66
„Ptujsko prašno polje in njega obdelovanje".
Tako se imenuje knjižica, katero je spisal Miroslav Miiller , tajnik c. kr. štajarske kmetijske družbe. Posestnik pl. L6wenstein daroval je namreč kmetijski družbi štajarski 300 gld. v ta namen, da dobi ta denar tisti, ki spiše najboljšo razpravo prašanja, na kak način naj bi se tako imenovano ptujsko prašno polje obdelovalo , da bi se od njega dosegel veči in stanovitnejši pridelek. Najboljšo razpravo spisal je M. Miiller. Iz te knjižice posnamemo sledeče: Ptujska ravnina meri dobrih 4111 hektarjev in je skoraj sama prodovina. Njena vporaba je sedaj jako enostranska.
Po enkratnem in zel6 pomanjkljivem oranji poseje se njiva v spomladi s srakonobo (Panicum sanguinale), katera jako slabo žetev daje.
Seme uporabi se, enako pšenu, za človeško hrano, ali Be pa svinje in krave ž njim pitajo. Ko se srako-noba požanje, ostane njiva tri, štiri do pet let neobdelana ter služi za pašo.
Gosp. Miiller je toraj teh misli, ker se ta ravnina ne da spremeniti niti v vinograde zaradi dela in kapitala, niti v njive, ker primanjkuje dobrega gnoja in ker tudi ni mogoče to suho ravnino umetno namakati, bilo bi najboljše, da se nasadi primerno drevje, katero naj ubrani premočno izsušenje. Najboljša bi bila za to akacija. Akacija je za tamošnji kraj prav rabijivo drevo, ker hitro raste ter daje dosti sence in izvrsten les za kole v goricah.
Ko daje drevje enkrat potrebno senco, kar je v dveh do treh letih mogoče, potem se mora zemlja okrepčati , in sicer ne s hlevnim gnojem, ampak edino le z mesancem (kompostom).
Poprej naj se pa iz njive debelo kamenje pobere in njiva izorje. Za prvo bi se lahko rž (žito) nasejala in v spomladi pa mešano travno seme , in sicer bi se uporabiti morale le take trave, katerim ugaja suho stališče, kakor na priliko, bela in navadna šobulja, dišeča trava, ovčja trava, rudeča kostreba, navadni erman, peščena metelika in bela detelja.
Na ta način dosegel bi se travni obrastek, kateri bi se moral vsako drugo ali tretje leto čez zimo z mesancem potrositi in z gnojnico poškropiti.
Mi omenjamo to razpravo posebno iz tega vzroka, ker bi se na ta način tudi savska prodovina v nekaterih krajih lahko v pašnike spremenila.
E. Kramar.