljiv uradnrik v notra- "Nemara iti tako do- niem ministerstvu, je »tal •redi uda svoj veiičaMn "Kaj, ko U se r»el kopati!" si za] > lak al a. Je m.si d. lil O v * Ne. nikoli! Raje isnirt ! PoJ dvorane in se pogovarjal z gro- Pr* 'j je iazpravil ter pot o- čakam, da se stemni; potem, v te-'*°,n Skalikovom. Govorila sta o pil svoj.- telo v hladno vodovje.se podani k te*i Agatiji in ipo-,8^'"- \'e j« iol kra>*ii Ta večerna' >1 jem njo domov jm» obleko... Al "Jaz sem v Napol ju". je pripo-lep >lu jf vpli ula n« poetično du-'medtem pojdem in ^ skrijem pod«vAr ffl SEPT. 1921 Izpred Ijubtfanske porote. TATVINA V FAAOVŽn. je muil »lil« kaksuiO slot v visoki travi. zbežala k mostiču.lV! mi 11 * 1 an, zazrl zalo d-kle. Ko s«- j.- priplazila pod moetič, za i'ja<- m.v«rin sr.-u. • ] "Nemara je rečna sjreua Je Stanovala sva sk,- Je življenje t vpraševJ >0 mene*" si je m;shl. iu ta mi- paj v en* sobi — in J27 . čl ra* "Zakaj živimo? .sel mu je laskala. Kajti on je bil:M' uaufil Pri n.i>m igrati na konje bajka, Nuje..." jvsekdar visokega mnenja o svoji|trabas» rapsodijo Li ta.* »ječ jned .*»|K>o kra.s«iiico uinanj<»>ti *"Ak Kaj i>ne26. maja sM-J-z^lisikna pri- .p«>divjaJiosti in su-ovosti. NV. sv ^■i/ni višini -iad Oor-n jov asjo v Petra dan se je spri France Km. i.eskoveu v Polja :ski dol sr. I pri ( čič. sin posestnika in s, da^ičarja. upniku Mateju K.»su njegov ne- z domačim fantom Florjanom .ak Ludovik Kos. Fin' je ;-pu«ka Mule jen; in njegovim hratraueem o njegovo kuhari«- » liano Platišč Mersolom. Mulej se > hotel na nalagal, da čaka aa v-top v pod- vsak način maščevati, n pride častniško šo! >. kjer m- ga že spre- i bil za napad tudi Meraila Na ne- j deljo zvečer sta pripravila na| a l. Oba sta m 1 verj. 'a in gi gos.o-1Počakala Kunčič« v Kntrine-i.ubno spreje.a. De- ko pa je imel kovi gostilni kamor je on redno zahajal. Pripravila str- si dvr. kola. ki sta ju izruval.-t z olnta ob cesti. Ko je K unč if vstopil v gostilniško kuhinjo. ;c .VI Mulej takoj v vežo. kjer ga ie videl gostilničarjev sin. da je odprl n^ž in druge namene. lzv«-«»d je 1. a ni reč « d župnika. t'a le. 1 v blagajni v * * ži 80.000 kron goto / ne. nabr^-i'ih od fara*)ov za nove zvonove. Posrečilo se mu je priti do kljn-*ev. Odprl je Dlag:: m in v/»' .">0. IH«0 kron 20 vinarjev in 3.-4 lir 'i!'. cent. Ker udi kuh.-.rice n« lu- odprtega vtaknil v Iviin<-n.-a j so svarili, da ima Mulej nr>ž. Kur-iodorna. jeob.ska! šeroenochram-jf.ic-a sta vzela v varstvo v or„,:lri bo in je vzel lOO I ron. 94 b". «rt- p,.rnui in Valant. obtožena •11 pa ona ni >.ire- Hiu la bilo te/;ku /jipfe/:T;, da Je -.pa na a je človek, kako si potem ra-e-občutil j* rnabouia. pr.jti svoji jasniti t«> čudno prikazen f ('emu' 1 v prsih uekaj ljubezni p"; jc Tu pod mostom ' in kaj diOllir^a Dolg )l< Jo gledal. "Nu, di*»ti je eloboko piikazel i^a tvetl Se eu bitje 111 modroval, se je je sl"J pred njo ž njo t" Dokler je iak< . '' si je mislil in dekle zavedlo, vzdihn«1. Adijo, lepo 1 Ne ubijte me!" je zašepetala It sti. ' lit -e je birl na krasno'narja! Ravnokar nora 111 na ples nje- f"Jaz sem kneginja liibulo va I Prosim vas! Vam dajo mnogo de- m odvezovala vodi trnek, in neki zlikovci zo om je šinila v glavo misel ukradli "mojo obleko, čevlje in I vse '' je menil splavati na- 44 Rapsodijo Ijisfa . Vi se norčujete...'' "Ne verjamete T' Re je zasmejal Lakejič "Pokažem vam pre-eei1 Pojdiva v orke«tei !" ^euin in grof sta se napotila v orkester. Stepivša li kontrabasu, jela >-ta urno razvezovati jermene . in — o groza! --- Medlem, ko si čitatelj lahko predstavlja - izhed mnzikalnega prepira, po iščimo Smičkova. I'bogi g<-dec. ko ni vjel tatov in ,se je vrnil na kraj. kjer je pustil . jzaboj ni videl več1 dragocene bu- "PiLvtiti ji moram nekaj za spo iiiin Nekaj ji privežem k trneku.! "tiospodičua". deial je Srnič-To jo bo zueuaddo." j kov s proseČim glasom, "tudi me-itare" Ves v ckrbeh J*1 šel parkrat Siničk .V je splaval tiho k b*e- ni so ukradli mojo obleko... Go-5f°ri m doli.oh Potu' in ko ni nago natrgal velik š«*pek poljskih 'spodična !'* je nadaljeval po krat-,1*50' za',0ja- ^ menil, da je zgrešil ter v« A Uh in, z veza vsi p* kem molku. "Vidim, d a vaš vzne- pravo pot. r\> _ _ . . ............ 1 ra v«». pritrdil na ti nek. jiuirja moja nagota. T«.da meni ni "To je strašno! 'pel* se je p..topil na dno ter možno iti odtod, prav zaradi istih ^ grabil za lase. t«; dušila ttazswln M'eijalni i»olt zalit t vaj o, da si je mislil ter 'Ona se bo za-Jaz sem 111 ori- _ rde."i motvoz. okolir-in kakor vam. <'tijte. kaj fIu®',a v zabrjju. *t. prii lici zakoni ter sem se domislil; ali se hočete vle- lee-" • ložaj mojega junaka či v zaboj mojega kontrabasa terj 1'bogi Smičkov je hodil do pol še 10man končal .>e pokriti s jx-ki-ovom? Tako me noči po potih ter iskal zaboja, to upi na : i azi i\ ua tem mestu, toda - jo j! ne b ste videli..." zaman. Naposled seje ves one- is«.da pisateljeva je neizpn-s^ Rekši to, izvlekel fe Smičkov Lz mogel <»dpravil pod mostič. \ ded neodvisnih pisatelja zaboja •nštruniient. Lepotica se je; "Poiščem, ko se zdani*', je ier se riHuan ni končal s š-»p- v legla v zaboj, on je zapel jerme- členil. ;-.ouj Lbogi :n uezualni godec je ne in se radoval. da ga je prirmla! Iskanje ob zori je imelo baš isti 1 o I di'Uan proti zdravemu *nuslu (bdarila s takim razumom. iuspeh in Smičkov je sklenil poča- mraii \ življenju imenitne ter bo-| liosp^Mlična. sedaj me ne vidi-,^ati P4><1 mostičem noči. i»*ip. »t u*»- vaiJio Ulojfo. te", je -ek-1. " 1>-Ž:te tu in l>o-} "Jaz jo najdem", je momljal. Pnplavajuč k breuu, je bil dite mirni. Kadar se stemni, odne- j vzel cilinder z ylave ter grabil Smičkov Kar ]>r. ^ nečen: m videl ^em vas na dom vaših roditeljev, 'za lase. "Teprav jo bom moral iiiio mu neznani hudobmsži pobrali 7. nastopom mraka je Smičkov} ln še sedaj si kmetski ljudje, ki v>e. razen godala iu eilindra. "Peklenski lo|x»vi!" je vzklik ml. Se vznemirja me tolikoj (vili 1. Ve črt jc imel takšen: iz- mostiea možno videti nekega na-ukradena oblaka, kakor misel, da prva dojde do prve izbe ter si iz-Itoui moral iti nag ter se tako pre- posodi obleko, potem pojde dalje. grešiti proti nravnosti." j "Ni hudega brez dobregapod mostiča čuje hripavi kontra- Vsede! v- je na mštruuieifct si je mislil, mešajoč prah z bosimi 1 bas. .. Jel i.-kati :»h<;da z >v<»jega gruz- nogami ter kriveč ,kk! nošo. nega položaja. j"Za ono toplo sočutje, katero sem "Ali naj pojdem nag !. knezu!izkazal kneginji, me Bibulov go-Bibulovu!" je ugibal. "Tam bo- brno uro in repni v >ž. Z ropor. pobegnil čez mejo v Cerkno. T.im je ustavit v ne1:^ gi stiiio in bi! ljudi, ki iih je alarmiral Žnp-i*ik. takoj pr jet. !~)onar so še na-š,: pri njem. Porotniki so vnra.'a-ii.»e glede tatvine potrdili s- iio. nakar je bil Ludo- ik K"'« rh-st-jen na podvugo ielo težke jeee. VASOVALEC - KOPAŠ. Julij I>ergariC. "^til^tni klepar, so j»* hotel na v-rak • aeiu vsilili natakarici Ivanki, da bi šel z njo — upat. Ona prenočil h v niši gostilne pri "Deteljici", v Florjaoski i.Jiei, poleg n iene sobice pa stanuje spremljevalec vlakov, .viartiu Mlakar. Ivanka je vsiljivca odločno zavrnila, Bergare pa jc sel I-:jjub temu skrivaj v njeno coh»» i»i se skril za vrata '1 »da prodne j" šla Ivanka spat, g." ,;e lzs'edilu in iztirala iz sobe. Ponoči pa je p«išel T)ergauc z»ipet poti oknt». Ker se mu Ivanka ni hotela oglasiti, je izpremenil sv j naCrt in \-Jrl v Mlakarjevo sobo. k j':.- jt zapalil šibic^ in vkrid«l Mh-.karju ki je trdno spal, list^k-o i« okoii sta takoj pričela napadati. i\z dobro uro se je zmuzni Knn^ie iz si.be in pobegnil prot: clorou Obtoženca sta takoj pbiiijla Jrn njin: in napadel ga je Mei^ol s kolom. Mulej pa z nožem. Cadal mu je tri globoke rane. osobito smrtna je bila rtna na vratu, k jer je hita prerezana žila odvodnica, v.sl.-d I česar je naslonila smrt Knnčič se je privlekel do vrar Kati inekove postilne: kjer je odgrala h*i -»o-stilniearke Hedvi:ca Vrhinčevi zadnjega napadale?., k* je že um»-rajočega hotel še pretepali. Se enkrat je Kuneič vstal, za k lies I. — Mir! — napravit tri korake, padel in izdihnil. — t »btožen: Mulej prizna, da je sunil Ko.ičiča z no že m. vendar pa trdi, d* ga je udaril Kuneič s stekleni.- > pr. glavi ir; ga omotil tako. d.i ne ve, kaj je delal. Meršol pa priznava, d^ je udaril Kunčiča s kolom, toda le. da bi bratranea M ideja ubranil Kunčiču. Senat je stavil poretnikim dve vprašanji: za obtoženca Muleja glede krivde uboja, z« Meršnla pa , • vprašanje glede te?ke telesne no- jbtsO kron, uro z verižico, noz in ,, „ ' V - 1 ,-1 skodbe. — Z a govorništvo pred a- s-aniokres. Ko je lomastil ronae po , , , , x - .. . t,, - - 1 , 11. " I Z*1 S(t dve ilodutni vprašanji in sr- s.»oi, je začela Ivanka klica" na , , . \ti ,1 ... . eer glede duševne zmedenosti pri }.omoc. Jllak-ir se r1 sončno /.t»u-1« , . ....... 1 d?i. Toda komaj je dvgni! <», Prva zamorska doktorica filozofije. Na vseučilišču v Pennsv ivaniji je bila promovirana za dokt^viieo filozofije čistokrvn i z.imorska gospodična Sabie Mosselova. *lb.se " iiaj ni bil še noben ;*;;morec v Ameriki doktor filozofije. Oče u doktorice je bil prvi /amoree. vi j" dosegel v Ameriki diplomo doktorja prava. Njen ded ie Škot' afriške metodistovske cerkve. Petkratni /enin_ V Leetzu v Angliji se je t f dn> oženil TPletni HaigJi < 75!» *no E-lizabeto Kiploy. Ha:g?i j..* bii že štirikrat oženjen. V štirih dneh z Evrope v Ameriko Neko veliko nem;kf podjetji namerja zgradili z ak plow Z. p pelinovega sistema ki i.i prevažali potu: k e iz M a d ride v Puenos A»-, res. Potovanj- bi *ra.'a*o s* ii i dni. AOVSRTISEHBNT8. Kje ie JOHN TUNKOVIČ? Ik- ma je rz vasi Žejno. V .Vmeiiki biva že kakih 10 let hv nazadnje se je nahajal v dizjivi Illinois. Prosim, če kdo ve. da mi javi# ali naj s«* p'a sam oglasi. Ana Tomš", ("atežke Topliee, pošta Brežice. Slovenia. Jugoslavia, i 28^29—9) IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreče. 132 funtov $10.20 1'rt ve^Ji-ui naroC-ilu vprašajte za i.K*sel>uo ceno. K iiitro^llu Ltrlloille Mont-y ur.W MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. Ncrr York, N. Y. gega človeka, porast lega z lasmi in v cilindru. Poredkoma se iz- do gospe. Da. iir po vrhu so .tatovi odnesli s hlačami rred tudi .smolo, kj se je nahajala v žepu!" Premi«!jeval je dolgo, mučno, da ga je bolela glava. "Ha!" spomnil m- je slednjič. tov bogato nagradi." "On^podična. kako se imat^?" je izpraševal z nežnim glasom. "Hodile ljubeznivi, ne sramujte se ter razpolagajte v mojem zaboju kakor doma.'* Na»*ukrat se je galantnemu Smičkovu zazdelo, da s*' pred njim Italija za končno rešitev reškega vprašanja, |H . BBB Italijanska vfada' bi rada pri- Nislaleč od brega v grmovju je Smičkovu zazdelo, da se pred njiip vedla reško vprašando k-tirne mostič. Dokler ne stemni, po- v temi premična dve človeški PO-1rešitve v najkrajšem času. Odpo-Oakajii iMMl tem mostičem, a zve- stavi. Ko je natančneje pogledal, klicala jez Reke svojca poslani-ce,t temi, se napotim k prvi se je uveril. da to ni optična pre-jka eonte Dominionija In komivar-izbi .. ' vata: postavi sta istinito ili ter,ja Foschinija kakor pravi "Tri- eeU> nesli v nekake cule. jbuna", v s\Tho, da unilieira poslo- "Kaj, če nista to tatova?" je j vanje rlznih oblasti, ];j So jo za- - --- -----T_j«nilrf v njegovi glavi. "Ona ne »stopale na Reki, da bi se tako laž- Nag, l uiuzikaluim instrumentom j kaj neseta. Bržkone je to najina je in hitrejše nrišlo d- defiiiitivue jkonstitueije r^šk1 države in vz- l ako skleni vii, nadel je Smič kov kb»buk, oprtal na hrbet kontrabas ter koračil proti grmovju. na hrbtu. *i»oiiiijijal je ua n»4ia- obleka!" mističnega kega starodavnega jH.lboga. —--- Sedaj, čitatelj, dokler moj ju-uak seudivša se in ne videča ua votli motvoza, je urno potegnili leskovo palico. A palica fce je skrivila, motvoz ter trnek j »a nrsta prikazala iz vode. Smičkov »opek se je očividno na pil vode in postal težak. "Ali se je večja riba v jela", je ugibala dekliea. "ili pa se je trnek kje obesi'." Se enkrat je dekle potegnilo za palico, a zaman, trnek ni hotel iz vode. zato je menila, da se je wti Smičkov je položil kraj pota za postavitve normaln?gr. žr.ljenj«. boj ter zdirjal za postavama. I?azni listi energično zehtevajo ta-"Stoj!" je za vpil. "Stoj! Držijkojšnjo ureditev reškh zadev. J5a - jker Reka stane Italijo že milijai- Postavi sy se ozrli ter videč, da' de. Vsak mesec potroši Italija za ju zasledujejo, sta se podali v Reko okoli 9 milijonov. Nobene ga je udaril ^opa-- s samokresom na sence, da se je zgrudil v^s krvav in nezavesten naz ij ne. poste-jo. V tem je ^lomilec slišal prihajati sosede in je p >be_rnil; so«eu-j«; pa so prehodili in obvezali Mlakarja. Obtoženi Dergane je pred poroto dejanje priznal, zanikal pa, da ,c vzel 1680 kron. -marveč s^im ItK) kron. Porotniki so po i di;i obe \ pra-lanji glede ropa in ♦desne poškodbe Julij Do gane je bil obsojen ra dve leti težke ;eee. VLOM PRI SCHWA£-BIZJAKU V LJUBLJANI. V nedeljo Ine I J. n area proti jutru je prepodil stražnik i.a — Dvornem trgu tri nevarne /Nuuil-e • in tatove. Priplazili so s-, okoli ure, ko se e meuiavala siražni-š*:a služba do trgovine Schwab -Tiizjak v Ljubljani. Vdrli so z fobro ponan jenim Ključem v trgovino in začeli gc«?podar:t: njej. Dva m^ška lači1-! cele l»;.le blaga prodajali ' in ga odlagala ob Ljubljani« i. ».eka ženska pa je pazila, kdaj pride stiažni'i. lies jih je pravočasno opozorila; tatovi so izg;nili pc suhi strugi Ljubljanice »n srečno odnesli pete. Tatinska trojica Jakob Turk o, Franc Mrsnik, dela ve • in čevljar-j«va soproga Marija Šva.jgclj v Rocolu je prišla :z Trsta žr dr.e marca z n-imem -n. ia v Ljid-'jani nekaj "zasluži" in pobegne beg. Kneginja je »e dolgo slišala bistre korake in krike: "Stoj!" Konečno jc vse umolknilo. Smičkov je tekel za poevtavama veduo dalje, iu najbrže bi bila morala krasotiea še dolgu ležati na ?H»lju pi»teg pota, d.« ni srečen slučaj hotel drugače. Zgodilo s*1 jc. da sta ravno ob istem času po istem potu h<*dila ua Bibulovo da-čo tovariša Smičkova, godca Žuč kov in Razmaliajkin. Spotakniv- vlade ni na Rek j, vse pa hoče vladati.Italija preskrbi za vsak dan nc.000 porcij živeža, pošilja premog za vse lavne urade, plačuj? uradnike in vzdržuje r»a Heki vo jaštva nad 3000 mo; To trošenje denarja ob sedanjih mizernih razmerah v Italiji mora nehati. Tako zaključujejo listi. Rerani trde. da vsa krivda za sedanji položaj na Reki pade na italijansko vlado. Rečani so ai Že zdsvnrj želeli, da ša se ob zaboj in sta se začudeno bi ^ rešili italija-»'a ga uprav- >po gledala kam zamotal. J "Krmtrabas!" je menil Žuckov. "Kaka škoda!" si je mLslila.{"Ha. to je kontrabas nagega Smič-"A zvečer mc tako rade vjauiejo!'kova! Kako je le sem prišel?" Kaj storiti!" | "Smiekovu se je gotovo neJuijtmesto m pristanii,V* Ijanja in preskrbovanja mesta in končno prešli v redne razenere. — Italija naj pusti Reko v viru, pa st k main vrne redno življenje v In ne dolgo se fxrukteljajoe, je}pripetilo", je dejal Razmahajkiu., sleklo odločno deklf avoje lahko "Ali se je napil, ali ga pa ob | kra<|li. Kontrabas tukaj puščati Muleju. pri obeh glede silol.rar.a — Porotno sodišče j.- vsa od za-govorništva stavljena dodatna vprašanja zavrnilo — Porotniki so obe vprašanji 7. desetimi glasovi potrdili. Obsojena sta bila. Flori jan Mulej na eno in četrt leta France Meršol pa na poldrugo leto težke ječe. Uboj na Koroški Beli. V noči 16. avgus*a s« je spri Anton Zupan pred gostilno Marije Čopove s tovarniškim delavcem Janezom Mali jem in z mizarskim pomočnikom Jakoo« n. -Ter-ilom. Bili so vsi precej vinjeni. Km»lu je nastal pretep. Obtoženca Mali in Jerala sta končno Zupar.a, ki je bil na podlagi poizvedb res precej siten in jih je dvakrat napadel, vjela, vlekla v vas in postavila v vaško korito, napolnjeno z vodo. Obsodila sta ga, da mora eno uro stati v vodi, da se ohladi. In res je moral Zupan stati več kot četrt ure v vodi. Toda obtožencema te n* bilo zadosti. Dasi jih je Zupan že prosil, naj ga ne ubijeta, sta skočila obtoženca po dva velika, težka kola. Eden v koritu žrtev držal, drugi pa je tepci. Zupan je dobil tak udarec po trebuhu, da mu je počil želodec "n je drugi dan vsled te rane umrl Obtoženca priznata, da sta Zupar.a res tepla, nobeden pa ne prizna smrtnega udarca in tega tudi ne morejo dognati. Bil je po njihovi izpovedi cel godek ne dogovorjen napad, temveč običajen vaški pretep Senat jt stavil porotnikom štiri vpraša- potem zopet preko meje. Potnih 1 n ja in sicer glede domenjenega u-11 sto v seveda niso im^li. Nev*»rna | hoja ali glede hudega ravnanja, deteljica je bi'a dv;; d ii po \lomn j ki je zakrivilo vs'-*d nesrečnega Schwab - Hizjakovo trgovino u retirana v St. i tar je vi kavarni. Obtoženci '-dločno 'aie tatvino. \.*ndar pa zahajajo pr: zasliševa-rju v nasprotstva. iz irgovine s> :znesli za 80.000 kron blaga. Dokazovanje je dognalo nepobirr" krivdo vseh obtožencev. Osohito je pripomogla k dokazu «-»obto-/enka Marija Švajgelj. ki jo svo- slučaja smrt Antona Zupana. Po rotniki so po kratkem posvetovanju vsa štiri vprašanja soglasno zanikali in obtožerca sta odšla prosta iz dvorane. Bolgarija isroca vagona Izročitev .agonov^ ki jih pc krilo ter skočilo v vodo. Ni bilo lahko odstraniti truok od šopka, toda vztrajnost in trud sta vzela KOIAXL VAIOOAJTI 8B( nikakor ne kaze. Vzemiva ga s seboj." jo krivdo priznala, a se izg<-»-ar- t mirovni pogodbi ima Bolgari;?, jala. da je dHala po naročilu to- i predati Jugoslaviji na račun voj obtoženeev. j llt; odškodnine, se ie pričel? *e dni Obsojeni so bili • Jakob Turko ' v Sofiji. Vagone pregleduje po na tri leta, Franc Mršoik na pet j sobna komisi ja. Oiin izreče :a ko-U t in Marija ^vagelj a.i poldrugo i misija, v kateri so tudi jugosio ieto težke ječe. Obenem se -žene |\anski delegrti, da so vagoni v jo vsi obtože ici po prestani kaz predpisanem -tanju. se pošljejo v r.i kot tnjei iz naše države j rr.dnik Pernik, kjer se natevori;o s premogom, katerega nam tudi mora po mirovni pogodbi dobavljati Bolgarska. Tako natovorjeni tvojo* čez kake četrt ure je kra-l £ očkov je zadel na svoj hrbet Uboj t Lescah pri "Katrinekn". VA "GLAS VJJtOPA" MAJ-I ^r ^ ^^ ST^i* ■ mmm*Mvm mm* lwj v Lesc^ pn Radovljici na Go- ▼mn HOv«i«u nHSV.Irenjsken dogodek, ki kale, da je IS ?JMk nfATAE nad njšimi fanti i* vedno veliko vagoni se potem pošljejo v Srbijo. Bolgarija more. Uročiti Jugoslaviji 1600 vagonov, KRASNI PRAZN1SK1 DAROVI BREZPLAČNO Vi lahku dubite to krasno namizno opremo in druge uporabne darove kot najiriiticr Kogrrs Silver Sets, zapestue ure, fouografe. ure, kamere, kov-i-rke. p';so«le z aluuiluija. ter razne druge krasilne in uporabne nagrade. Nobene izkušenosti ni potreba. Potrebno je samo par minut vašega prostega rasa, da zaslužite katerokoli ali vse zgor&jnave- dene nafirade velike vrednosti brezplačno. Mi iiuanio za raziliui ua ti-siitr krasnih darov. Kiit-jra huudbo vaše brezplačne namizne opreme. line .............................. HOME SUPPLY COMPANY y^vu . 110 Nassau St., New York City Mes-.o ........................ j Grozdje naprodaj. Naznanjam rojakom sirom Amerike, da katerega veseli kupiti grozdje na debelo, mu ga pošljem na debelo. Izven Clevelanda pošiljam po 10 do 12 tonov skupaj, v Clevelandu pa tudi na drobno. Grozdje je najboljše vrste, ki se ga sploh more dobiti v Ameriki. Pišite takoj po cene. JOHN Z U LIC H 6313 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio THE DUEANT CORPORATION NAČRT INDUSTRIJALNEGA VARČEVANJA! Prva ponudba delnic DURANT MOTORS, Inc. na mesečna izplačila. Za podrobnosti in informacije se obrnite na: Sperakus & Doubrova - Zastopnika - 355 East 73rd St. New York City Tel. Rhinelander 5842. 'MKIWKRXi/aSBia PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmeite — pa boste takoj ozdravije- Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Isreiita U kupol prldeato pcKaoti Motor w nimkah tor fa po&jito: Slovenk Publishing Co„ 83 Cortlftr dt St., Kjw Turk. Cenjeni: Za priloienik petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo Peter Zgaga/1 Ime ... m m • • Naslov ... •••((...■■■....(..(»•••a w »* •. •. .........«.....*••••■•••»••• ». ^Fjjgp GLAS .NARODA. 29 SEPT. 1921 Vdova Leruž. ^^ E-GaboTiau Pr»v*dcl za "GLu Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 24 (Nadaljevanje.) Po sedmih letih junaške ustrajnosti si je dr. Herve knnečno rridobil krog paeijentov, ki so plačevali. Tekom tega časa pa je živel kot je pač mogel ter plačeval cderuške obr sti na kapital, katerega si je bil izposodil. Konečno je uspel. Par pamfletov in nagrada, katero je dobil brez intrig, je obrnila javno pozornost na njega. Postal je velik in slaven zdravnik v Parizu. On pa ni bil več mladi entuziast, j»oLn ver- in upanja, ki g.i je spremljala, ko je obiskoval revne bolnike, ki liso 'no^rii plačevati ničesar. Prihajal je k bolniškim posteljam bogatih, še vedno močan in samozavesten, a brez upanja in brez veselja v slučaju i»spelia. Vsa ta čustva je izrabil v onih dneh. ko ni imel niti toliko denarja, da bi si kupil kosilo. Za svoje veliko bogastvo v bodočnosti je predrago plačal v preteklosti. Im*-ti .isp«-h j.« menja osvet.ti se. V staros-: tri-d*'! f se reši /.ivljeoje bolnika, prenehala vendar vsako deloval, je možganov. Kilo je mogel t.» povzročiti Xikake krajevne poškodbe ni na možganih ali na lobanji. Nesreča je bila oovzročena <;d ^nrkega duševnega udarca, vednosti o kaki katastrofi. Noel je prekinil svojega prijatelja s kretnjo ter era potegni! k cknu. — Da. prijatelj moj — je rekel s pritajenim glasom. — kladama (Jerdv je doživela v lika duševna taljenja. Mučil jo je k. s radi /ločina in strah pred razkritjem. On j me. Herve. Zaunati hočem tvo- presenetila, — to* je ženska, kateri bi dal odvezo še predno bi sc pričela izpovedovati. In če mislim take, da sem se botel poročiti z njo! Brrrr! Ob tej misli se je stari mož stresel. Videl se je v duhu ocenjenega. a naenkrat je prišla na dan cela preteklost mada-ns. Gerdv. On je zapleten v škandalozno preiskavo, kompromitiran i j osmešen — Če mislim, — je nadaljeval ter se pričel smejali, — če mislim na to, da bega moj junaški Gevrol za može n z utihni! lia, ha. ha!I Potuj, dečko moj, potuj. Potovanja bistrijo mladino.xKako je zen bo, ko bo izvedel z a vse to. Z?le! bo, da bi bil jaz mrtev. Jaz mu ne morem pomagati. Če mi bo liot-i škodovati, me bo varoval Dabu-run. Saj res. k Daburonu grem. Že ga vidni, kako bo izbu'il oči. ko mil bom rekel: — Ga že imam. tega lopova. Ta preiskava mu bo prinesla veliko čast. čeprav gre ves kredit le meni. On Lo dobil najmanj častni križec. Naj bo. Bo že zopet prišel k meni. t*i sodnik. C t spi. ga bom prebudil na prijeten način. Kako me bo obsml z vpraša njo! Hotel bo vedeli za konec, še predno bom orič?'. (Dalje prihodnjič.) Muslimani v Sandžaku podpirajo razbojnike. Severov a zdravil.i vzdržuj t-iri jat* I j m< pe. ko skušam do see i ozdravljenje — Moj Bog! — V pmšni si me za resnieo. pri jatelj moj in jaz sem imel pogum odifovoriti ti, kei si mi povedal, da ni ta uboga ženska ivoja mati. Rešiti jo im.re <*dinole čudež T: čudtž pa moramo pnoraviti ini. Sedaj pa na delo. zasede okoliška sela in polovi razbojnike. Po zadnjih poročilih je soditi. da so se ti umaknili v hercegovmske hribe. Zalo je bil izdan ukaz ra j se tudi v Hercegovini sestavijo skupno s prebivalstvom močne njih ^o^orno služba nesposobni a nastavijo naj s* pošteni, izobraženi zmožni službovati med našim mirnim prebivalstvom ki bodo ravnali, kakor zakon določa in ki «:a tudi mi spoštujemo. Do teira vzklika nas je prisilil dogodek, ki se je odigral med karabinerji in uboginj hlapcem tukajšnjega posestnika J. Inocenta. v četrtek 1. septembra. Omenjeni hlapec je do bil pred odhodom gospodarja na-lojr. da vozi pesek na doloeeii prostor. ki je last g. Inoeč-nta, Lik ob vojašnici karnbinerjcv in se tudi -------— »t ill II«.- kov. 7 pa ranjenih. Povodom preiskave zaradi dogodkov v prijepolju je dognano. da katerega si omenil so bili udeleženi tudi tamošnji prvaki muslimanske organizacije. _ Muftija iz Prijepolja je v svojem zadnjem govoru v Džamiji pravil svojim vernikom: — Muslimani, držite se vztr:ijno še mesec dni. Potem pride slavni Kemal paša-osvoboditelj s svojo vojsko iz Azije. —-\ lada je zaradi tega primorana. dr. s strogimi odredbami vzdrii re Uradna ure ao! V pondailsk. sredah In petkih od S. zjutraj do S. popoldne. V torkih. Četrtkih In lobftk.i od 9. uro ^lutral do a ure zveCar. Ob nedeljah pa do Z. ura popoldne. , PO PO*TI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE CMS IN PITTSBURGH, PA. ravnal natančno p,~> nalogu. A k'.i je pripeljal in ?:a»"»'l prazniti voz. ho pridrveli \r. vojašnice karabi-nerji in zahtevali, da odstrani p-.'-sek. kar pa je blapee zavrnil, re koč jifn, naj zahtevajo od »jrosno-darja. ko se novrne doinov; nato so »ra zgrabili ter vlekli v vojašnico in jeli pretepati vpričo niarsalo-ta Menaro Giuseppe, tako da je ves krvavel iu ko se jim je izmuznil ter jim ntekel. je skočil za njim karabiner Rusrero Argelo in jra s tako silo zgrabil za vri*, da jf* zasadil nohte vseh. prstov v meso. Nato so spira-i z vodo, a srajca je ostala vsa krvava, obraz ves zatečen od ran. pri«adetih inu na glavi. Meti ten časom so stekli Inocentovi otroci jokajoč k teti. da ji povedo, kaj se je zgodilo s hlapcem. Gospa je prihitela na li-cc mesta in izjavil'«, da se ste pritožit poveljniku, na tr- besede je dal ukaz omenjeni maršal, da privedejo erospo v pisarno. Pr: rpm sc jo posebno Izkazal noki brigadir, posluživši se največje brutalnosti : surovim suvan ie»u in pehanjem dame v pisarno. Ko je jelo dete v njenem naročju plaketi, so jo izpustili, rekoč ji, da je opravila, nato je šla gospa v;:a razburjena h karabinerskemu ^tut»:ik'», itate-ri jo je z največjo- prijaznostjo sprejel in ji postregel z razpolož-j Ijivimi sredstvi, uvid >vši, da je j dama vsa iz sebe. Hvalevredne je j nastopil stotnik in ukrenil vse potrebno proti povzrotilcem ncČu-venega dogodka. Briga.lir je moral jrospo prositi oolpi$čar;a. — Hočemo vedeti, kaj bodo ukrenila višja oblastva pr »t: nezakonitemu postopanju karabinerjev — Ta dogodek se je izvršil po volji in ukazp marsalota. ki si je ohranil dober spomin med našim prebivalstvom v Klani. Tukaj med j kulturnim in mirnim ljudstvom, zahtevamo izobražene karabiner-je; taki in enaici pa naj gredo služit med ljudi, ki so teh običajev vajeni. Kaj tako ste nas odrešili a\-strijskega suženjstva — ? ! | COMPAGMIf GEMERALE TBAKjJULflNll^tlt Lvnc.. H.-il.l $«r««.> Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre z velikimi parniki na S in 3 vijake Pozor potniki. PARIS ____ CHICAGO FRANCE .. TOIRAINK . 5. okt. 12. okt. 15. okt. 19. okt. Za družine nudimo tzborpe Ufod--ioat! tiitj^ga riizreda — k^Jiino t dvomu. Štirimi, 6«*stlmi ln <>«.atml pastel j:! ml. Vsi laki potniki bodo leležnl Is"! lzborne služb« In hsa-nc, vsled Kater«: }t znana. FrunooMa črta. Za. nadalje informa. lie vpraJ«it* pri lokalnih rgentlh FRENCH LINE. IZNAJD1TELJI. Pišite la knjižico glede iznajdb in patentov. Poslali jo bomo zastonj. Za točno, strokovnjaško in z.nc-nesljivo uravnavo vašega patenta pišite na nas, patentne advokate ki imajo velike l^t izkušenj. Nobeden vam ne mi re boljše urediti. V vašem lastnem interesu je, da nau pišite za patentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorneys 320 Victor Bid«, Washington, D.C I Jugoslovanski konzulat v New Yorku iiuzuanja: i 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki Žele potovati v stari kraj, luhko doba •potne Liste na podlagi kakega starega potneg& lista, krstnega.* Usta, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja. t 2. Oni, ki nimajo no'.^encja takega dokumenta, se ni ji a jo obrniti na pristojne oblasti v ataiem kraja ter iih od tam dobiti. Kdor pri iskanju potnega lista yoka-rfrl mi ga gornjih dokiunea- tov, ^ dobil potui kn.alu potem, ko bo zglacil :ia konzulatu. f 3. Od: n£$i državljani, hi žel« ,takoj odpotovati i stari kraj, pa : nimajo pH «-oki a»ob'afga yorrgih ,do^amentcrv, morajo imeti potrdila nažih podpornih dmfter, katfc-rik člani so. <7 i>otiddih mora biti navedeno, da so r^aci^no državljani kraljc7inc Srbov, Hrvatov in Sloveueet*. Y takih idučajin pa uo ai o id a konzule t smairal za Hotr«h-no, iskati posebnega dovoljenja r«d I;ministrstva eunanjih radev za dauje potnega liste.. To se noaeb-bo tiče onib oseb, c katerih se sami, da so ie državljani kake druge « irŽa ve. j 4. Vsi oiji državljani, ki so ia-dali prošnje lk potne liste, in po- Kje ie moj brat MATIJA DE tom bil° nanroieno ra- HEV('Doinaje i/. Hrezje mic^tnitvo, da jih jr mogo- pri Cerknici na Notranjem. H izdati- j'h bodo dobiIi- kakor-Slisala sem. da je bil ubit v Litro 86 P^i tem *onfulatn. Jfbnstownu, Pa. Prosim eenje-,To M tir*e P^glaaitav vloženih do ne rojake, ee kdo kaj ve o njem.'25 ttaJa ,e«a da mi poroča, za kar bom zel. 5- v stafcgih n^ držav-bvaležna. ali ako še živi, naj se !Jnni kupujejo sifkarte ia parn-ke pa sam f.-lasi svoji sestri: kaf^ -tm Je P"pcro5il ta ali oni rija Tomšič, roj. Debev, Verd'a«e,,t» 0Z,reje Se to' kakiuI St. pošta Vrhnika, Sloveuia, ^ t[ ParD'kl. plovejo, pnpo- Jugoslavia. (li8-29—9; r0Cdni0' nai nih,5e »e kupi pr?j ^_J______kart, tiok'er o tem ne pcizva pri 'f'lank Sakser ?tate Bank, tf* Cortland St., New York. N. Y. POZOR, DEKLETA! Fant Slovenec star 27 let hi se rad seznanil s Slovenko. Imam yar sto prihranjenega in grunt v starem kraju. Katero veseli pošteno in mirno zakonsko življenje, naj piše na naslov: Frank Samren. Box r>:J8. Richwood, \V. Va. Dr. LORENZ »f-*" N«kstsrl tfrufll airamlkl raMJ* Mmate. Hm vm ruuMlii J't tnim knrM. kraja, sata vm ia»t» zdravim, kar vm rarumem. IZ 1 "RADA KRANJSKO-SLOV. DOMA, i 57th St., Pittsburgh, Pa. Tem pitoni naznanjam vsem j i lini delničarjem, kateri imajo številke d<» 50, da lidiko dobijo denar svoj ali izplačano svojo tlel-j ;iie<> po zaključku glavne seje me-| -it-ea junija 1921. Zatorej upam, tla se v.si oni zglasiji> ali pridete] na prihodnjo sejo v nedeljo dne 2. oktobra tega leta in dtibite iz-j plačane ovoje delnice. Nadalje se prosijo vsi člani. e v p)lnem številu vdeležijo pri j hodnje seje v nedeljo. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari za rešiti, zatorej upam. da bo vde-j ležba velika v nedeljo prihodnje seje. katera se vrši točno 9 9—1 101 RAKSEB 8T* TE BAKK O Cortlandt Stre«! Eftvy York * i ZAČIMBE. ŽELITA IN NAJ-;; RAZNOVRSTNEJŠA ^ Pišite po bi^zplainl eenik. :: OMACA ZDRAVILA • |katsrm priporoCa magr. Knetpp.^ Imam vedn« v zalogi. MATH. PEZDIR ; >. o. Box mt City Hall Stittw; New York City < t »t M t M t MM + KAZNAfTTLO in PRIPOROČILO. Nas stalni zastopnik Mr. JAK KO PL3ŠSO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Glair Ave., Clevtl&nd, Obia, in daje va< druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svoje*, od tam, glede denarnih pošiljale v in sploh v vseh drugih zadevah. Im^ v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priportftino. Upravuiitvo GUm Narodi, 1