Dopisi. Iz Gradca 3. sveč. Grk. (O Vodnikovem spominu; iz deželnega zbora), Dasi tako krasne slovesnosti popisati nimam, kakor jih obilo berete iz druzih mest, vendar mislim Vam saj s tem ustreči, da^Vam povem, da še ni umrl duh narodnosti v Gradcu. Živi, živi duh slovenski in bo živ na veke. To kaže naša mala veselica praznovana v sobani „pri divjem možu." Sešli smo se Slovenci, Cehi in Srbi. „Hej Slovani...." je zabobnela in veselje se je začelo. Govoril je najpred g. Krek. Naj le nektere besede povzamem: „Srce ne miruje nikada in v ljubezni do naroda, do domovine tudi mirovati ne sme, ker, ako hočemo narodu narodnost ohraniti, moramo sami narodni biti. Kakor drevo še le tadaj dobi pravo veljavo, ko se veje njegove ja-mejo šib iti žlahnega sadja, tako tudi narod postane pravi narod še le, ko telesne moči in bratovska vzajemnost lepša žlahni sad omike. Prvi sad poezije je nam Slovencom podaril mož, Čigar 1041etni rojstni god oživljena Slovenija navdušeno nocoj obhaja. On je prvi srečno zasadil pero in nam zapustil v blagih pesmah občutke svojega dostikrat nesrečnega srca. On je budil in zbudil narod in mu odkril miloto kreposti, blago-glasja njegovega jezika. Njemu je o vila prvemu Vila z lavorom čelo za blagi trud in njo posnemaje ga vsakokrat veselo venca narod, kolikorkrat se vrne njegov rojstni god." — Sledile so pesmi slovenske, češke in srbske. Kar nas je skupaj bilo, nas je vezala bratovska ljubav. Prazno vaje pa spomin Vodnikov nismo pozabili onega moža, ki je bil vrli podpornik Vodnikov; to je baron Žiga Coiz. Gospod J. Papež je občni želji ustregel, rekoč: „Tudi njegove kosti že davno trohne pod obraščeno gomilo, al zasluge njegove še živijo in bodo živele zmirom v hvaležnih srcih slovenskih." Tudi Gršak je v kratki besedi napil slozi jugoslovenski. Se ve da pri spominu nekdanjih dobrotnikov smo se tudi spomnili sadašnjih bojevavcov. Napivalo se je gospodu Strosmejer-u, dr. Bleiweis-u, dr. Toman-u, Andreju Ein-špieler-ju itd. Malo društvo se je veselo razišlo. — Da pa tudi na drugi strani slovenski duh razprostira svojo moč, Vam bo kazala tisočletna slovesnost naših aposteljnov Cirila in Metoda, ktero bomo, pre devetega marca obhajali. Priprave se že delajo. Vendar natanko pozneje. — O deželnem zboru bi Vam rad kaj pisal, — pa le malo vrednosti imajo njegovi sklepi za nas; saj zastopnika imamo skoraj le enega, g. Herman-a. Zato se še o takih narodnih stvareh zinilo ni, kakor postavimo v Ljubljani zavolj slovenskih zapiskov. Stimajo se nekteri govorniki, da ni na Stajarju narodne razpore (Nationa-litatshader), to je po naše, da so že sami Nemci postali vsi oni štajarski Slovenci, kterih je toliko skoraj kakor vseh Kranjcov. Slovenskemu Stajarcu so razprave deželnega zbora neznane. Vendar v drugih stvareh mislim 45 46 bo tudi Slovenec ondi pridobil, kjer bo deželni zbor v resnici za ljudstvo delal. Iz Celja. / — 11. dan januarja smo imeli v čitav-nici naši občni zbor ali skupščino, h kteremu se je vkljub pregrdega vremena zbralo lepo število volivcov. Najpoprej naznani predstojnik čitavnice kroniko njeno od preteklega leta, zatem g. blagajnik nje dnarstveni stan, iz kterega se vidi, da čitavnica naša ne samo duševno, ker „besede" naše dokazujejo, temoč tudi materijalno zmirom bolj in bolj na krepkejših nogah stoji; kajti čitavnica naša, morda izmed vseh enakih slovenskih društev v najneugodnejših razmerah in okoliščinah, kaže vendar z blizo 1600 gold. dohodkov proti 1500 gold. stroškov, in s celim pohišjem nad 800 gold. vrednosti, na ktero še, se ve da na blizo 300 gold. dol-žujemo, že lepi materijami stan svoj, čemur se nasprotniki njeni ne čudijo malo. — Po končanem glasovanji seje pokazalo, da so volivci skoraj enoglasno po-prejšni odbor zopet izvolili. Po oklicu in potrjenju starega odbora se je vdala obilna družba, med ktero je bilo mnogo Mozirčanov srčnemu razveseljevanju, sladkemu petju in živemu plesu. Enaka, če ne bolj vesela je bila „beseda" 18. januarja, od ktere le samo toliko omenim, da je razun lepih čveterospevov in korov posebno naš učitelj petja, že dobro znani gosp. Gr. Tribnik na glasoviru prav izvrstno in živo razveselil vse mnogobrojno zbrane po-slušavce s svojimi „spremembami slovenskih pesem", izmed kterih je tisti večer „Pridi Gor ene" na vrsto prišla. Še bi — pa dopustite mi, drage „Novice", da preneham dalje popisovati naše navadne „besede", ki so gotovo kakor drugod, ena do druge enako vesele in zanimive, in dovolite mi, da vam naznanim kaj drugega, kar čitavnica naša v enoletnem svojem obstanku še doživela ni, in to je: Beseda v Laškem trgu (Tuffer), ktero je čitavnica celjska 25. januarja ondi napravila bila. Kdor vrle, za našo narodnost tako živo unete Laščane pozna, ne bo dvomil, da je res tisti večer vsem, ki so se besede vdeležili, veselja in zabave v toliki obilnosti prinesel, da mi vsega natanko popisati mogoče ni. Kar se jih je moglo^že dopoldan odpraviti gostov, so podali se iz Bistrice, Šentjurja, iz Celja in nje okolice po železnici na Laško, kjer jih je na kolodvoru slovesno sprejel tržni župan gosp. Valentinič in precej drugih gospodov. Bili so tudi vozovi pripravljeni za-nje. Večina došlih je, povabljena od prečastitega nadžupnika Laškega, gostoljubnega gosp. A. Žuža, obedvala pri njem, druge so Laščanje vzeli seboj in jim pri svojih mizah srčno dobro došlico napivali. Popoldan pa je voz za vozom donašal radostne goste iz Soštajna, Zavca in Celja, in večerni mrak je zbral vse ljube goste v krasno olišpani, s podobo presvitlega cesarja, s slikami drugih slovečih Slovanov in s slovanskimi zastavami okinčani veliki dvorani g. S lan ca, laškega tržana. Ko si skozi dve za gostovanja odločeni sobi stopil v dvorano, si veselega začudjenja skoraj ostrmel, viditi tu krasni venec še nad šestdeset domoljubnih gospa in gospodičin, mnogo v slovenske barve oblečenih, večidel iz Laškega trga, čakati pričetka toliko zaželjene „besede." O pol sedmin začnejo nalašč za to naprošene godbe osem najizvrst-nejših goslarjev našega domačega polka Kinskv z dvema drugima diletantoma mile melodije se po dvorani tresti, dokler ne stopi ob 7. uri tržni župan g. Valentinič pred veseli zbor in ga s krepko slovensko besedo pozdravi , razodevaje svoje in vseh Laščanov veselje nad nicojšnim večerom, ter celi družbi in čitavnici celjski srčni „živila" zakliče. Ko je hrumeče ploskanje potihnilo, se vzdigne gosp. predsednik čitavnice naše, ter v kratkem pa lepem primernem in navdušenem govoru odzdravi gosp. županov pozdrav, kterega vsa družba z gromečim veseljem sprejme. In zdaj so vrstili se pevci čitavnični s slavno znanimi Šent-Jurskimi, prepevaje razne slovenske pesmi v koru in v čveterospevih, med drugimi Ipavic-ovo „Domovina" in „Ilirija oživljena", ktere vse so navdušene poslušavce z nepopisljivo radostjo navdale. Za petjem se je še nekaj na glasoviru sviralo, potem pa je začel se ples. Med tem, ko je ple-saželjni mlajši spol pa večidel družbe, v hitrem kolu po dvorani se vrtil, je drugi za bogato obložene mize se podal in ondi pri sladkem vincu in dobrem pivu vesele slovenske zdravičke in druge narodne pesmi prepeval. Ko so urne nozice lepih plesavk se nekoliko že utrudile, začelo se je že napivati; in prvo zdravico napije gosp. predsednik čitavnice prečastitemu gosp. okrajnemu predstojniku Laškemu, ki je s celo svojo obiteljo besedo počastil. In zdaj so napitnice križema vrstile se: gosp. nadžupniku, gosp. županu, čitavnici, Laščanom, novim udom čitavnice, ki so oni večer dali vpisati se, pev-com itd., med drugimi tudi vrlim, domoljubnim Laškim gospem in gospodičinam, ktero zdravico je v imenu svojih tovaršic gospa O . .., Laščanka, tako ljubeznjivo in lepo slovenski odzdravila, da slava-klici skoraj niso prenehati hotli. — Preden končam svoj že precej obširen popis te besede, še nekaj zamolčati ne smem. Ko so po živem in neutrudljivem plesu gospodične po dvorani vkolušetaje, hladile in oddihavale si, povzdignejo, kakor da bi se bile pomenile, enoglasno svoje čiste glasove in zapojejo tako milo in lepo „Mila mila lunica", da nam je veselja srce igralo, in da so mnogim oči radosti se solzile. — Naj mi še reče kdo nasprotnikov naših in naših besed, da veselice naše so le presiljene in da le veljavni pa prenapeti Slovenci ljudi v čitavnice silijo, rad bi ga bil peljal k naši besedi na Laškem, naj bi ondi bil vidil in se prepričal, da le vzajemna ljubezen do narodnosti in do poštenega odkritosrčnega razveseljevanja Slovenca k Slovencu vleče. Vem, da z enakim veselim obrazom in enako nadušenostjo bi bil moral, če bi znal, tudi on zapeti prelepo slovenska zdravico: „Slovenc Slovenca vabi-Ce se ti pit' ne gabi, Tak pridi — k besedi — k nam, Smo dobre volje tam." Ko je tretja ura zjutraj stranske goste na kolodvor tirala in vozovlak pri petdeset oseb, neizbrisljivi spomin v srcu, Laškemu trgu odpeljal, so še ostali veselivci v ožjem, pa nič manj veselem krogu še do zlatega svita s petjem in plesom se rado vali, dokler ni juterna zarja tudi te opominjala, trudne oči in upehane kolena in telo mehki posteljci izročiti in v sladkih sanjah „besedo" nadaljevati. Hvala vam, Laščanje! hvala tudi tebi celjska čitavnica! za ta neprecenljivi večer. Bog daj , da bi Slovenci celjskih okolic še več takih „noch nie da ge-wesenen", pa tudi v resnici še nikdar tako lepih in veselih večerov imeli! Iz Celja. S. — Iz srca se zahvaljujemo blagona-rodnemu gospodu dr. Ljudevitu Gaj-u v Zagrebu, ki nam že čez dva mesca svoje „Narodne novine" brez plače pošiljati blagovoli. To nam je velika dobrota, zakaj igraje se vadimo ilirskega jezika. Toraj hvala in slava vrlemu Iliru, ki ne žabi svojih slovenskih bratov. Celjski dijaki. Iz Dolenskega 1. svečana. J. D-lj. — Naznanite drage „Novice" za ta čas res čudno znamje vremena, da že sedaj v našem kraji metuljčki tako veselo ska-klajo , kakor v najlepši spomladi; v dokaz tega Vam pošljem 2 taka mrgolinca, ktera sem ne davno z lastno roko vjel. Ta živalica se je že pri nas o sv. Pavlu prikazala. Ali se je letos zarad tega bati mnoge zalege 47 gosenc? — Pa še nekaj Vas vprašam, in sicer ker je želja več tukaj snih kmetov, da bi zvedili, kaj gospodje, ktere smo v deželni zbor volili, tudi tam govore in kako se tam za nas ponašajo in kdaj da pridejo letos stenografieni zapisi v našem domačem jeziku na svitlo. *) Iz Dolenskega 5. svečana. ** — Vaš dopisnik od sv. Trojice na Štajarskem vam, ljube „Novice" 1. januarja pripoveduje,, kako ondi slovenščina čedalje bolje mesto dobiva, in kako rogaški uradniki slovenskemu ljudstvu zmiraj bolj pripuščajo. Pravo tako! Cesarjeva slovesna beseda se glasi, da naj se na slovenski zemlji po slovensko ravna. Ali žalibog! to nikakor ni povsod, marveč je še dosti kancelij, ki celo naj 1 ožjih in najpotrebniših stvari ne dopisujejo v slovenskem jeziku. V srce me namreč zaboli, kolikorkrat vidim na preprostega hribca nemško „Vorladung", ^ki se ve, da toliko ume, kot grščino ali hebrejščino. Cmu mu je že toraj ta „Vorladunga" ? Mar bi mu tiste krajcarje, kolikor velja tisk teh „Vorladung", za pot poslali, kadar ga hočejo v „bezirk" imeti, da bi si kruha kupil. Kako smešno je tudi ob nedeljah in praznikih, kadar se po dokončani službi božji srenjski služabnik (Gremeinde-diener) na povikšani kraj cerkvenega obzidja, kot Enea, spravi, in v svoji „Amtsmiene" začne večati v neki cabodri, ki je prav ostanek babilonske zmesi, „kaj da se vam pusti od pecirksomta vun klicati, da je štajarska granica zavoljo živinske kuge v Rajhenberku, Lichten-waldu in tudi v pecirkih Racah, Litaj, Egg pri Podpeč in še naprej gori na Grorenskem v pecirku Stein zaprta, da se z živino čez to granico ne sme. Tudi se vam pusti zavoljo žebcov vun klicati, da bodo pšelarji z njimi v Nassenfuss, Krainburg, Neumarktl itd. po navadi einkvartirani, kteri jih bote kaj nueali." — Ali ne kaže tak ričet silno potrebo, da bi gosposke morale srenjskim in drugim svojim služabnikom vsaj tacih razglasov in oklicov slovenski pisanih v roke dajati, ako že ne iz ljubezni do maternega jezika, že vsaj zato, da bi nemški vedno hvalisani kulturi tolike sramote ne delali. Bomo li res „Kranjci" do sodnega dne zmiraj na „kraji" ostali? Ali bomo zmiraj pod starim centralizmom proti Frankobrodu oči obračali in svoje roke le tje pomaljali. Naj bi pač gospodje v deželnem zboru take potrebščine resnobno v prevdarek vzeli in skrbeli, da se jim pride v okom. Ki ste iz naše srede v zbor poslani, je dolžnost vaša, da se za naš blagor in za naše pravice potegujte. Znani so vam naši žulji in naše skeleče rane, ter na Vas je, da nam jih ozdravite. Iz Ljubljane. X Popisali smo zadnjikrat slovesni večer Vodniku na čast v čitavnici naši, pa obljubili smo bolj na drobno omeniti še program te besede, ki je — to je le en glas — presegel vse, ki smo jih doživeli dosihmal v čitavnici naši. Po pozdravilu gospod predsednika Ambroža, ki je bilo s pravo-klici mnogokrat sprejemano, so sledeče stvari bile predmet današnje besede. Godovnico dr. Tomanovo v slavo Vodniku složeno, ko smo mu leta 1858 stavili spominek na rojstni hiši v Šiški, je govorila mlada gospodična s tako živim občutkom in tako primernim izrazom, zdaj milim} zdaj krepkim, da je vse navdušeno bilo izvrstnega govora. Težko je za resne deklamacije bolje govornice najti. — Kitica narodnih pesem, jugo- in severoslovanskih, čeravno smo jo slišali že v besedah naših, je vendar danes po mogočnem koru s posebnim navdušenjem peta toliko radost izbudila, da slavo-klicov *) Poslednje „Novice" so Vam povedale, da o sv. Nikolem, — pa povedale so Vam tudi, zakaj ne. V posebnem iztisu steno-graficnem bote to pa prav natanko zvedili. Vred. ni bilo ne konca ne kraja, ki so prikipeli do vrhunca, ko je naposled zadonela „cesarska pesem", pri kteri so vsi pričujoči se vzdignili iz svojih sedežev in jo stoje poslušali. Gospod Nedved se je v tem „vencu" pravega mojstra skazal. — Za temkoromje sledila igra na glasoviru. Mlada gospodična, ki nam je priljubljena že od prejšnih besed, se je odlikovala danes z „rusko melodijo" in ljubeznjivimi ^češkimi perlami" , pa nam zlasti v poslednjih pokazala svojo nenavadno umetnost, s ktero gospoduje glasovir, da najtežje reči izpeljuje s tako lahkoto, kakor da bi ji bile igrača. Samo po sebi se razume, da slava-klici po vsi dvorani so ji doneli v hvalo. — Zdaj je sledila željno pričakovana dramatična scena, ki jo je zložil in v „ Glasniku" pred nekimi leti natisniti dal, pa za današnji večer nekoliko predelal vrli naš slovenski pisatelj gosp. J. Bile pod naslovom: „Vodnik, Zois in Linhart" ali „Slovenija oživljena". Lepa ideja in krasna beseda, čisto primerna današnjemu času, dela to sceno vso pripravno za „besedo", v kteri si bodi čitavnici, ker je važen odlomek zgodovine naše in ker mora povsod se dopasti, ako se tudi tako izvrstno ne stavi pred oči, kakor se je stavila danes v čitavnici naši. Ko smo slišali danes ZigaZoisa, pač lahko razumemo, da mož takega domoljubnega srca je mogel vneti Vodnika, Linharta in Kopitarja, da so veliko svojo dušno zmožnost posvetili domovini. Občno živo pohvalo je dobila ta igrica, ki jo bomo z dovoljenjem gospoda zložitelja natisnili v našem listu. — Eden najsijajniših oddelkov besede današnje bila je velika pesem iz italijanske Donizett-ove opere „Maria Rohanska" , v kteri je gosp. Miroslav Vilhar besedo prevodil na slovenski. Ako rečemo, da jo je pela gospa, ki po svojem krasnem glasu in umetnosti muzikalni slovi za prvo pevsko mojstrico v našem mestu, nam pač ni treba še reči, kakošno neskončno radost je izbudila pri poslušavcih vseh. — Omeniti imamo še dva kora, ki smo ju danes prvikrat slišali; enega pod naslovom „Zvezdici" je zložil gospod prof. Nedved tako izvrstno , da po končanem petju ni ploskanje pred potihnilo, dokler se ni pokazal mojster sam; drugi pa je bil g. Mašekov kor na besede Koseskove „Kdo je mar?", ki je današnji večer tako rekoč „zvonec nosil", ker je bil po večini pražkih mojstrov spoznan za najboljo kompozicijo , za ktero je bilo razpisanih 10 cekinov v zlatu. Kdor pozna krasoto te pesmi, ki je leta 1848 na ljubljanskem gledišču po govorniku g. Mhk. dosegla tako slavo, da nikdar poprej nismo slišali takega ploska, se ne bo čudil, da je obudila tudi danes v izvrstni muziki izražena pesem občno navdušenost. Pesem ta je hvala kmeta slovenskega, in v več odstavkih kaže, kako bistroumni prosti sin kmetiški dospe vse tudi najviše stanove. Vsak odstavek vpisuje drug stan. Za muziko ljubljansko v prejšnih časih mnogozasluženemu starčku G. Mašek-u je tedaj vsak iz srca privošil, da mu je došla ta čast na pozne njegove dni. Gospod Mašek je sam vodil ta kor, ki ga je spremljal orhester in ga so naši gosp. pevci v zboru in dveh posamesnih glasih (tenor in bas) tak navdušeno peli, kakor ga res samo naši pevci peti morejo. Mili glas našega prvega tenorja in mogočni glas našega prvega basa se je ovijal okoli celega zbora tako, da je vse začarano bilo o tem popevu. Današnji večer je g. dr. Janez Bleiweis zastran darila za Koseskovo pesem „Kdo je mar" in pa zastran druzega Vodnikovega darila za najboljo pove-stico, zboru oklical sledeče: Za Koseskovo pesem je bilo 8 konkurentov; njih kompozicije so bile v Prago poslane slavnoznanim trem muzičnim mojstrom, namreč g. J. Krejču, g. W. E. Horak-u in g. J. L. Zvonafu; prvi je v prvo vrsto postavil pesem z naslovom: „Kdo je mar?" Razpečati in 48 boš vidil kar \a poslednja dva pa pesem z naslovom: „Prijatli in brati me silijo dostikrati svoj glas povzdigniti. Zakaj bi ne pel?" ktero je g. Krejči postavil prvo za uno; tedaj je po večini glasov pesem z naslovom : „Prijatli in brati" itd. prejela darilo 10 cekinov. Po razpeČatenju priloženega listka se je pokazalo, da je M ase k zložitelj nadarjene pesmi. Dr. Bleiweis je pri tej priči v lični Škatljici izročil gosp. Mašeku omenjeno darilo, ki jo je ves ginjen med živimi slava-klici sprejel. Ker pa je bila pesem z naslovom: „Kdo je mar? Kaz-pečati in boš vedil kar?" po enem sodniku zavoljo narodnega značaja za n a j b o 1 j o, po ostalih dveh pa za prvo po Mašekovi priznana, in je ves zbor celo mikalo zvediti mojstra te pesmi po njegovem pravem imenu, je dr. Bleiweis, nanaŠaje se, da visokocenjeni zložitelj ne bo nič zoper to imel, ako zbor zve tudi njegovo ime, razpečatil listek in oklical, da slavnoznani naš slovenski muzik g. dr. Benjamin Ipavec je složil to pesem. Zbor mu je radosten zaklical „živio!" in slišale so se od več strani želje, naj bi gosp. doktor prijazno dovolil, da se tudi njegova pesem kedaj poje v čitav-nici naši. Za tretjo najboljo pesem je v Pragi spoznana bila pesem z naslovom: „Naprej zastava slave". Al dalje se dr. Bleiweis ni upal razpečatiti listkov. Ako nam dovoli neznani gospod, bomo radi storili, da poznamo vse tri prvake.*) — Drugo je bilo naznanilo, da za v 27. listu razpisano Vodnikovo darilo (60 fl.) sta bila le dva konkurenta, kterih deli pa po razsodbi gg. Da v. Terstenjaka, An t. Janežiča in L. Svetca niste bile darila vredne spoznane**), tedaj se prihrani to darilo za letos. Ne moremo skleniti tega popisa, da bi ne izrazili srčne radosti, ktero je občutil današnji zbor, da od blizo in deleč so nektere čitavnice poslale svoje častite predsednike ali odbornike, in da celo čitavnica reška se je udeležila Vodnikove svečanosti po osobni nazočosti slavnega gosp. Ivana Vončina, podpredsednika čitavnice in podžupana županije reške, ki je prišel z lju-beznjivo svojo gospo, in prečastitih odbornikov dr. Mar. Der en čin a, g. Ljud. O t tu in g. Z upe-ta. Hvala in slava velecenjenim možakom! — Strašna nesreča se je pripetila v pondeljek zvečer ob pol šestih na Auerjevem dvorišču „pri konjičku", kjer ledenico kopljejo, pa se je posula. Enajst delavcov še dosti srečno pobegne, dvanajstega (palirja in očeta 5 otrok) pa je zasulo. Groza je bila človeka, ko je čul glas nesrečneža, pa je vidil tudi glavo, in vendar mu ni bilo mogoče pomagati. Drugi dan opoldne ga še niso izkopali iz razvalin ledeničnih. Nekako čudno je, da se zdaj pozimi dovoljujejo take dela in brez dostojne varnosti! *) Tega gospoda in ostalih 5 , kterih ne poznamo , prosimo , da pošljejo po svoje kompozicije ali pa nam povedo , kamo naj jih poalemo. **) Tudi tako. Vred.