Vsze devojsztva blazsensztvo, veszelje, prijatelsztvo — y novoj mojoj sztavi Me zse vsze osztavi , . I pozabi. Jaj morem odhajati, Liiblenim szlobod dati, . K tuhineom privrzsti .-. . Krv mojo odvrzsti I povrzsti. Z Bogom, ocsa i mati!. Ah, kak mam odhajati J&sz od vajnih perot, Na tak negvusno pot, V britkih szkuz kot?! Z Bogom braci, szesztricp, Moja krv i rozsice, Braga bratovcsina, Vsza moja rodbina • • ^ I drzsina. Z Bogom, moj sztarisina, Moj driizsban i korina. Z Bogorn kiihariea, •• , •• Moja sztarisica : .- , '• I szvadbica. •• ::/ ,-,n;-' -<\ l.m o;.'-1 • -;-'' Z Bogom, moji szvatovje Goszlarje i szoszedje, Predraga bo^rina, « Geia okrogliua I obcsina. Z Bogom, prijatelkinje I verne pajdaskinje, Vi, rozse cveteese, Z menom vkiip rasztecse (l; I hodecse. Vsze, vsze vasz zse osztavim — Ah ! — Kakda jasz pozabim Vnogih lepih hipek, Nas veszeli zsitek '"' I prebitek? ' '. ;' Blagoszlovi vasz vsze Bog Z darmi szvojih milih rok! Daj vam rair i radoszt Odvrni pa zsaloszt Krizs i zukoszt. Daj sze nam po tom zsitki Tam v nebeszkom prebitki Vszem vkup veszeliti >-, I njega diesiti . .'.<:: Vu szvetloszti. '• -'>•' Sztarisina etak ma praviti: Postena szvadba! razmite mali ino veliki, kare vasz je Bog dao vu hisi etoj postenoj. To veli povedati nas posteni raladenec po imeni Cvetko Pa- vel: Dao mi je, praj, Bog edno malo szkrb, stere szkrbi szam ne mogao doprineszti; nego szam dao prizvali, kako raoje drage prijatele, sztnce, viijce ino moje dobre szoszide, ki szo sze poleg mene trudili, sterim szara edno malo vecserjo napraviti dao ; zato sze nikaj ne dreszelte i ne zsalosztite, nego veszeli i dobre vole bodite eden mali csasz ino poleg toga Krisztusove recsi szi zgovarjajte. . )!<.ij;i!,1j Na driigi den za sznehov pridejo szva- tovje, etak sze je potrebno pokloniti. _ M, Vunesnji sztarisina. , ; , Pomozi vam Bog! postene hise goszpodar iuo vsza postena obszida! Notresnji sztarisina. ''' ! Plati vam Bog ! R'-'-' 'II Viinesnji sztarisina. s ' Je li szo dorna ete postene hise goszpodar, po imeni Cvetko Marko? Je li szo doma ali ne ? • . — 97 - Notresnji sztarisina. Doma szo. Viinesnji sztarisina. recsmi pri etoga postenoga goszpodara jiisi zglasziti, stere recsi bi bile Bogi ua diko, nam vszem pa na malo vcse- Dje? Je-li je szlobodno ali ne ? Notresnji sztarisina. Szlobodno je. Viinesnji sztarisina. Zmozsni Goszpodin Bog je zseni- tev na szveti na liidi zaviipao, da eden drugoga vu szveto histvo naj poma- gajo. Ali mladoga Tobiasa zsenitev je Goszpodin Bog ne na liidi zaviipao, kda je szvojega szvetoga angela Rafaela zs njim poszlao, ki ga je vu Rages varas pelao ino njemi je Raguelovo hcser szproszo za zseno, po imeni Saro, stero je i na videnje ocse i matere odpelao. To vidocsi ocsa i mati, od velikoga csuda ino sztraha szta ne szmela pitati: Kama ? Komi ? Zakaj jo pela tak nagli ? Po malom vremeni Raguelovo szrce szi je ne moglo pocsi- noti za volo hcseri. Vkup je szpravo szluge, dao je njira ceringo, lepe senke, dare ino je nje poszlao szvojo hcser iszkat, govorecsi: Ite i poiscsite mojo hcser ino tisztoga orszaga, varasa ali vesznice lildem dajte lepe senke ino szi zs njimi lepo zgucsavajte; more biti vasz gori primejo ino vasz ne os- potajo. Sz podobnim talom nas goszpodar, po iraeni Sztanko Jurica, tiidi je tak obhodo. Vcsera szo prisli k njemi ni- kaksi orozsnati hiidi ludje proszecsi ga sztan ino da bi nas goszpodar nje Dotri prijao, poleg toga jeszti ino piti j je zadoszta dao; i kda bi zse steo posztilati, oni kakti neza- hvalni szlugi njegovo dobroto szo njemi z hudim povrnoli. Ar edno cser nje- govo szo popadnoli ino szo jo sz szi- lov odpeljali ino je zse dnesz nasz szpravo z taksim talom, da bi njegovo cser sli iszkat, kako je i Raguel vkup szpravo prijatele ino szluge, da bi sli iszkat njegovo hcser. Iao po vnogih mesztah i vesznicah hodecsi ino [iszka- jocsi njegovo hcser i ne najdevsi, teda nam je vu toj veszi edna baba pove- dala ino pokazala to hiso, kaj je, praj, eti njegova hcsi, — Bog daj dobro tisztoj babi. Ali poleg toga nam je tiidi la- goje glaszi povedala : Kaj sze nasega goszpodara hcser, stero szte nam po szili vneszli, komaj eden fertao vore v toploj hisi nehali, nego szte jo vo na mraz zegnali ino szte njej nje dek- linsztva lepi cimer ali parto vzeli ino szte jo tak ospotali, stero nas goszpo- dar csi zvejo, velika szrca zsaloszt bode nji obhajala. Notresnji sztarisina. Ki babe poszliihsajo, oni z lazsmi hodijo. Da bi tak csinili, kak je vas goszpodar zapovedao, dobro bi bilo ali ne szmo. Isztina, parto szmo ji vzeli, ar je to njej tesko bremen bilo, nego szmo jo z taksim cimerom pokrili, kak sze postenoga zsenszkoga szpola pos- tene zsene dosztaja. To je pa njej ne na ospotanje, nego na veliko postenje, ar je toga njej potrebno bilo. Viinesnji sztarisina. Da nase i vase recsi, kak vidim, szo vsze pravicsne ino isztinszke, zato proszim vasz, kakti naprej hodecsega csloveka, pokazste mi meszto, kde szi z mojim malim seregom doli szedem, po- totn toga jeszti ino piti, ka de komi drago. Notresnji sztarisina. ... Ovo, szi eti doli szedte. — 98 — Vunesnji sztarisina kda pletenik (bosz- man) vo deli. Poszliihaite mene Adama szinovje, Kikoli vu eto hisj zdaj szpravlen je, Dokecs naprej povem mojga szrca volo, ' Li te csasz naj nejmam v jeziki nevolo. Zdaj je nasa szneha gosztem dar poszlala, Steroga je gori na szto djati dala, Kaj bi dariivala velike i male, Ivi bode zs njega jo, naj mu bo na zdravje ..••F .. i ] Zgovarjanje pri vecserji. 1 •'•« Prva oszoba. Eavno szara zdaj prisao, lublena obszida, Draga moja zslahta im moja szoszida. Jasz szam tiszti, koga szte davno esakali, Zseleli szte mene, da bi rae vidiii. Negledajte mojga kratkoga zsivota, ••','- Ni na raoja mlada i gingava leta, Ar prava modrija jeszte v mojoj glavi, Vszega vcsenja raeszto je v mojoj pameti. Vsze eta vi verte, stftra bora vam pravo, Kaj szam jasz dokoncsao, hodo i sztanjuvao, Vredno ,je vervanja, ka szam doprneszo, Zaani, kaj te vervali, stera szain jasz vesino. Zdaj bode dve ieti, kaj szam jasz so v solo Ino szam zse trikrat modrijo dokoncsao, Na veliko vcsenje szam sze davno podao, Z vnogimi modrimi szam sze zse jasz stiikao. Obhodo szam lepi hvalni Nemski orszag, Nagledno szam zse jasz Fiancuski orszag, Bio szain vu Angliji i vu Hollandiji, Dobro znam kde lezsi orszag Arabinszki Te nazaj pridocsi v naco domovino, Li szo me pozvali vu Szoboto bialno, Kaj bi tam skolnik bio v ti visesnjih solah, Vucsitel zviin reda v abeceszkih knigah. Zato vi (o znajte, kaj szam jasz vucsiteo, Ar szo moja dela gviisuo zsmetna jako, Da sze pa na velko cseszt jasz ne podavam, Zato vsze cifranje z tela ta nehavam. Etiva dva szta li mojva verna hlapca, Me csrevle briseta, verte, je pravica, Oniva eseseta, znajte, moj'ga zsrebca, Na steriva cseszto szpadne moja palca. Drilga oszoba. Kak mi glava szrbi, kaj zdaj ta jasz csujem, Nad norov pametjov kroto sze es-udiijein; Tak ti menis, kaj jasz eta vsza poszliihnera, Tve gizdave recsi zdaj ti vsze premecsem. Vem da szi zsalosztne tuzsae szmrti rektor, Nikdar szi ti ne bio, ni ne bos preceptor. More biti nikda, kaj ti bodes haear Ali pa pri cssredi, kaksi Jagov hertar. I jasz bi povedao, kaj szam jasz nikda bio Ino zdaj bodocsi, nego szam szi zrai^zlo Na sztari prigovor, to szam zse davno csiio, Ki szam szebe hvali, jako szmrdi znamo. Ali doiiok, glavaes, ti naj zves, sto szam jasz, Odkuda szaru prisao ino kain bom so jasz, Na kakso velko cseszt na szkori jasz pridem, Eazmi juoje reesi, odgovor ti dajem. Jp-li szi kda ti bio v Jepo.j Hispaniji? Hodo szi kda ti vu toj novoj Ameriki? Najo szi sze ti kda vu Torszkom orszagi? Ali pa v toj csarnoj bogatoj Azsiji. Yidis escse etiin vsza im«na ne ves, Li szamo ti szvojo glavo mecses. Oh, kak nori eslovek! ki szi szi to miszlo, Kaj szi li szam cslovek, driigi pa govedo. Jasz vu vszeh teh naprej zracsunanih mesztah, Ne szam szamo hodo, sztanjiivao v m'em zsitki, Nego szam tam zsiveo v lepoj vrednoj szliizsbi, Kama ti ne prides, v celom tvojem zsitki. Zato mo persono za veliko postiij, Hobo z glave vzeini i pod pazje deni, Mojih oc-s sze vszigdar ti kroto ogibli, Osi to ne bos csinio, bit bodes po glavi. Tretja oszoba. Ka pa jasz bom mucsao. ka mi vi povete ? Kje to zse etira letita vu zrake Z szvojim zvi>avanjom, da ne szta dobila, Niti eden csesznek szta ne zaszliizsila. Odorna prijatla, zd^j poveta meni,