S4. Številka. IVst, v (Vtrtek \l\. aprila IS99. IVfcij XXIV. „Edinost" isliaja ili so to ljudje našega domačega obraza in v kratkih hlačah. Bili so to ljudje naše krvi in — nasprotniki naši. To boli: brat proti bratu ! Brat hodi v ogenj za nih očij, tja po nagubanem in upadlem licu v sivo brado . . . ♦Preljubi sv. Anton, no zapusti me in usmili so saj mojega Franceka in mojo Rezike«, je molil in zdihoval stari Koš . . . Rezi ko je sicer sprva pretresla ta nesreča, toda sčasoma se jo privadila temu in ostala ona živa, še vedno zapeljiva Rezika . . . Trdo in težko so živeli tedaj čevljarjevi; Francek jo sicer zaslužil toliko z instrukcijami, da je mogel skrbeti za-se, toda pičli materini zaslužek ni zadoščal za druge domače potrebe. Stari čevljar pa je postajal vedno nadležnejši in revnejši — pritisnila je šc naduha . . . Pa so rekli, Da me nima rada, Ko mi je usla — a kaj t Ni-li to navada? Jaz sem star hil, Ona lepa, mladu. nasprotnika proti bratu ! Molimo, da nas Vse-veeni blagoslovi na našem delu, da ne ohnemoremo v tem težkem boju proti neizprosnemu sovražniku, kateremu se pridružujejo tudi zaslepljeni bratje naši ! Da, ljudje so slepi, ker se dajejo voditi od onih, ki so sovražniki nam vsem ! V cerkvi ste čuli danes pozdrav : Mir Vam bodi! Kdo bi si ne želel božjega miru? A kaj delajo danes tu ti ljudje? Gotovo govore, da mi sejemo nemir. Ne, mi mrzimo nemir, saj hočemo ravno mi miru, toda — pravega miru! Oni pa v resnici sejejo nemir. Mi hočemo le, kar nam gre, mi hočemo pravico, a le v pravici je resnični mir. Za to pravico se hočemo boriti, ker vemo, da se s tem borimo za pravi miri Saj je tudi Izveličnr moral trpeti velike nasprotnosti, in žalostjo v srcu je gledal na svojo domovino. Ali On ni sovražil nikogar. Posnemajte ga tudi vi ! Nikar no sovražite onih bratov svojih, saj vidite, tla so le zapeljani! Tudi Izveličar je imel blizu sebe izdajico in le-ta se je obesil v svojem obupu. Mi ne smemo privoščati kaj tacega našim domačim nasprotnikom, ampak pridobivajmo jih, da pridejo do prave pameti, da bodo delovali z nami za naš ukupni blagor. A postelj ni so bili med seboj jedini. Tako bodimo tudi mi. Vera jo prva; druga najslajša stvar nn svetu pa nam bodi: narod naši Zložni bodimo v borbi za pravico tega zaničevanoga naroda, združimo se rama ob rami, kar nas jo poštenih ! Vsi, kakor en mož, hočemo iti na volišče. (Burno ploskanje in vsklikanjo: Hočemo, hočemo!) Nasprotniki, ki so vas pripravili ob vso, ki ho vam uničili materijalno blaginjo, ki ho vam upropastili občino, ki so vas zanemarili duševno na neodpusten način, isti nasprotniki bodo lazili sedaj okolo vas, kakor volkovi v ovčji obleki. No udajte se jim. Recite jim: mi ne potrebujemo vaših nasvetov! Mi hočemo Prišel je drugi . . . tretji dan — a matere nt bilo! Koš je zdihoval in naganjal sina, da je letal okrog in popraševal po materi. Naposled ho jc vrnil, vrnil z žalostno novico — da jo njegova mati z nekim čevljarskim pomočnikom — ušla v Ameriko . . Kar norel je tiste dni slepi čevljar. Stare babnioo po mostu so zopet stiskale glave iu njih strupeni jeziki so si zopet pripovedovali čudne reči --o mladi čevljariei . . . Stari pa jo molil in plakal ter pričakoval svojo Rezi ko. Ni mogel verjeti čudne in strašne novice. Naposled pa se je udal in v molitvi in zdihovanju čakal še h njega . . . Kaj bo sedaj ž njim in njegovim Franeekom! Francek ne bodo mogel študirati in ne postati « gospod*. «Moja žena — moja Rezika*, je zdihoval starec in iz suhih, nadušljivih prsij so se vili vzdihi zii vzdihi. Po volom licu pa so mu tekle solze brez prestanka. In v dolgih, mučnih nočeh je sedeval na svoji slabi postelji ter molil . , . molil in klical na pomoč Boga in sv. Antona, potem pa zopet plakal ter zdihoval, da je bilo groza . . . Konečno pa je omagal! Francek je našel nekega jutra svojega očeta — mrtvega ! (Pride še.) praviti mož, vnetih za blagor naroda in občine! Držite se, ne poslušajte njih blestečih obljub! Cutlno, da vam ne ohečajo tudi eekinov doli i/, oblakov. Vpraftajte jih pa, zakaj vam nočejo d a t i šole?! Zato ne, ker hočejo, da ostanete njih sužnji, ščavi ! Vi pa jtokažitc, da nočete biti sužnji, marveč da hočete v boj za dom in pravieo! (Ploskanje in živio-kliei.) Dekan L a ti o v a e je rekel: Prav te dni Kino mogli čitati, kako dobro je l>ilo nekdaj v tej naši sedaj toli bedni Istri. Tako dobro, da so celo tujei iskali v njej pomoči. Tu v Koštaboni imate kaštel. Takih kastelov je videti povsod |>o Istri. Ti kašteli so spomeniki nekdanjega blagostanja v tej deželi. Lastniki teh kastelov ho bili imoviti, so živeli v razkošju. A od kje so dobivali? I/, ljudstva! Torej je moralo biti blagostanje v deželi. To kaže, da je bilo nekdaj lepo v tej Istri. V Pazinu n. pr. je kakih 20 Karnjelov, ki imajo po 100.(MM) in še več premoženja. In to so si njih predniki nabrali v nekoliko letih. Kako bi bilo možno to, ako ne bi bilo ljudstvo premožno. A sedaj bi hoteli isti Karnjeli, da smo mi njih hlapci, sužnji. A ljudstvo je sedaj propadlo gospodarski in je zaostalo duševno. Kdo je kriv na tem? Slaho gospodarstvo od strani onih, ki so upravljali deželo. Do pred (50 leti ho poskušali po nekaterih krajih nemčiti. To ni š'o. Potem ho nas popolnoma izročili Italijanom. Ti nam gospodarijo absolutno že kakih 40 let sem. In posledica je — propadanje. Pa saj veste, kako postopajo! Posa-mičnikc podpirajo res, toda le v ta namen, da zatirajo poštene in s tem zatirajo ukupnost. Ali zapomnite si: čim so zatrli poštenega, pride vrsta tudi na onega druzega, katerega so podpirali poprej. Govornik je opisoval potem, kakov nered je vladal od nekdaj v upravi občinskega imetja. In ko je on nekdaj obsojal tako upravo, vrgli so ga ven. Take uprave ne smemo trpeti več. Kaj se stori za nas, za nase potrebe? Nič. To se vitli že v tein, da vsa širna občina ni vzgojila za zdaj niti jed-nega duhovnika ! Kaj duhovnika — niti enega orožnika! (Klici ogorčenja.) To pa, ker vam niso dali šole in ho vas vodili po krivili stezah. Mnogi naši se izgovarjajo radi: Knj meni mar volitve, saj je ni več pomoči, saj je vsejedno. Ne tako ! Bolezen naša je res velika, ali ta bolezen je ozdravljiva, če le — hočemo! Pustite na strani vsaki razdor, le zložni moremo zlomiti to naše zlo. Ako ne, pa ostanemo — berači. Tu imamo dve stranki : jedna je prava, domača, kmečka, druga pa stranka gospode! In ta gospoda vas ne puste delati dobro, ker bi to ne bilo v njihovo korist. Lahi govore toliko o miru. To je hinavstvo in prevara. Kako naj ho mir, ako mi hoče kdo vzeti iz žepa — vse?! Kaj je mir? Mir je: zakon in poštenje. Brez zakona in poštenja ni miru! Sosebno ne gospoda jeze na duhovne. Oni že vedo, zakaj. Pravi duhovnik ni oni, ki skrbi le za cerkev in dušo. Duhovnik mora skrbeti t ml i .: Nord « javlja namreč, tla bo papežev nuncij mogel sodelovati na posvetovanjih in dajati nasvete, ali brez pravice glasovanja. Govori se, da bo Vatikan zastopan po tamošnjem internuneiju Tarnassi-ju, ki je bil z Agliardom v Moskvi in se jc potem mudil v Petrogradu, kjer je zapustil najboljih spominov kakor takten in iskren diplomat. Ni dvomiti, da se bo tudi v Hagu umel držati v svojih mejah in njega nas veto valni vpliv bo gotovo popolnoma blagotvoren; on se bo ravnal po instrukcijah Rampolle, tega boritelja miru in zakonitosti. Spor na Samoa. Anglija se še vedno upira proti specijalni komisiji, kakor jo je predlagala Nemčija. Iz Berolina poročajo, da so tamošnji politiški krogi jako razsrjeni radi takega vedenja Anglije. Razjarjeni pa so tembolj, ker se diplomacija amerikanska vede veliko bolj spravljivo. Stvar utegne priti tudi v nemški parlament. Narodno-liheralna poslanca Hatze in Lelir sta že naznanila državnemu tajniku Bultnvu, da bosta interpelovala radi samojskega vprašanja, ker hočeta braniti užaljeno nemško čast. Domače vesti. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri zvečer ob H. uri svojo sejo. (ig. odborniki in njih namestniki so naprošeni, naj se gotovo udeleže te seje. Imenovanje v finančni stroki. Naslovni viši finančni svetovalec gospod pl. K u c h a-( oe violi na ravnateljstvu v Trstu, nadalje svetovalca F ran J e l u š i č in J u rij Sa b I i ter finančna viša nadzornika bar. Kober v Trstu in Rottini v Pulji so imenovani višimi finančnimi svetovalci. Baron Kober je zajedno imenovan ravnateljem glavnega carinarskega urada v Trstu, Mestni svet tržaški jc imel sinoči svojo VJ. letošnjo javno sejo. Zupan je prijavil, da se je več občin otlločilti za prispevke za italijansko vseučilišče. Svetovalec Sil t ti na je tožil, tla je župan v jednih prejšnjih sej izjavil na dotično interpelacijo Spadonijcvo o razmerah v okrajni bolniški blagajni, da naj ne zahteva podrobnoj i h pojasnil. Nanj — na g. Suttina — ni napravilo to posebnega utiša, pač pa na ljudstvo, ki si je te besede tolmačilo tako, kakor tla je misliti na nepoštenje v načelni-štvu blagajne. Prosi torej župana za pojasnilo. Zupan je rekel, da mu je žal, ako so se njegove besede krivo tolmačile. Niti mislil ni na to, da hi hotel načelništvu podtikati nepoštena dejanja. V to da ni iinel najmanjega vzroka, tla bi se dotikal poštenja bodisi načeluištva, bodisi posamičnih oseb. Suttina jc bil zadovoljen s tein odgovorom. (Vzrok, zakaj se je v/kratila rečenemu zavodu avtonomija, vendar ni še pojasnjen. Op. ured.) Spadoni je priporočal, naj bi se postopalo človekoljubne je z čuvaji javnih vrtov in cest. On hoče staviti primernih predlogov. Zupan jc pojasnil, da se dotična komisija že bavi s tem vprašanjem. Asesor Paro vel je predlagal v imenu ju-ridičnega odseka, naj se občina pritoži na ministerstvo za notranje stvari proti naredbi namestni-štva, s katero je ta oblast uničila sklep mestnega sveta za razvelja v ljenje mandata Nabergojevega. Poročevalec je rekel, dajuridični odsek vidi v rečeni naredbi kršenje občinske avtonomije. Prečitani rekurz se je seveda odobril enoglasno. Potem se jc pročitalo poročilo municipalne delegacije o uravnavi istrske ceste do pokopališča. Vlada je pogojno obljubila pomoč in municipalna delegacija predlaga, naj se predlogi vlade vsprej-mejo. To se tudi zgodilo. (Uravnava rečene ceste je pač res jedno najpotrebnejih del. Op. ured.) Sprejel se je predlog šolskega odseka, da se iz ustanove Marenzi zasnuje 7 štipendije v po 200 kron za učence državne ohrtne sole, a .'UH> g« »Id. naj se porablja za nabavo orodja mladim delavcem, ki so absolvirali rečeno šolo. Slednjič so dovoli H4(H> kron za telefonsko zvezo med magistratom in občinskimi uradi. Iz Opatije-Yolo»kega nam pišejo: Tu je še vedno veliko tujcev. Madjarskih in nemških Zidov je mnogo med njimi. I)a pa je tudi kršča-nov-katolikov, je bilo videti v velikem tednu in o velikonočnih praznikih. Na obredih v velikem tednu v župni cerkvi na Voloskem je bilo vedno mnogo ljndij, tudi tujcev. Lep izgled pobožnosti sta dajala odrasli nadvojvoda Josip Avgust iu mladi nadvojvoda Maks, sin Otona in Marije Josipe. Vedno v spremstvu svojega vzgojitelja in z molitveno knjigo v roki sta bila navzoča na vseh in dolgih obredih velikega tedna. Mladi nadvojvoda je vzgojen tako, da pozdravlja duhovnika, kjer ga vidi. Povodom procesije Vstajenja je bilo v Voloskem vse polno tujcev. Nad 50 kočij je bilo na Voloskem, ki so dovele gostov iz Opatije. V s i obredi so se opravljali v cerkvenem slovenskem jeziku; vse so je p e v a 1 o v jeziku, kakor se tako godi od pamtiveka. Kako povzdiga to pobožnost med ljudstvom! Na Voloskem so pevali poleg navadnih pevcev tudi vseu-Čiliščni dijaki pod vodstvom gosp. H raj še. Milo je bilo poslušati sosebno ko so pevali »Pomiluj . . .« po večeru i enh v Velikem tednu. Mi pa kličemo onim krogom, ki so poklicani za povzdiganje pobožnosti mej našim ljudstvom: Fiat applicatio! Nasledki Javne vzgoje tržaške se kažejo tudi v pogostih pojavih nespoštovanja do naše cerkve in nje obredov. V slučajih, ko celo drugo-verea sili že navadni takt, da na javnem kraju kaže svoje spoštovanje do rimsko-kntoliške cerkve kakor glavne cerkve v teh krajih, se dogaja često, da tržaški rimo-katoličan i iz najnižih slojev odrekajo tako spoštovanje na demonstrativen način. O sličnem slučaju smo dobili včeraj nastopno poročilo: V ponedeljek zjutraj ob ;">. uri 40 min. sva šla s tovarišem na delo po Harriera vecchia. Blizu trga sva srečala duhovnika, ki je nosil Najsvetejše iz cerkve sv. Antona. S tovarišem sva pokleknila, kakor se spodobi. H kratil pa sva videla več oseb, ki niso storilo tega, a jedna se je odkrivala zanič-ljivo in je bilo čuti od nje surovih besed. In vsi ti so bili rimo-katoličani. No, to verno že davno, da kak tržaški surovož rajše stokrat zakolue Boga, nego da bi enkrat pokleknil pred njim, toda vprašati moram tudi, da-li tako vedenje kaže o pravi omiki, da-li ni marveč dokaz surovosti ? ! Dotičnik ima tudi rodbino, otroke. Česa je pričakovati od mlajših, ako so stariši taki ? Beseda iiašlin čitateljem na deželi. Dragi čitatelj, si se že kdaj jezil na. »tvoj« list, ker tako redkokdaj ali pa nikoli ne prinese novic iz tvojega kraja? Gotovo! Tam se često dogajajo stvari, ki bi bile vredne, da bi o njih seznal tudi ostali svet — a ta šmentani list molči o njih kakor grob. Težko pa si pomislil v svoji sveti jezici, da si tega največkrat kriv — ti Sam! Slovenskim listom nikakor ne dopušča gmotno stanje, da bi mogli imeti stalnih poročevalcev v vseh krajih, ampak so navezani na dobrovoljno dopisovanje svojih prijateljev iu naročnikov. Takotudi »Edinost«. V vsakem kraju po deželi se dan na dan dogaja kaj novega —• a mi ne moremo poročati o vsem tem, ako ni kdo ni sporočil nam. Ako ti je torej drago, cenjeni čitatelj, da prinaša »Kdinost« poročil iz tvojega kraja, poročaj ji pridno o vsem, kar meniš, da je zanimivo. Toda ne na dolgo, ampak vedno le na kratko in, čuj, ne odlašaj dolgo, ampak takoj sedi, napiši in daj na pošto. Največkrat zadostuje dopisnica. Tako bo list vedno obveščen ob dogodkih na deželi in zadovoljna bosta oba dela: mi in čitatelji. Nam je vsako poročilo dobrodošlo iu smo hvaležni vsakomur za njegov trud. Ako pa si poslal daljše poročilo, ne zahtevaj nikar, da mora priti v list takoj, morebiti še isti ali drugi dan, ker neredko je to naravnost nemogoče vsled obi lega druzega gradiva, ki čaka že morila dlje časa, da pride na vrsto. In če je morda kedaj izostala kaka stvar, ker je imelo uredništvo svojo pomisleke, ne vrzi radi tega peresa iz roke iu ne jezi se radi tega. Naj bi bile te vrstice v spodbudo vsem našim prijateljem povsod, kainor-koli zahaja naš list! Z Reke nam pišejo : Miuole velikonočne praznike sem bil v Trstu. Sel sem na kolodvor v družbi dveh gospodičin v okoličanski narodni noši in prijatelja iz mesta. Pogovarjali smo sc o tem in onem. Neki italijanski »gospodje«, rnčuvši našo slovensko govorico, so nas razžalili z bes«'dami : »Ara i ščavi iu frak«, na kar sem odgovoril jaz: »Adio civilta latinac, kar jih je tako speklo, da so sc kar zgubili ! Sram jih je bilo! Včeraj dne 9. t. m. je tu umrl župnik pravoslavne občine, čast. gosp. Kosanovič Nikolaj. Bil je dober Slovan in zato sovražen po tuk. Lahonih. S v e t o i v a n h k i. Nagrajeni niarijnrizator. Pod tem naslovom piše »Hrvatska Sloga«: »Tedni jc reški gubernator pokazal, kako treba nagraditi ljudi, ki delujejo za madjarsko idejo na Reki. (Jtibernator je preskr-bel namreč Rcčanu Burgstallerjn z državnimi sredstvi dosmrtno mesečno plačo 4"» jrld. /a njegovo mnogoletno ognjevito širenje madjarske ideje in zjedinjenja mesta Reko k kraljevino Ogersko.« Veselica pevskega društva »Adrija« v Bar-kovljah, katera je bila naznanjena za belo nedeljo, se bo vršila v nedeljo dne 23. t. m. Vspored jc izbran in zanimiv. Podrobneje priobčimo pravočasno. — Toliko na znanje drugim bratskim društvom, da bodo vedela odločevati svoje veselice. Hrvatska tiskarna v Opatiji. Nekoliko hrvatskih rodoljubov je medsebojno nabralo znatno svoto denarja, da so kupili bivšo Batestinovo tiskanu« v Voloskem, katero prestavijo v Opatijo. V Opatiji so kupili tudi zemljišče, na katerem se je te dni že pričela graditi hiša za nameščen je tiskarne. Ista se bode imenovala »Hrvatska tiskarna« v Opatiji in bo urejena povsem moderno z akcidentno iu knjigotiskarno za litografijo in fotopijo. Istrski rodoluhi namerjajo izdavati tudi tednik na hrvatskem jeziku. Ta požrtvovalnost istrskih rodoljubov jo zares plemenita in gotovo prinese narodu obilo sadu. Pobalinstvo. Ko je minolo nedeljo dne '.). t. m. ob f)*/+ po pol ud ne brzovlak Dunaj-Trst vozil preko mosta med postajema Litija-Kresnico, jo neznan zlikovoc ustrelil nanj. Dosedaj se ni posrečilo orožnikom najti tega zlikovca. Drobile vesti. Včeraj so priveli na pnrniku »Semiramis« 17letnega Riharda Savoldija, ki je na parniku avstro-ogerskega Llovda »Thalia« mejpo-toma v Aleksandrijo umoril kuharja Karla Fi-scherja. Savoldi jc Fischerja zabol z nožem. Čim je parnik »Semiramis« včeraj dospel v pristanišče, šli so organi policije na krov in so vzeli ubijalca v svoje varstvo. — 761etni Anton Rebula iz Kor-mina jo padel včeraj po stopnicah nekega senika na V redi i in se je pobil precej. Preveli so ga najprej na policijski komisarijat v ulici Scussa in od tam v bolnišnico. —- Grdo razvado ima tržaška mularija, da rada meče kamenje. Vsled to razvade sc je že dogodila marsikaka nesreča. Tako je zadel včeraj kamen in ranil nekoga MOletnega starčka. Ker ta razvada znači permanentno nevarnost za pasa n te, bi bilo pač želeti, da bi javni organi z vso le dopustno strogostjo postopali proti mulariji, kadar meče kamenje. — 201ctna služkinja Ana Toffoli si je oparila roko z vrelo vodo. — Istotako si je ožgala roko T. H., ker se ji je vnel bencin, ko jo prala rokavice. — 14letno šiviljo Ano Smerdu je ugriznil pes. Podpornemu društvu /a slov. visokošolce na Dunaju so poslali: Drž. poslanec gosp. Wil. Pfeifer je kakor užo več let tudi letos mej gg. slov. poslanci nabral 150 Kr.; k temu so darovali po 10 Kr. gg. Josip Pogačnik, Pfeifer Wil., Zičkar Jos., Dr. Gregoree Lav., Kušar Jos., Robič Fr., Dr. Igu. Žitnik, Kr. Povše, Vek. Spinčid, (1o-roninini-Kronberg grof Allred, Dr. Andr. Ferjan-čič, kanonik Lamb. Einspicler, Suklje Fran, Ven-caiz Ivan, Dr. Gregorčič Anton, dalje so darovali: Slav. posojilnica v Ljutomeru 30 Kr. Po 20 Kr. so darovali: Okr. posojilnica v Litiji, Neimenovan duhovnik na Dunaju, Fr. Guzelj vikar v Logeh. Alojz Krem žar, magistr. svetnik na Dunaju; po 10 Kr. so darovali: Hranilno in posojilno društvo na Ptuju, Dr. Janko Babnikc. kr. sodnijski tajnik na Dunaju, ekscelenea baron Sclnvogl Josip drž. posl. na Dunaju, Dr. Henrik Tuina dež. posl. v Gorici, Žiga Sežun o. kr. likvidator na Dunaju, Maks Pletersnik e. kr. profesor v Ljubljani, Dr. Miha Magolič župnik v Stielfricdu, Matilda Sehcnikar posestnica na Rakeku, Dr. Karol Triler odvetnik v Tolminu, Lovrenc Serajnik pošt v Tinjah, Jos. Martinak c. kr. dež. sod. svetnik, Čitalnica v Lju- tomeru, Jakob Zupančič gimn. suplent v Ljubljani, Jakob Janežič posestnik v Grižah, Dr. M. Murko na Dunaju, Anton Ledmk župnik v Ločah, Stanko Pirnat c. kr. notar v Mokronogu, Dr. N. Ktem-piliar odvetnik v Kranju, Jos. Dralko c. k r. dvorni svetnik v Ljubljani, Posojilnica v Radgoni, Julija Rmlež posestnica v Tolstem Vrhu, Dr. Josip Pajek, kan. v Mariboru, Topouš Ivan e. kr. pristav v Črnomlju. (Pride še.) Loterijske številke, izžrebrane dne 12. t. m.: Praga «2 2 HO 6 M2- Lvov 74 40 2.» 44 «>d Različne vesti. Izgubljene ladije. Kakor poroča »Hureau Veri tas« se jo minolega meseca aprila zgubilo HO ladij na jadra in 44 purnikov. Od zgubljenih ladij-jadre-nic so .'I nemške, 10 je ameriških, 27 angležkih, 1 avstrijska, 2 ehilenski, .'5 danske, f> španskih, d francozke, 1 grška, 1 holandska, 0 italijanskih, 2 japonski, H norveških,;! portugalskih, 4 ruske in .'l švedske. Med temi ladijami jih je 0, za katere se ne ve za gotovo, kako so se ugonobile. Od zgubljenih parohrodov sta 2 nemška, 2 ameriška, 25» angležkih, 1 danski, 2 franeozka, 1 holandski, l italijanski, 2 japonska, 1 norveški in 2 švedska. Za trojico teh parohrodov se ne ve, kako so propadli. Najnoveja žrtev Dreyfusove afere je zvonec predsednika francozkemit parlamentu. Devetinštirideset let je zvesto služil in to za dobe treh vlad : druge republike, cesarstva in tretje republike. O jedni zadnjih interpelacij radi afero Drevfus pa je mladi predsednik Dechunel potegnil zanj nekoliko premočno; zvonec je padel na tla iu zgubil svoj prejšnji glas. Odnesli so ga v livarno, kjer napravijo iz njega model za drug zvon za predsednika, a ubitega shranijo v parlamentnem muzeju. Blagajnik ministerskega predsednika ubegnii. Iz Tešina poročajo: lilagajuika na posestvu grofu Thuna, Gorlicha, pogrešajo že od sobote. Ko so dne 10. t. m. pregledali knjige, se je našel primanjkljaj okolo 28.000 gld. | Ubegnii vsied strahu pred poroko. Iz Bero-I lina je pobegnil delavec Gustav Jankovski, ker se je hil zaročil z neko deklico, s katero bi se bil imel poročiti pred kratkim. Jankovskemu pa jo nnkrat postalo tako žal za njegovo svobodo, katero bi hil moral zameniti s zakonskim »jarmom«, daje raje pobegnil v inozemstvo. Razstava kuretine — zgorela. Iz Mannheima poročajo, da je deželna razstava kuretine dne 0. t. in. popolnoma pogorela. Ta razstava se je nahajala v poslopju tamošnjega cirkusa. S poslopjem jo zgorelo tudi okolo dva tisoč kur. Sluti se, da je kdo nalašč zažgal. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0<1 Alessaiidro Levi Miiizi v Trstu. IMazza Kosari o žtev. 2. (Solskn poslopje). Bogat izbor v tapotarijali, zrcalili iu slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na h rod ali železnico, brez da hi sc za to kaj zaračunalo. »-»-» Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohi&tvo donese sredo! >ooooooooooooooooot Vozni listki za polovico cene za delavce. < ►gorski minister ca poljedelstvo je odredil,da plačajo poljedeljski delavei, ak<» jih potuje vsaj 10 skupaj, samo polovico vozne «vrie na vneli ofjerskih državnih železnicah, ne da hi jim hilo treh« prej prositi za to olajšavo. Duh ► živega. V \Va*hingtonu j<> hila pred kratkim zelo originelna spiritistička seja, v kateri so sc prikazovali* duhovi, oziroma so se pojavljali s posredovanjem medija. .Med drugimi se je prikazal tudi duh hi vsega državnega tajnika Sher-mana. IJi-kel je, da se veseli, ker je v nebesih in je tudi napisal nekaj na tahlieo in sicer s Slier-manovo pisavo. To vse je napravilo velik utis na navzoče. Drugi dan pa so čitali v svoje začudenje, da Sherman še niti u m r 1 n i! Kako dolgo se živi brez hrane? Človek v normalnem stanju živi brez živeža 20 (?) dni, taki, ki se postijo iz dohičkarije, ho prebili tudi 30—40 dni. Konj živi brez hrane 2f> dni. samo, ako ima vode za piti; ako nima vode, živi 17 dni, ako pa žre, ne da bi pil, pogine že v pctili dneh. Mačka vzdrži lf» 20 dni, ako nima pijače. O psih se ve, da so živeli že po 30 dni brez jesti; ako pa bc jim odvzame pijača, žive samo 20 dni. Kunce živi brez hrane 14 dni, golob 10, vrabec pa samo 2 dni. F »rez živeža žive najdalje krastače, o katerih je znano, da so zamogle živeti že po 2 3 leta i brez hrane. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 13. Pogajanja med vlado in trentin-skimi Italijani so se sicer pretrgale, ali govori se, da se je posrečilo dru. Kathreinii pridobiti od vlade nadaljnjih koncesij glede narodnih kurij v deželnem zboru tirolskem. Sodijo, da se pogajanja zopet prično na podlagi teh novih koncesij. ItudiiiipcHta 12. Novinci iz neke rumunske oh; •ine iz okolice A rada so prišli na nabor, noseči ernorumene in narodne rumunske zastave. Redarji so pozvali novince, naj odlože zastave. Ker so se novinci uprli temu, so redarji rabili silo, potegnivši sablje. I>va novinca sta bila ranjena. IMlU 13. Sveti Oče je vs p r ej e 1 vč e r a j p r e v z v i š e n e g a v l a d i k o t rž a S k e g a. I'ar I/ 13. »Figuro« objavlja zaključek izpo-vedbe generala Gouse, potem izpovedbe generalov Seberer, Hrugerer, Mocli in Ducros, kakor tudi poročilo Delove-a. Izpovedbe so večinoma ugodne za Drevfusa. London 13. Takajštiji viadni krogi obžalujejo nnjnoveje dogodke na Samoa, vendar se nadejajo, da ti dogodki ne bodo ovirali diplomatiškega re-šenja tega spornega vprašanja radi ustave na Samoa. Istotako se nadejajo, da pride do sporazumljenja glede pooblastil, ki naj jih dobe komisarji treh vlasti, katerim bo poverjeno rešenje satnojskega vprašanja. lasti pišejo o naj m »vej i h dogodkih v A pili brez vsake animozuosti nasproti Nemčiji. Sicer pa pravi »Times«, da ni še uradno potrjena vest o ubojstvu 3 častnikov iu 4 mornarjev. Najnoveja trgovinska vest. \«W-Vork 12. apiilii (Tzv. brzojav.) Pšenica za takoj H3'/s za maj, 77V« za julij 7() '/h., za sept. 74 a/, Koruza za maj 3t).7/« za juli 40V« Mast .537. Službo si išče mladenič, zmožen italijanskega in slovenskega jezika, — Spreten jc za natakarja, katero službo ludi sprejmi' bodisi v mestu ali na deželi. Več pove naše uredništvo. Pomladansko zdr.ivlijene. Poštna in brzojavna vpraviteljica zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službo. Ponudbe na upravmštvo. ZDRAVLJENJE KRVI f uj „TiMM-enii cv.-t" < Mllleflarl). ( isti kri ter je i/vrstno mvilstvo proti onim Hlu^&jen, če pere v želodcu, kakor proti »lAl>emii prel>avlja-nju in hemoroulam. — .leden omot sa ozdravljenje stane 50 nv£. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Al dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 5f> nvč. v markah dopoAlje se franko. JI Hotel Nazionale" v Trstu. Vin Vlcniiii št. 4 UMiiit^ ■ v Velika hisa v Motovunu zraven »lovei*'ih Skoči junakih jam, ure od Trstu in 1 ,3 ure It od a od železnicnn postaje Divača, ol> živahni prometni cesti Ueka-Trst, z dvema kuhinjemu, z 11 verni obzirnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 krasnimi sobami s posebnimi ubodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviSfnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantitni kra j. z obširnim na visoko obzidanim insenčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami ztiHejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj D8F~ zna prodaj "M Prodane tudi na večletne obroke. — Hisa, kakor vsa ostala občima poslopja, so kakor nalašč prikladna zu go-stilničnrsko in fttaeunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnoj prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno iu debelo; krčma bi pa imela razum navadnega poslu z domačim ljudstvom in /. vozniki, obilo posla z nehrojtiimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohlfltvo z vrtom in parkom vred, dalo bi >e tudi v najini po dogovoru. Natanjčnoju pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. „edinost" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi tiajužnem kolodvoru. D. Zadnik Piazza S. Oiovanni »> (uhod V. delle Legna.) 1'rodajalnlca inauufaktur žjponajniih cenah. nahajn sc v Idi-žini kolodvora jnžne železnice pristanišč, ]»o-štnegn in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobo elegantne vse v I. nadstr. Cena od 60 novč. naprej. V pritličju nahaja se tudi .»Restaurant Nazionale-elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: lino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa- in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. (lovori se slovenski in hrvatski. jvaslanjaje se tia geslo : ..Svnji k svojim-' priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk udani Josip Serdarović, lastnik. M. Aite (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah. 100 do 300 goldinarjev /amorejo Hi pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečnvanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in src k. 1'onudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. ,S t y r i a" in Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici ^tf kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke „Styria" oripal — naj se obrne do — la. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini In glavni zastopnik za: Trsi, Primorsko in Dalmacijo. Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseli državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vst rajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, VU S. Lazzaro Atv. 6, nasproti palače Balam. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritiklino po želji kupoa. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in Šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1H')7...........Kron 159.U97.579*_ Letno vplačilo premij in obresti do lil. deoembra 1897..... » 38.828,875'— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društvu (184H.) . » 848.860,067'— V letu 1HH7. izdanih 7-H>K polio za glavnico od....... » 67.831,851*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. 2HF" Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. X, „Tergesteo" Scala IV. 3JflT" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.