"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Vugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - GLASILO --PROSVETNE MATICE J. S. Z.

|T« — NO. 1519
i«*r*4 mm MfaM^laaa »*«irr. Ilcrriabtr IMf. at ti« wmm* «NM«
.« « kliaa«. lil.. «*«ter idr Art ml i «Mirru »f Harfi Kr4. Itm
CHICAGO, ILL., 21. OKTOBRA (October 21), 1936.
LETO — VOL. XXXI.
ROOSEVELT DOLOČNO ZA SEDANJI SISTEM
Sovjetska Unija v agresivnejši vlogi
BOJ ZA SLUŽBE ZASENČUJE VSA RES VAŽNA VPRAŠANJA
Predsednik očital kapitalistom na shodu v Chicagu 'nehvaležonst' in pozabljivost
Ponesrečeno strasenje s komunizmom—Resnica o ekonomskih reformah sedanje administracije
Socialistična stranka v radiu
NAPIHNJENOST FAŠIZMA
P
lREDSEDNIK Roosevelt je na svojem glavnem kampanj skem shodu v Chicagu, katerega se je udeležilo znotraj in zunaj dvorane okrog 100,000 ljudi, zanikal vse trditve republikancev, da se nagiba k "rdečkarstvu" in določno izjavil: "Jaz verujem vedno, kakor sem vedno veroval, in bom zmerom veroval v privatna podvzetja, ki so hrbtenica blagostanja v Ameriki. Poglejte napredek privatnega businessa v zadnjih treh letih in zapopadli boste, kaj to pomeni.. ."' Z nobenimi drugimi besedami se ne bi mogel izreči za kapitalistični sistem bolj jasno kakor s temi. Za nas
to ni r.ovica. Tisti "liberalci", unijski voditelji in bivši socialisti, ki so za Roosevelta, ker se je lotil dela za reformiranje kapitalizma, da ga "poboljša" in spravi na noge, pa so lahko sa eno skušnjo bogatejša, če tega še niso spoznali, se bodo morda streznili po volitvah. Ako bi bil Roosevelt radikalec, mar bi ga južne države podpirale? Ali bi kateri kapitalist napisal knjigo njemu v prilog? Ali bi prispevali v demokratski kampanjski sklad? Mar ne bi med špekulanti na newyor-ftki borzi prevladovala nervoz-aost, češ, kaj bo, če bo načelnik "new deala" zopet izvoljen? Pa se nič ne boje, ker vedo, da sta Roosevelt in Landon za ohranitev sedanjega profit-nega sistema. Niti eden med njimi ne verjame, da je Roosevelt orodje "rdečkarjev"; oni natančno razumejo, da nekateri republikanci slikajo Roosevelta -za "komunista" in "socialista" zato, ker so bili pred itirimi leti ob dobre službe, pa jih bi radi nazaj in dobe jih le, <6e stlačijo demokrate iz uradov.
"Kdo je pomagal bankirjem
oteti svoje banke?" je na istem shodu vpraševal predsednik Roosevelt Dejal je, da so se in-dustrialcem Aibila kolena od strahu pred izgubitvijo svojih bogastev, ko so prihajali v VVashington moledovati pomoči. Vlada jim jo je dala in predsednik ie priznal, da so magn.iti danes zopet na konju in si znova dele mastne divi-dende.
Načelnik demokratske stranke torej ni za "new deal" v pravem pomenu besede, ampak za kontroliranje in regu-liranjo monopolov in v ostalem za protektiranje privatne svo-jine in negovanje privatnih podvzetij. To je jasno in kdor hoče, razume. Večini ameriškega ljudstva je politični in gospodarski razvoj te dežele pač težko zapopasti, prvič, ker je za informacije in 'duševno hrano" odvisno od kapitalističnega časopisja (delavskih listov je še iako malo), in drugič, ker jim strah pred ponovitvijo Hoovrove krize še močno tiči v kosteh. Taka kriza se ne b(f ponovila, ker so zdaj tu pogoji za drugačno krizo, ki pa bo
(Nadaljevanje na 3. strani.)
V nedeljo popoldne 1. novembra bodo zadnji socialistični gotrori v radiu v sedanji volilni kampanji... Ob 3. popoldne, vzhodni čas, bosta govorila socialistični podpredsedniški kandidat George A. Nelson in milwauški župan Hoan, ob 4:45 pop., vzhodni čas, pa Norman Thomas. Njih govori bodo razširjeni po radiu National Broadcasting kompanije. Opozorite na te govore svoje prijatelje in znance in aranžirajte sestanke kjerkoli mogoče, da jih boste . poslušali skupno.
Kapitalisti samo za svoje stranke in delavci jim pomagajo!
Jeklarski magnat Erneat T. Weir je senatni komisiji priznaj iia je prispeval v kampanjski sklad republikanske stranke $35,550, in kapitalist J. Hovvard Pew iz Philadelphi-je nad $50,000. Isti komisiji sta navedla, da sta prispevala precej tisočakov raznim "patrioti-čnim" organizacijam, ki se bore za "amerikanizem" in proti "rdečkarstvu" (z drugimi besedami. proti delavstvu).'
če hi bili delavci pametni, bi podpirali svojo stranko, kakor podpirajo imoviti sloji republikansko in demokratsko, pa bi izkoriščanje in brezposelnost zlahka odpravili.
	
	
	
SŠ. ''• "9T f*	
	U f j
	Mr . ^ffiJMBfr
	
Simple, Praga.
Veliko zlata
Zed države imajo danes več zlata kod kdaj prej v zgodovini te ali katerekoli dežele. Krize tu je torej "*konec".
Ali ae kriravi župnik Coughlin bliža zatonu?
Norman Thomas bo na glasovnici v 39 državah
Uspehi vzlic vsakojakim oviram in reakcionarnim zakonom. — Stanje članstva po razkolu
Lastnik "Unije za socialno pravičnost" Coughlin prihaja v škripce. Strategi demokratske stranke so ga zmešali. Ker Roosevelt govori za "socialno pravičnost", je naravno, da mora Coughlin govoriti kaj drugega. Začel je odprto propagirati fašizem, dasi svoje fašistične nauke še vedno oddeva v nekak "radikalizem," kar je svojatvo vseh fašističnih pro-pagandistov. Nedavno je Coughlin prišel na dan z izjavo, da je Roosevelt že cel "komunist" in nevaren privatni lastnini. Nato je Coughlin govoril in govoril v obrambo "privatne lastnine", kakor da »o komunisti pred pragom debele in groze privatna bogastva vsak hip ugrabiti.
V radio govorih je Coughlin vedno bolj surov. Pravi, da je za kroglje, če bi prišli na krmilo te dežele "levičarski elementi" in s tega stališča odobrava tudi fašistično pokolje v Španiji. Zadnjič je nekemu re* Porterju v Bostonu zapretil, da *a bo "raztrgal na kose", če mu pride v roke. Tudi katoli-
škega profesorja Ryana si je Coughlin v radiu več kot privoščil. Rev. Ryan je za Roosevelta. Magazin Catholic Re-view, glasilo nadškofa M. J. Curleya v Baltimoru, svetuje Coughlinu in Ryanu, naj za nekaj tednov vstopita v kartuzi-janski red, v katerem morajo redovniki molčati ko grob. "Odpočila si bosta vidva in mi," pravi nadškofov list. Papežev državni tajnik Pacelli, ki je zdaj v tej deželi "na obisku", to komedijo "neuradno*' opazuje, da uvidi, koga bo treba koncem konca med katoliško hierarhijo zagrabiti vrat.
Coughlin ima nepriliko tudi
s tožbo, ki jo je vložil proti njemu John H. 0'Donnell iz Pittsburgha, član Coughlinove "Unij« za socialno pravičnost". Dolži ga, da je razmetal nad milijon dolarjev denarja, ki so mu ga zbrali člani, in zahteva, da sodna oblast da preiskati knjige in Coughlina kaznuje za nerednosti. 0'Donnell dokazuje, da so Coughlinovi dohodki toliicšni, da položi vsak mesec na stran $50,000, in da znaša njegov sklad že blizu $650,000. Dalje dolži Cougnlina, da se je prodal Hearstu in drugim reakcionar-za jem, toda ne samo sebe, ampak tudi "Unijo za socialno pravičnost".
Vzlic reakcionarnim volilnim zakonom, ki manjšinjskim strankam ..ovirajo, ali pa celo onemogočajo priti na glasovnico, se je socialistični stranki posrečilo nominirati Norman Thomasa, George A. Nelsona in druge kandidate v sledečih državah: Alabama, Arizona, Arkansas, California, Colora-do, Connecticut, I)ela\vare, Georgia, Illinois, Indiana, Io-wa, Kansas, Kentuck.v, Maine, Maryland, Massachusetts, Mi-chigan, Minnesota, Mississippi, Missouri, Montana, New Ham-shire, Nevv Jersey, Nevv Mexi-co, Nevv York, North Dakota. Oklahoma, Oregon, Pennsyl-vania, Rhode Island, South Ca-rolina, Tennessee, Texas, Utah, Virginia, VVashington, West Virginia, VVisconsin ter \Vyo-ming.
V o.*.mih drŽavah so bile ovire tolikšne, da naših kandidatov ni bilo mogoče nominirati, toda volilni zakon v njih dovoljuje, tla se imena sme vpisati na glasovnico. Te države so: Florida, Idaho, Ix)uisiana, Ne-braska, North Carolina, Ohio,
South Dakota ter Vermont.
Za nas je med temi važna le država Ohio. kjer je tisoče slovenskih volilcev. Soc. stranki se v nji ni posrečilo dobiti dovolj imdpisov, zato ime Norman Thomas ne bo na glasovnici, dovoljeno pa je volilcem. da ga napišejo, a kot poročajo, niso pustili zadostnega prostora za tak na« in glasovanja. Ka ko vpisati Thomasa in Nelsona na glasovnici v Ohiu, je pojasnjeno na drugem mestu v tej številki.
Komunistična stranka bo imela svojega predsedniškega kandidata tiskanega na gla sovnici, kakor poročajo, v 31. državah, med njimi tudi v O-hiu, toda ne v Illinoisu, kjer so bile njene peticije zavržene, češ, da so nepravilne.
Socialistična Stranka ima letos težjo kampanjo kot kdaj prej, z izjemo 1. 1924., ko je bila t* liko šibka, tla ji ni kazalo nominirati svojega predsedniškega kandidata. Glavni del propagande se vrši v časopisju
(Nadaljevanje na 2. strani.)
VOJNA V ŠPANIJI IN OBOROŽITEV NEMČIJE TIRA EVROPSKE DRŽAVE V N 0 V EORIE N T A CIJ E IN ZVEZE
Belgija zopet "nevtralna". — Nov važen most preko Donave med Jugoslavijo in Rumunijo
ZA tako ogromno in po prirodnih virih bogato državo, kakor je USSR, se nikakor ne spodobi, da bi v svetovni diplomaciji igrala zgolj negativno in podrejeno vlogo. Prva leta je bila z večino dežel po svetu v hladnih, in z mnogimi v neprijateljskih odnošajih. Izmed velikih dežel ji je bila nemška republika najprijaznejša. Pod tretjih rajhom se je to zaobrnilo, kajti Hitler je v mednarodni diplomaciji voditelj protisovjet-skega bloka, oziroma ga skuša zgraditi za ofenzivo proti Rusiji.
Prvi korak, ki ga je storila sovjetska Unija, da se otme iz klešč izolacije je bila pogodba, ki jo je sklenila z demokratično nemško republiko. Prilike ni znala uporabiti in tako je prišel vsled raznih vzrokov, ki jih tu ne bomo navajali, Hitler v sedlo. Svoj glavni preokret v mednarodnih odnošajih pa je Sovjetska Unija izvršila z vstopom v ligo narodov. Odslej se je njena vnanja politika bolj in bolj usmerjala po takozvanih določenih diplomaličnih tokih. Dasi si je sovjetski komisar za vnanje zadeve prikril sploden ugled, je bila vnanja politika sovjetske unije vendarle zgolj negativna in.je računala le na priložnosti, kje si lahko kaj pridobi za svojo deželo, ni pa podvzemala inicijativnih akcij. Te je prepuščala največ Angliji, Franciji in Italiji. Slednja je po ;vojni z Etiopijo tudi izolirana, torej sta prvačila svetovni diplomatični igri poslednje mesece zgolj Anglija in Francija.
S Francijo je Sovjetska Unija sklenila obrambno pogodbo, ali proti nji so na Francoskem zgradili fašisti in konservativni krogi sploh tolikšno opozicijo, da dogovor nima ne za Francijo ne za USSR nič gotove vrednosti. Pogodba je obrambnega značaja proti morebitni Hitlerjevi invaziji. On jo obeta in nič ne skriva, kaj hoče. V nemški zemljevid je uključil Ukrajino in Urale. če bo prilika, pridruži tretjemu rajhu tudi baltiške dežele. Nemški militaristični aparat se danes lahko relativno primerja z vsakim drugim na svetu. Moskva je torej morala premisliti, da-li se ji njena negativna vloga v svetovni diplomaciji še izplača, ali pa je bolje, da si prične graditi povsem svojo politiko in svoj blok dežel.
Moskva noče vojne. Z njo nima USSR ničesar pridobiti, pač pa bi vrgla silovito zavoro na svoj normalni ekonomski razmah. če pride do vojne, ji mora biti torej usiljena.
Dokler so diplomati smatrali, da bo mogoče z vsakojakimi pogodbami nevarnost vojne vsaj odrivati, so se oprijeli taktike odrivanja. A zdaj nič več ne upajo,-da bosta Hitler in Mussolini mirna, kajti vžigalice za zanetitev vojnega požara držita vedno pripravljene. Oba sta aroganti.a. Oba izrabljata miroljubnost demokratskih dežel in Sovjetske Unije z novimi iziva-n j i. Tako se je pričela neizogibna oboroževalna tekma, in vlade le še čakajo, kdaj m katera dežela bo prva sprožila.
Nastala je civilna vojna v Španiji ki so jo pričeli fašisti po (Nadaljevanje na 3. strani.)
Državniki varajo sebe in ljudstva svojih dežel
Anthony Eden, minister zunanjih zadev v angleški vladi, je dna 14. oktobra na shodu v Sheffieldu v Angliji dejal med drugim: "Ničesar ni bolj goto-
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
l)V\ ZA riKASKi; SLOVENCE!
V nedeljo 25. oktobra v dvorani CSPS, 1126 W. :8th St., velika kampanjska prireditev zavednega slovenskega delavca v Chicagu. Glavni govornik ETBIN KRISTAN. Pevski zbor "Seva". Zamorski koncertni pevec John Green nastopi v solo-•pevih. — "Žalna pesem"—deklamacije v zboru. Red Falcons.
Plesna zabava. Igra Schwabov orkester.
vo kot to, da v prihodnji evropski vojni ne bo nobena dežela zmagovalka." '
Ampak evropska vojna se dogodi in Anglija se nanjo pripravlja z vso močjo svoje industrije 24 ur na dan. Eden je na istem shodu to dejstvo priznal in rekel: "Verujem, da pride čas, ki morda ni več daleč, ko bo ta dežela, mogočna v orožju in odločnosti, v stanju nagniti tehtnico v prilog miru in svobode."
Anglija se v resnici pripravlja na vojno, dasi si jo ne želi in je ne i&če, ker ima vsega dovolj in ji ni za nova ozemlja.
Ampak na svetu so močne de-iin Francijo v marsičem prebite'
žele, med nj;mi v prvi vrsti Ita-'in Ka ne bosta došli tako kmalu. Tudi Musolini se hvali, da se ne boji nikogar in ne vseh
lija in Nemčija, ki so nezadovoljne — nezadovoljne zato, ker smatrajo, da imajo Anvj^i-ja, Francija, Rusija itd., preveč zemlje in prirodnih bogastev, one pa veliko premalo.
Angleška vlada se je odločila za pojačanje angleškega vojnega aparata pred dobrim letom. Sklenila je zgraditi tako mogočno vojno mornarico in zračno floto, da ji ne bo kos nobena dežela. Ako bi druge države držaie križem roke, bi bilo to res. Tako pa je Hitler na polju militarizma Anglijo
skupaj, tako močna je italijanska vojna sila.
Eden je v pravem, ko trdi da v bodoči evropski vojni ne bo nihče zmagal, kajti klanje in rušenje bo tako grozovito, da bodo premagane vse dežele. Sedanje uredbe bo konec, ampak predno bo mogoče na pogorišču in na razvalinah zgraditi novo civilizirano človeško družbo, bo vzelo celo dobo. Le ako bo mogoče vojno preprečiti. se \>o človeštvo otelo uničenja dveh ali treh generacij.
ZADNJA KAMPANJSKA ŠTEVILKA PROLETARCA IZIDE 28. OKTOBRA
Prihodnja bo zadnja kampanjska številka Proletarca v »edanjem volilnem boju. Ta •ist ni v službi nobene kapita-
povečani nakladi, ki so jo omogočila posebna naročila s pomočjo prispevkov v kampanjski sklad JSZ. Poglobite se v
listične stranke in se nikdar ni člank«*, sporočila in druge spi-bil. Tudi nikdar ne bo, ker je se, in potem presodite sami, posest socialistične organiza-' kje je vase mesto na glasov-cije. Prihodnjo sredo izide v1 niči 3. novembra.
KAMPANJA ZA OHRANITEV SEDANJEGA SISTEMA
Predsednik Roosevelt se hvali, da gre njemu zasluga za obvarovanje ameriškega kapitalizma pred razpadom! Dr.Townsend agitira za republikanskega predsedniškega kandidata, češ, da je Landon za "penzijV! Unije so v boju za demokratsko stranko in njene kandidate, torej za ljudi, ki so v prošlih letih dopustili, dr. je bilo v stavkarje po-metanih za pol milijona dolarjev raznih plinskih bomb, da je bilo nekaj unijskih organizatorjev ubitih, in na stotine delavcev aretiranih ter obsojenih, tisoče pretepenih, odslovljenih in vpisanih na črno listo.
Kdor agitira za demokratsko ali republikansko stranko, ali za Coughlinovo fašistično stranko, deluje vedoma ali nevedoma za ohranitev sistema, kakršen je! Proletarec oznanja delavcem to resnico, od kar izhaja, kajti Proletarec je delavski list in zvest delavskemu gibanju v vsakem slučaju! Delavci, širite to svoje glasilo, kajti s tem koristite delavski stvari!
- ~ -■
proletarec
LIST ZA INI^EfcCSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
_ __........ ............ » fr —	' ■" 1 —1»r™
Tudi demokratična Anglija ni varna pred faMzmom
v*
IZHAJA VSAKJO SREDO.
Jugoslovanska Delavska Tfckovoo Drutba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih driavah *» celo letu $3.00; sta »ol l» .oj *a
četrt let« 11.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.50; *a pol let« $2.00.
Vgi rokopisi in oglaai morajo biti v naAem uradu najpoaneje do pondeljka popoldne be priobčita* v številki tekoče*« t**J»'
r- —r-* -- ~~	-
rabliihod
PROLETAREC
Wednesday hy the Yugoshrv Workmen'§ Publiahin* Co., Ine
EstaMUhed 1906.
Editor................................Fr•nk z*4tx-
Busintos* Manager.................Charles Pogorelec.
Aasistant Business Manager.............John Kal. Jr.
SlIBSORlfPTiON
\Jntted States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months 12.00.___
i> K O L E T A K E C
2301 S. Iawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tolo»ho»ot ROCKWELL ««04.
—i _ . ■ - ■ __________. n---- a— —
Fašistični voditelj "Sir" Oswald M os le čigar sliko smo priobčili v prejiaji illtUM, donos v Angliji •• »• zmore drugega kakor sejati zgago. Ampak včasi jo te njegove agage že toliko, da delavcem več ko« preaeda. V nedavnih izgredih Motlejrevih fasistov v London« jo bilo med njimi in pritta^i delavske strank* ia komur.i-sti mnogo ranjenih in nad SO so jih odpeljali v bolni«-
mm
Ali je Roosevelt za sociali-1SSPZ, se je v uredniškemčlan-zem? Ni!
Koliko glasov dobi Norman Thomas?
Še nikoli niso bile ameriške unije mobilizirane za kakega preU*ednM<kegu kandidata toliko, kakor so letos za Roosevelta iu demokratsko stranko. Pred dobrim letom ne bi nihče verjel, da bi ljudje, kot so James Oneal, David Dubine-ky, l>oui» Waldman, Abraham Cahan, Charnev B. Vladeck, Algernon Lee in mnogi sirugi pionirji v ameriškem delavskem gibanju šli iz socialistu* ne ga v demokratski taljor. Sli so s trditvijo, da je to, kar p »črni, v korist delavskemu gibanju in posebno še unijam.
Ako bi pred štirim leti kdo prerokoval, da bosta v letošnji kampanji socialistična lista New Leader in Forvvard zavrgla socialistično stranko in lomila »kopja za Roosevelta, bi se glasilo več kot nevrjetno. Ampak dogodilo se je.
Dererterji si niso na čistem s r.vojo vestjo. Nedvomno so bili radi tega Skoka začudeni nad samim seboj. Saj je komaj nekaj mesecev tega, ko je urednik James Oneal v Nevv Leadru izjavljal, da ne bo nikoli za Roosevelta, pa tudi za Thomasa ne bo več. "Jaz letos sploh ne bom glasoval, ker ni med predsedniškimi kandidati nikogar, ki bi ga smatral vrednim, da mu oddam svoj glas." Ta socialistični pionir piše prošle tedne z vso vztrajnostjo za Roosevelta, za tistega Roosevelta, ki je na shodu v Chicagu pred 100,000 ljudmi izjavil, da ni za socialistično, pač pa za kapitalistično uredbo družbe!
Bivši socialisti in unijski voditelji so se v tej krizi odločili za skok nazaj, za agitacijo v prid reakcionarne demokratske stranke zato, ker ji načeljuje liberalen predsednik. Nedvomno je Roosevelt unijam prijateljski in jim je bil v nekaterih slučajih tudi v pomoč. Vzlic temu je skok bivših radikalcev v Rooseveltovo kampanjo neopravičljiv. Tega se i oni zavedajo, pa &o si v Nevv Yorku dali odvezo z ustanovitvijo delavske stranke <l.abor Party), kar je dobra ideja—dobra, če ne bi bila Labor Party ustanovljena zato, da odvzame glasove socialističnemu kandidatu Normanu Thomasu v prid Roosevelta. Ako bi Nevv leader in Forvvard svetovala čitateljem. da naj glasujejo za demokratsko stranko, jih ne bi pridobila. Zdaj pa, ko imajo social-demokrati delavsko stranko, agitirata Nevv Leader in Forvvard zanjo, toda na njenem tiketu ni delavskih kandidatov, pač pa Roosevelt in Gamer za predsednika ter podpredsednika in Lehman za governer j a — vsi demokrati! Volilni zakon v državi Nevv York dovoljuje, da sme kdorkoli kandidirati na tiketu različnih strank, ako hoče in more. Tako bodo demokrati glasovali za demokratske kandidate na svojem tiketu, starogardisti pa za iste kandidate pod označbo delavske stranke!
Naravno, da bo to socialistični stranki odvzelo mnogo glasov, kajti unije ne samo da agitirajo za Roosevelta in s tem za demokratsko stranko, pač pa so zbrale tudi kampanjski sklad, ki sega v stotisočake. Thomas natančno ve, da bodo glasovi, ki jih dobi letos, taki glasovi, ki jih bodo oddali zanj Milijone delavčev je premo-delavci socialističnega prepričanja in tisti somišljeniki, ki se ten|h • %Q kampanjo/ MiIij;)ni zavedajo, da med Landonom in Ro<*eveltom ni bistvene razli- bodo lflasovali pod pritisk()rT1 ke, kajti oba «ta za sistem, kakršen je. Med republikanci in demokrati je boj radi služb, ne radi socializma. Milijoni volil-cev tega ne vedo, dočim unijski voditelji in starogardisti to razumejo, pa obetajo, da se bodo po volitvah poboljšali, ustanovili novo delavsko stranko in jo pripravili, da bo posegla v boj za predsedniško službo čez—štiri leta!
nico. Slika na vrhu prikazuje fašiste, ki so navalili na delavsko barikado in policijo, ki se je pognala v boj, da razzene nasprotujoči si množici. Na levi, eden izgred-nikov, ki je padel v meteiu. Slika na desni predočuje vzrok izgredov. Fašistične provokacijc niti v demokratični Angliji ne poznajo meja. Mnley je svojim prista-»skrbel nove izzivalne uniforme.
primar Francija. Toda ameriško delavstvo tak«' »ttanke Ae nima; upanje j« le, oa »topi na porotnico pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami. Vpričo tega je po naše in edino pošte-no in pravično priporočati delavskim f olike*«., du glasujejo za Trtomaaa »t Hruwdt*rja v državah, v katerih o izidu ni dvoma, to ne pravi, da je ie naprej znano, da bo v njih.smagal bodisi Roosevelt ali Landon. V takih driavah bi bil glas *a Roosevelta resnično *tran vr/.en, dočim bodo gla M)vi za Thomasa in Uio.wderja registrirali protest proti obtitoječim razmeram in Kit temu, ki je zanje odg« vuren. Ne bo pa pO naAem prepriča nju vrien proč delavski glas, ki b<l oddan za Roouveha v državah, v ka terih je izid volitev dvomljiv in od katirih od v is i, kdo bo bodoči predsednik Zed, dHUiv. Mfd te driave spadajo tla-»ti države Ohio, New J*^ M-y, Ncw York. Pero n*y hrani a, Ml-chiggn, Illinois, lrvdiana, Minnvsota in Wisconifin."
Po mnenju "Napredka" naj torej delavci glasujejo za Thomasa ali Brovvderja povsod, razen v tistih državah, kjer je največ delavcev in kjer je tudi največ Slovencev. Roosevelt ima sigurno večino v južnih državah, v najreakcionarnejših državah ameriške unije. Slo vencev v njih ni in je dobro, d i jih ni.
NauK, ki ga oznanja "Na p redek", pa ni prav nič delav ski in prav nič napreden, dasi je imel urednik "Napredka", ki je članek pisal, najboljši namen. Ce se bi delavci neneho ma ravnali i>c takih nasvetih nc hodu nikdar s\ nI,..dni in ka pitali/.cm ne bo nikoli odpravljen.
Leo Krzycki ni za Roosevelta
Sydney Hllman, predsednik unije A. C. W., je v Nevv Vorku izjavil, da so vsi odborniki omenjene unije za predsednica Roosevelta, vključiv&i Leo Krzyckija, ki je podpredsednik A. C. W. Do clevelandslfe konvencije je bil Krzycki predsednik ameriške socialistične stranke.
Župan Hoan je na shoda v Chicagu dejal, da Hillmanova zjava ni resnična. Krzycki pa e izjavil* da je on socialist in <ot tak podpira samo socialistične kandidate, ne pa Roosevelta. Izgleda, da ga hoče od-)or A. C. VV. prisiliti v Roose-veltov tabor, češ, ker je Roosevelta indorsirala konvencija te unije, se morajo odborniki unije ravnati tudi po tem njenem sklepu, ne pa agitirati za kako lrugo stranko.
O sestanku v Girardu
KAKO BOMO VOLILI?
GLASILO SSPZ PRIPOROČA KAR TRI KANDIDATE
Ali je Roosevelt za odpravo kapitalistične uredbe? Ni!
Ali je Roosevelt že kaj storil, kar bi trajno onemogočilo ekonomske krize? Ni!
ku v izdaji z dne 14. oktobra izrekel za Roosevelta. • Citiramo iz njega tole:
"Kalio bomo volili?
....Sedaj, ko to pišemo, je jasno j eno, da je na.meč možnost samo Ali je Roosevelt že kdaj ob- dvojna, ali bo predsednik Roosevelt sodil svojo skoz in skoz reak- ponovno izvoljen, ali pa bo zavzel kapitalistično stran- nj. govo mesto v Beli hiši njegov re-
cionarno, ko? Nikoli!
Ali je Roosevelt že v kakršnem koli slučaju posvaril demokratske governer je, župane, šerife in* druge uradnike, da naj z delavci v stavkah človeško ravnajo? Kolikor je nam znano, ne!
Vzlic temu je na vso moč oglašan za delavskega prijatelja. Priliko za tako reklamo mu daje posebno še dejstvo, da je zdaj kriza, ki mu jo je zapust<l "republikanski" pre-zident Hoover, nekoliko omiljena. j
1J
"Tragedija in svarilo
"Strašna krvava borba, ki se vrši danes v Španiji, ni samo tragedija, pač pa tudi resno svarilo ostalemu svetu, da komunizem ni samo ruski eksperiment, marveč velika nevarnost za vsak narod . . . Rdeči zublji, ki sikajo proti nebu iz gorečih cerkva in samostanov, zaplemba cerkvene in privatne svoji-ne po španski vladi, moritve duhovnikov, masakriranje tisočerih nedolžnih ljudi in razdejanje lastnine ... so logične posledice naukov strupenih rdečih doktrin in ščuvanja k razrednemu sovraštvu . . ."
To^je citirano iz uredniškega članka v "Ameriški domovini" z dne 12. oktobra. Tako pišejo dan&s o Španiji vsi klerikalni in vsi kapitalistični listi po svetu, le, da mnogi buržvazni listi poročajo tudi resnico poleg potvarjanja dejstev.
Članek v A. D. ima namen ustvariti med čitatelji vtis, da vlada Španijo "komunizem", ki mori duhovnike, požiga cerkve in pleni imovino.
UrednMtvo tudi najmanjšega lista na svetu, ki se zanima za svetovne dogodke, ve, da so civilno vojno v Španiji pričeli in organizirali faišisti proti ustavni vladi, v kateri ni bilo niti enega socialista ali komunista. Prišla je na krmilo po volji velike večine španskega naroda. Fašisti so vedeli, da ljudstva ne bodo mogli naščuvati proti nji, pa so se polastili španskega Moroka in mobilizirali v njemu i^ohamedanske Mure, ki so jih poslali v Španijo. Poleg tega so si oh.anili oblast nad špansko regularno armado in jo poslali v boj proti ljudski vladi. Kdo plačuje vojno fašistov v Španiji proti španskemu ljudstvu? španski kapitalisti, katoliška cerkev, faAiatične vlade v drugih deželah in vsi tisti, ki hočejo, da Španija ostane v okovih izkoriščevalcev.
Taka je resnica, toda listi, kot je Ameriška Domovina, pač ne izhajajo zato, da bi popravici pisali.
propagande — letos večinoma za demokratsko stranko, ker krize, ki se je pričela pod republikansko administracijo, pač še ni in je ne morejo pozabiti.
Tudi "Napredek", glasilo
publikar.ski tekmec, governer latn-don it Kan*a*a. Tretje možnosti ni.
'Nad-iljni temeljni fakt, katerega je treba takoj pribiti, je ta. da nobena izmed starih dveh atrank ne predstavlja načel, ki bi jamčila masam delovnega ljudstva tako delavcem v tovarnah in rudnikih kot farmarjem na polju — da bo vedoma ali po pri mišljenem načrtu dirigirala prehod iz profit nega sistema v družbo, v kateri hi f-e organizirajo produkcijo rn distribucijo bogastva v interesu v*ega ljudstva. Javno izpovedana, zavestna in temeljna filozofija obeh vodilnih strank je ena in ista. Demokratska stranka kot taka je prav tako reakcionarna kot republikanska, ako ravno noben posten človek ne more lanikati, *!a j«' predsednik Roosevelt kot političen realist in kot so-cialrn idealist pri reševanju kapitalizma št 1 v nt* kater h ozirih dalj v smeri javnega lastništva (Tennessoe Valley Authority1) kot kateri predsednik .»meriAk • republike pre 1 njim. in da je predvsem skuhal vdihniti zvezni vladi duh socialne odgovornosti za frtve sedanjega družabnega reda. Varal pa bi se, kdor bi m idil, da je Roosevelt izvršil preporod v st-ran-
hiti njen vodilni duh. Na drugi strani pa je <« lo bolj j#*no, da se republikanci iz poloma, ki ga je doživel a-rreriAki kapitalizem takrat, ko so bili oni san i na vlidnew krmilu, niso popolnoma nič naučili. Ako se jim torej 7<»pet poveri vhdo, bodo to tolmačili kot dokaz, da j»* ljudstvo obrnilo hrbet n» w-dealer*kemu "radikalizmu", n da lahko mirne vesti zopet nadaljujejo t delom tam, kjer je Hoover ni hal ...
S stališča stroge načelnosti »ta do delavskih glasov upravičena Thomas in Browder. To je jasno in neovrglji-vo. Ampak skoro nič nvanj jasno in neovrgljivo je dejstvo, da bi bil poraz RoosevUa pri letošnjih volitvah signal 7,\ plutokraeijo, da brezobzirno udari po unijah in delavskih in liberalnih organizacijah; da v imenu amerikanizma «n |>od krinko "rdeče nevarnosti" začne stopnjema daviti svobodo govora, zborovanja in tiska, in <la ubije vse, kar je Rooseveltova administracija jmd pritiskom razmer storila na polju socialne zakonodaje in oskrbi« br«®pos£»lnih — z drugimi hesedami povedano: da se vrato A-nverike na rtežaj odpre prav tistim oleme.itom. ki ?o spremenili več kot polovico Evrope v eno sanvo veliko koncentiacljako tal>orišče.
Dati jasen in brezpogojen odgovor v očfgled takih re*.nih eventualnosti, ni le težko, ampak naravnost nemo-goče — namre- odgovor, ki bi enako odgovarjal za prebivalce v vseh delih prostrane Am«vike. Nobenega problema bi ne b'lo, kako voliti 3. novembra, če bi \ Ameriki imeli močno delavsko ali far mar sko - delavsko •tranko, ali pa koalicijo levičarskih
Prihodnja seja kluba it 1 bo v petek 23. okt.
Chicago, lil. — Prihodnja se ja kluba št. 1 JSZ se bo vršila v petek 23. oktobra v Slov en skem delavskem centru. Na dnevnem redu bodo važna po počila, predlogi klubovih odbo rov in druge zadeve. Po končanem dnevnem redu pa sledi disku zija o predmetu, "Kaj nas uče dogodki v Španiji?" Otvorila jo boata Joško in Frank Zaitz. nato pa bo o tem važnem zgodovinskem poglavju splošna razprava. Po diskuziji bo servirana domača kapljica in prigrizek. Pridite na to ?ejo vsi in povabite nanjo prijatelje in znance, da pristopijo v klub. — IVO.
Girard, O. — Tu se je v nedeljo 11. oktobra vršil sestanek članov kluba št. 222 JSZ :n somišljenikov, na katerem ie govoril s. Fred A. Vider. Udeležba bi bila nedvomno boljša, če bi vreme ne bilo tako zelo neugodno.
Ker v Ohiu socialistični kandidati ne bodo na glasovnici, je Vider govoril zgolj o taktiki socialistov z ozirom na sedanje razmere tu in drugod po svetu. Ko je Vider končal, so sledila nanj še razna vprašanja o razkolu v stranki, o Cankarjevi ustanovi, o izstopu I. Mol k a iz JSZ itd.
Sestanek je bil zelo informativen, kajti tu se ni šlo za propagando pač pa za razjasnje-vanje lažnih vprašanj, ki se tičejo soc. stranke, naše zveze in Oven delavskega gibanja v splošnem. Te vrste shodi sodrugov in somišljenikov so potrebni. Ta je minil v najboljšem rai-položenju. Med navzočimi se je nabralo $5.00« Proletarcu v podporo, torej je bil sestanek usj>eh tudi v tem oziru.
Por oče va lac.
ki. ali da bodo demokratje sledili nje-1 in liberalnih strank n skupnim mini-govim stopinjam, kadar lio on nehal I malnim programom, kakrAno ima na
NORMAN THOMAS BO NA GtASOV NIČI V 39. DRŽAVAH
(Nadaljevanje s 1. strani.)
v radiu in na filmih. Vsa ta tri sredstva kontrolirajo kapitalistični sloji. V mnogih mestih ignorirajo ,časopfai socialistično stranko skoro popolnoma, dočim oglašajo fašistično Rev. Coughlinovo stranko, ker so z
SOCIALISTIČNA VLADA NA ŠVEDSKEM
V prošlih volitvah v švedski parlament, v katerih so dosegli socialisti presenetljivo zmago, je glasovala zanje večina volilcev, vključivši ostale delavske skupine. Halje so na podlagi volilnih številk ugotovili, da je za socialno demokracijo glasovalo tri četrtine volilcev, ki so to net prvič stopili na volišče. Od 388,969 novo vpisanih volilcev je glasovalo za socialne demokrate 295 tisoč ali 7ii.0f> odstotkov.
Vsr veličino zmage švedske socialne demokracije je mogoče razbrati iz primerjave volilnih rezultatov sedanjih in prejšnjih volitev.
I9:u;
(ilasov
1932
Vsak napačen korak ponavadi povzroči nadaljne napačne korake.
Soc.
dem.
Kon-
serv.
Krneč.
ave*a
Ljud.
stranka
Neodv.
soc.
Komu
nisti
1,336,534 46.tf 1.040.6HU 42.0 J 511,467 17.8 585,248 23.6 418,569 14.6 531,215 14.2 375,769 13.1 293,299 11.8 127,640 4.5 132.564 5.4 96.223 3.4 , 74,245 3.0
* Socialni demokrati so tudi pri teh volitvah šli popolnoma samostojno v volilni boj, med tem, ko so vse druge stranke bile med seboj koalirane, po dve ali več skupaj.
Možat nastop socialne demokracije povzročil, da so se ji pridružili tudi malomeščanski volilci, ki so pri vseh drugih strankah pogrešali jasnega programa.
Popolnoma poraženi pa so izšli iz volilnega boja fašisti, ki se sploh niso mogli uveljaviti.
*
Vod.ia socialne demokracije splošno priljubljeni Per Albin Hansscn je v sredo, dne 23. septembra že sestavil novo socialistično vlado.
švedska je danes prva dežela s socialistično večino v parlamentu. V času, ko so gro-movn:ki nemškega fašizma v Ntirenbergu. bruhali ogenj in žveplo na demokracijo in socializem, se je pripravljal švedski narod, ta najčistejši zastopnik od nemških fašistov to-
liko oboževane nordijske rase na volitve in se je v svoji ogromni večini, kot še nikoli doslej, izrekel za parole socialne demokracije.
S severa prihaja nov osvežujoči val, novo upanje, ki nas u-tr ju je v prepričanju, da socializem mora zmagati.
Osvvald Garrison Willard za Thomasa
Znani publicist, Osvvald Garrison Willard je v reviji Nation priobčil članek, v katerem izjavlja, da bo glasoval za Norman Thomasa in agitiral zanj. VVillard je bil dolgo let izdajatelj omenjene revije in njen urednik. VVillard bo govoril dne 23. oktobra v Nevv Vorku n« banketu, ki ga priredi neodvisen odbor v počast Norman Thomasu. Poleg njega bodo na tem banketu govorili razni pisatelji, profesorji, žurna-listi in drugi, ki v tej kampanji podpirajo Thomasa in 8ona.
rast socialistične stranke in zamah socialistični kampanji. Komunisti so bili v stanju dvigniti dokaj živahno agitacijo vsled svojega gesla, "Landona se mora poraziti za vsako ceno", in pa vsled par tendenč-nih poročil, ki so jih imeli v glasilu kominterne in jih je vse republikansko časopisje kričavo oznanjalo, češ, sovjetska vlada, kominterna in komunistična stranka podpirajo Roo-
NAS PRECINKTNI "POLITIKANT" PRAVI:
seveHa! Rooseveltu je za komunistično gibanje prav toliko kakor Landonu ali Coughlinu, ampak komunisti so mislili, da so dosegli svoj namen — pu-bliciteto. Koristila jim ni nič, razen tista, ki so jo dosegli po
njeno pomočjo preprečili po-|zaslug! policijskega načelnika
in republikanskega župana v Terre Haute, Indiana.
Dr. John Dewey, ki je bil poslednja leta na čelu gibanja za združenje liberalnih elementov in delavskih ifkupin V enotno stranko, je priznal, da je letos socialistična stranka edina, ki zasluži podporo poštenih progresivcev in drugih nasprotnikov sedanje uredbe. Indorsiral je Norman Thomasa in poleg njega so se izrekli za Thomasa mnogi drugi liberalci, progresivci in voditelji gibanja za združitev ameriških protikapitalističnih struj v skupni stranki, ki se bi borila za pravičen socialni red.
Razkoli so socialistično stranko zelo prizadeli, kar je naravno, kajti dogodili so se v kampanjskem letu. Kljub njim pa izkazuje Senierjevo poročilo z dne 9. oktobra, da je imela soc. stranka dne 30, sept. 12,159 dobrih članov, lani v istem času pi nad 4,000 ve«. Toliko jih torej odpadlo, ve*<-noma v Nevv Yorku, Connectl-cutu, Massachuessettsu, Penil-sylvaniji in nekaterih drugih državah. Thomas je mnenja, da bodo v tem in v prihodnjem letu te izgube več kot nadomeščene z novimi člani, posebno po volitvah, kajti delavstvo bo spoznalo, da ho ga v kampanji varali 7 radikalnimi gesli o nevv dealu, dočim bo v prakai moralo uvideti, da si je izvolilo na odgovorna mesta nasprotnike svojih koristi, neglede, ali so. odgovorni funkcionarji demokrati ali republikanci.
Kadar aocialiati agitirate, imate delo in vse stroike trpite sami. Pri naši stranki pa nam plačajo in nekateri pri tem lahko tudi kaj po atrani priačip-nemo, da ni suse v naiih žepih. M ar ni boljše biti pri nas, kjer Nel-lai pridni in hrihtni kaj kmalu , pomagajo?


žg^ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel is ruščine sa "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
(Nadaljevanje.)
Konjiki, jahajoči v bliž»ini, so se zabeli ^ehlja^i. pogledavati gramofon, ki se je še rezljal kakor obsedenec v vseh mogo-^ inačicah. Najprej je objel bližnje vrste gsmeh, ki je počasi jel posnemati oblike *eha, izlivajoče se iz gramofona. Smeh je mra&al, se Siril od vrste do vrste, se raz prodiral vedno bolj na globoko in Široko.
Popisi je dosegel že prve vrste pehote, fodi pešci so se začeli smejati, čeprav ni ni-jgt vedel, ne zakaj, ne kako . .. Saj se gra-Bofoa ni slišal tako daleč. Tudi infanteristi vsevedno glasneje smejali, vrsta za vrsto ...Smeh se je valil od vrste do vrste po kilometrsko dolgi koloni.
"čemu se krohote jo? Kakšen zlodej je ts?"
Preden so do dobra izgovorili vprašanje do konca, so se že sami okužili s smehom. Majali »o z glavami in se smejali do onemoglosti.
Vsa pehota se je smejala, vsa kolona; begunci*) se smejali, matere so se smejale, čeprav ao bile nad seboj in nad življenjem že obupale. Lačno škripanje voz mimo pustih, golih skal je spremljal kilometrsko dolg meh.
Smeh je zajel prav vse vrste vse tja do Kožuha, ki je, ko se je smeh tudi njega prav u rahlo dotaknil, prebledel, porumenel, da mu je koža na obrazu sličila ustrojeni ovčji koži. Prvič odkar vodi to kolono, je pre-IHel.
"Kaj se je zgodilo?"
Adjutant je silno težko zatrl smeh, ki ga je tačel grabiti, ter je odgovoril:
"Vrag sam ve, zakaj se smejejo! Pogledal
kaih "
Kožuh mu je izdrl bič in vajeti iz rok, se pognal na konja ter začel neusmiljeno udrihati po živali. Omrsaveli konj je le počasi stopčcal. Uhlji so mu viseli navzdol. Bič je risal po ubogem živinčetu krvave klobase. Naposled je žival le malce hitreje stopila. Okrog in okrog se je razlegal smeh.
Kožuh je čiitil, da so zabela njegova lica trzati, toda stisnil je zobe, da je kar zaškripalo. Naposled je prijezdil do prvih vrst, ki jih je krohot naravnost davil. Grdo je zaklel ter udaril po gramofonu ...
"Mir!"
Gramofonska plošča je počila ter umol<k-ia. Molk je nalik hladnemu curku oblil vse wte ter pogasil smeh. Zopet je zagovspodo-nk> tisočerovrstno škripanje voz, kolesljev
•	drdranje koles.
Temne, zobčaste skale so objele cesto.
Nekdo je zinil:
"Na sedlu smo!"
Cesta se je začela v vijugavicah spuščati navzdol.
XXXI.
"Koliko jih je?"
"Pet!"
Gozd, nebo in daljne gore so bile žareče in puste.
"Ali so drug poleg drugega?"
"Da, drug poleg drugega."
Kubanec, član patrole, ki je bil ves prepoten, ni mogel vsega povedati, zakaj konj, ki
*	je obupno otepal muh, je začel sunkovito testi z glavo.
Kožuh in pribočnik sta sedela v pletenem Oba sta bila rdeča kakor da sedita v Parni kopeli. Vsenaokrog je bilo pusto in Prazno.
"Koliko kilometrov od glavne ceste so oddaljeni?"
"Kakšnih deset do petnajst kilometrov za mdom?"
"Ali pelje tja kakšen pot s ceste?"
"Da."
"Ali n<i nikjer videti nobenega Kozaka?" , 'Ne duha ne sluha ni o njih. Naša patrola J® preiskala kakšnih trideset »kilometrov v Polkrogu ves teren, pa ni videla ne enega Wlnega Kozaka. Ljudje, ki stanujejo v bliž-®Jih naselbinah, so nam povedali, da so Kozaki oddaljeni kakšnih šestdeset kilometrov ^tod. Zakopali so se ob neki reki!"
Kožuhov obraz je zopet porumenel.»Kakor ^ ni bil pravkar škrlatnordeč. Tatavite prednjo četo; le-ta naj stopi na
pot, ki jtelje z glavne ceste tja čez. Vsi polki, begunci in vsa kolona sploh naj potem zavije mimo te čete z glavne ceste na stranski pot."
Kubanec'se je pripognil čez sedelni glavič ter previdno in tiho spregovoril, da bi njegov prigovor ne bil izzvenel kot subordinacija:
"Velik ovinek je . . . Ljudje komaj še vlečejo noge za seboj. Vroče je. Ljudje so napol sestradani."
Kožuhove drobne oči so se zagrizle v trepetajočo, žarečo daljavo ter so postale mr-zlosive ... Že tretji dan . .. Oči so jim upadle, iz oči jim seva glad. Gore so sicer premagali, vendar pa morajo hiteti, kolikor je pač mogoče, da čimprej zapustijo predgorje, pridejo do naseljenih bivališč ter se nasitijo, nasitijo ljudje in živali. Hiteti morajo, da preženejo Kozake ter jim onemogočijo, da se zakopljejo. Ne enega koraka ne smejo izgubiti. Teh deset, petnajst kilometrov, potrebnih za ovinek, ne unejo meni nič tebi nič. drzno zapraviti. . .
Kožuh je pogleda) v Kubančev mladostni obraz, ki je od gladu in mraza počrnel. Kožuhove oči so se jeklenosivo zablisnile, nakar je iztisnil izmed zob naslednje besede:
"Prednja četa naj zavije s ceste, kakor sem odredil, in toliko časa čaka, dokler ne zavije s ceste prva kolona."
"Zgodilo se bo po ukazu."
Kubanec je potisnil od pota premočeno kučmo na tilnik, je nedolžno žival krepko oplazil, da je kar poskočila ter zaplesala, se je obrnil ter idrvel po cesti. Cesta se ni videla. Videlrso se samo vrtin čast i oblaki prahu, ki so se dvigali čez drevje ter se izgubljali v pogorju.
Kožuhov pleteni voz. Čigar leseni deli so bili tako vroči, da se jih nisi mogel niti dotakniti, se je začel hitreje pomikati. Voz je kar neznosno škripal. Izza sedeža je zijala strojnica.
Kubanec se je zagnal čez gozdno jaso ter je bil kmalu zopet na cesti. V oblakih prahu so se razločevali le megleni obrisi, slišalo pa se je capljanje oslabelih množic.
Puške, nabojnjače, da, celo bedne cunje so težile telo kakor svinec. Pred razbolelimi, mežikavimi očmi so se vrtele bleščeče pikice. Vse, kar pogledaš, je slepilno belo: Trepalnice, obrazi, orožje, hrbti.
Nihče več ne govori, nihče se več ne smeje. Vse je objel težak molk, čeprav so škripali in rožl jali vozovi.
Konji se vsi izmučeni opotekajo in pove-šajo uhlje.
"P-i-i-i-ti ... pi-i-i-i-ti . . ."
Nad cesto se vali zaduši j iva, belkasta, vse objemajoča žareče vroča megla. Nemara pa sploh ni megla, nemara ni niti prah z meglenimi obrisi ljudi in živali, nemara je samo obup brez vsakršne misli in brez vsakršnega upanja, nemara je zgolj obup, ki se že dotika neizbežnega konca . . . Tisto, kar je združevalo vrste z železno močjo, ko so bili prišli v ozko korito med gorske velikane in morje, tisto, kar jih je ves čas neslišno spremljalo, ^tisto je ležalo takorekoč na mrtvaški postelji.
Vsi so lačni, izmučeni, bosi, polnagi . . . Poleg vsega tega pa še pripekajoče solnce! Tam spodaj pa so nanje čakali siti. močni kozaški polki in generali, v katerih je kipelo sovraštvo ...
Kubanec je jezdil sredi molčečih in škripa-jočih oblakov prahu . . . Posamezne oddelke je spoznaval po glasovih.
Semtertja se je laztrgal plašč sive sopare ter »o se pokazali obrisi gričev, gozda, nad griči in gozdom p$ sinje nebo. Ob pobočjih ležijo in sedijo oslabele, v prah zavite postave. Glave jim bingljajo, ustnice so jim osu-šene, muhe brenčijo okrog njih.
Kubanec je prijezdil do čela kolone, se nagnil čez sedlo ter nekaj šepnil poveljniku. Ta je nabral gube na mrkem čelu, pogledaval sive, blesteče se vojake ter je hripavo za-ukazal:
"Polk, stoj!"
Težka sopara je vsrkavala njegove besede kakor goba vlago, vendar pa so se slišale tam, k jer je bilo potrebno. Klici so doneli vedno tiše, vedno bolj oddaljeno:
"Bataljon, stoj! Stotnija stoj!"
(Dalje prihodnjič.)
ŽIVLJENJE V UDOBJU

.......................................................I II
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
Staremu Rockefcllerju nismo prav nič nevoščljivi, ker im« vsega v izobilju. Obsojamo pa siatem, kakršen njemu doputča reči, ki jih tisti, ki de-* lajo sa kruh, nikakor ne morejo doseči. John D. Rockefeller je star 97 let. Nedavno se je podal is letovišča na vahodu v presimovališč« v Floridi. Imel je poseben vlak, kakor smerom. Ustavili so |ta na takem kraju, da mu ni bilo treba na nobeno stopnico. Vosili so ga s avti po cestah, kjer ni nika« kega »mradu, rasen po gasolinu. Celo krdelo slusinradi ga je spremljalo. Vsako seljo mu še v mislih ispolnijo. Ko hitro sačutijo kak prepih, mu ogr* nejo ušesa, da se ne prehladi. Zdravniki ga preiščejo večkrat na dan in mu hrano in vse drugo do pike natančno predpišejo.
Slika na drugi strani pa je ta: Ljudje, ki so Rockefeller ju sgradili mili* jardno imovino, so umirali v prezgodnjih letih, ker niti hrane niso imeli sadosti, ne sadostne sdravniške oskrbe in nik*kih prilik sa duševne užitke. Nezdravo delo je ugonobilo tisoče in tisoče še v mladih letih. Neštete družine so shirale v bolesnih, ne da bi se kdo pobrigal sanje. Trpljenje, ki je bilo prispevano k graditvi bogastva najpremošnejše ameriške oljne dinastije je tako ogromno, da ga je v vrednosti denarja nemogoče oceniti. To stanj« isgine, kadar bo odpravljen sistem, k« omogoča kupičenje bogastev na eni strani in gromadenje miserij« in trpljenj« n« drugi.
NEDELJA 25. OKTOBRA DAN VSEH NAPREDNIH SLOVENCEV V CHICAGU
Chicago, 111. — John Greene je eden najboljših zamorskih ba r i toi iistoy v Ameriki. Kdor ga je cul na nedavni prireditvi v korist španskih delavcev, ki se je vršila v Ashland avditoriju, bo to pritrdil. Pet tisoč ljudi ga je poslušalo. J. Greene nastopa največ na koncertih, a pomaga rad tudi na delavskih prireditvah, kakor bo naša prihodnjo nedeljo v dvorani OSPS na 1126 W. 18th St. Greene stanuje v Abraham, Lincoln centru, kjer je dom mnogih zamorskih artistov. Na klavir ga bo spremi jeva la Marion Lych-enheim.
Spored bo otvoril Joško Oven. nakar nastopi soc. pevski zoor "Sava" "pod vodstvom Jakoba Muhe. Zapela bo več pesmi. Za ta nastop, kakor tudi za svoj koncert, se "Sava" pridno pripravlja.
Novost na tej prireditvi bo govorilni zbor, ki bo predvajal Becker-Mile Klopčičevo "Žalno pesem". Režijo ima Louis Beniger. "Žalna pesem" je bila priobčen a v Ameriškem družinskem koledarju leta 1932. Prečitajte jo in videli boste, da bo to na našem sporedu res lepa točka.
Tudi naši Rdeči sokoli (Red Falcons) se bodo postavili! Vprizcrili bodo kratko igro "The New Deal", peli in de-klamirali. Bobby Krek bo ponovil svojo recitacijo "Soup",
Chas. Pogorelec v Pennsylvaniji
Charles Pogorelec je bil prošli teden na agitaciji za Proletarca in JSZ v naselbinah na-
........................................................
CHARLES POGORELEC
ših rojakov v državi New York. ta teden pa je pričel z delom v Penns.vlvaniji. Seznam shodov, na k tterih nastopi, je na tej strani.
Elsie Krek in Josephine Plut pa bosta igrali v duetu na harmonike.
To bo naša glavna kampan jska prireditev in je naravno, da borno imeli na sporedu tudi govornike. Glavni bo Etbin Kristan, tisti naš sodrug Kristan. ki je bi1 med Slovenci in drugimi Jugoslovani tu in v starem kraju blaten in napa-dan kot noben drug socialist med nami. Ne samo z jezikom, tudi fizično so tolkli po njemu. Drugi so ga hoteli ubiti z lažmi. Vse, kar so si mogli izmisliti, so govorili o njemu. Toda Kristana niso ugonobila ne leta, ne težka dela, ne fizični napadi, ne zlobni jeziki in ne sedanja kriza, v kateri je imel težji boj za vsakdanji kruh kot marsikateri, ki je v nji veliko prestal. Erbin Kristan je bil o-seben prijatelj Ivana Cankarja. s katerim sta veliko razmo-trivala o slovenski literaturi, o delavskem gibanju in sklepala, kako čimboljše nastopati v borbi proti klerikalizmu in la-ži-naprednjakom. Kljub temu ga komunisti v pittsburškem "Napreju" še sedaj napadajo, češ, da mož. kakor je on, ne bi smel postati urednik Cankarjeve revije, če se jo ustanovi!
To bo v Chicagu na slovenski prireditvi prvi Kristanov govor po prošlih petnajstih letih.
Poleg teh bo na sporedu več drugih točk, po končanem programu pa bo plesna in prosta zabava. Igral bo Sch\vabov orkester z North Side, ki bo plesalcem ustregal s slovenskimi in drugimi plesnimi komadi.
Vstopnice v predprodaji so po 35c in jih Inhko dobite pri članih in članicah JSZ, v uradu Proletarca, in v prostorih srbskega kluba št. 20 na north side.
Klub št. 1 se bo s sodelovanjem vseh svojih odsekov potrudil, da bo ta prireditev resnična kampanjska manifestacija, vas pa vabimo, da se je udeležite. V typnina je nizka, kajti spored, ki ga boste deležni, vam bo nudil užitek, ki je vsekakor vreden višje vstopnine, kot pa jo morate plačati za navadno plesno zabavo. Klub št. 1 ie edina organizacija naprednih slovenskih delavcev in delavk v Chicagu, kudela na PROSVETNEM polju v smislu načel '.avednega delavstva. S to nalogo bo nadaljeval z vašo pomočjo.
Pridite v nedeljo 25. oktobra v dvorano ČSPS vsi. In ne pozabite, da se spored prične ob 8. Dvorana bo odprta ob 2.
Vojna v Španiji in oborožitev Nemčije tira evropske države v nove orientacije
(Nadaljevanje s 1. strani.) dobro preračunanem načrtu. Tega ne bi zmogli brez podpore fašistične Italije, Nemčije in Portugalske ter brez finančne in moralne podpore reakcionarnih sil, vključivši Vatikana. Premier Blum je vzel v upoitev razdvojenost v Franciji, ki meji na ponovitev enake tragedije, kakor jo preživlja Španija, pa je mislil rešiti obe debeli z nevtralnostjo. Berlin in Rim sta cin-cala, se končno udala, a pod roko pomagata španskim fašistom z orožjem in drugimi! vojnimi pripomočki dalje in dalje kljub nasprotni zaobljubi.
Delavstvo v Franciji želi intervencijo. Toda vlada v Parizu ima vezane roke, česar delavstvo v drug'h deželah ne razume, kajti odvisna je od večine taVozvane ljudske fronte v parlamentu, ki ji je dala mandat varovati demokracijo v Franciji, in to je vse.
V teh okoliščinah se je končno zgenila Sovjetska Unija in /.apretila odboru nevtralnosti v španskem konfliktu, ki ga vodita Anglija in Francija, da se umakne iz njega, če se ne stori potrebne korake, da Nemčija, Portugalska in Italija nehajo kršiti svojo obljubo.
še pred tem so zastopniki sovjetske Unije dokaj odločno nastopili .v prilog zahteve poražene etiopske vlade, da ima ona vseeno pravico ostali v Ligi, kajti ligina pravila je kršila Italija, -ne pa Etiopija.
Največ prilike ima Sovjetska Unija zbrati okrog sebe male države. Celo Belgija je nehala verovati v pomoč velesil, v slučaju, da pride do nove vojne, pa je njen kralj nedavno senzacionalno izjavil, da bo v bodoče sama skrbela za svojo obrambo in se vsled tega izrekla za nevtralnost, kakor jo je naglašala pred svetovno vojno. To je udarec za Francijo m Anglijo.
Avstrija in Madžarska se nagibata od Mussolinija pod Hitlerjevo varstvo, mala antanta (čehoslovaška, Rumurvija in Jugoslavija) pa izpod Francije k Sovjetški Uniji, Vse te orientacije so seveda nezanesljive in večinoma mešetarskega značaja. Vendar pa je dejstvo, da je sovjetska Rusija nehala biti negativna velesila in si gradi povsem svojo vnanjo politiko. Vojaški strategi se zelo zanimajo tudi za gradnjo mostu preko Donave na meji Jugoslavije in Rumunije, ki bo skrajšal železniško zvezo med raznimi strategičnimi kraji v obeh deželah deset ur in ob enem znatno skrajšal železniško razdaljo med Rusijo in Jugoslavijo.
Sovjetska Unija je danes vojaško dovolj močna, da vstopi v svetovno areno ne samo z oljkino vejico, ampak odločno, 'kajti s fašističnimi vladami se drugače ničesar ne opravi. Da-li bo mogla USSR storiti kaj izdatnega za spansko republiko, je pa drugo vprašanje, kajti pomoč, ki jo ji nudi, je največ v živilih, dočim so se fašistične španske armade dobro pripravile, če bo hotela Moskva tekmovati z Berlinom in Rimom, bo morala hiteti in ob enem reči Parizu in Londonu: Ste pripravljeni sodelovati za ohranitev miru, ali niste? Ste pri volji tvegati i vojno, da stopimo Hitlerju in Mussoliniju na prste, ali niste?
Tak je resničen položaj, ki je nam silno neljub, kajti nihče ne sovraži barbarizma in vojne bolj, kakor socialisti. Ampak če bodo vlade v Moskvi, Parizu in Lordonu Hitlerja in Mussolinija božale, je ne bodo odvrnile, pač pa na svoj način pospešile svetovno katastrofo.
Po sporedu ostanite med nami, čete efektivno protestirati pro-kramljajte s prijatelji in znan-Iti obstoječemu stanju, glasujte ci in seznanite se z novimi! Na za Thomasa in ostale kandi-svidenje v nedeljo! Odbor. date socialistične stranke!
Boj za službe zasenčuje vsa res važna vprašanja
(Nadaljevanje s 1. strani.) prav tako huda in dogodila se bo piej ali slej ne zato ker jo mi prerokujemo, ampak radi tega, ker je demokratski 'nevv deal" s svojimi polovičarskimi reformami in kontrolo ne bo mogel preprečiti.
Norman Thomas pravi, da Roosevelt trati čas, ker potuje po deželi in r,e trudi na shodih, kajti izvolitev mu je v naprej zagotovljena. Ljudstvu je ogla-šan za mesijo, ki je ODiREšIL deželo. Ljudstvo misli na kriao in na mala izboljšanja, ki jih je deležno, pa verjame. Privatna podvzetja ostanejo v veljavi in svetost profita bo protek-tirana, kakor pod vsako prejšnjo administracijo. KapitaJi-stični interesi bodo zmagali, pa naj bo prihodnji predsednik Roosevelt ali Landon. Ako ho-
Za La Salle in okoliške naselbine
La Salle, III. —- V nedeljo 1.
novembra bo v Slovenskem domu shod tukajšnjih naprednih delavcev, na katerem bo go-jvomik Joško Oven. On dobro pozna današnji položaj, je že dolgo let aktiven v JSZ in v delavskem gibanju uobče, in vrh-tega je izboren govornik. Rojaki v La Sallu in v sosednih naselbinah Oglesby, De Pue, itd., pridite na shod! Tega dne je tudi seja društva št. 2 SNPJ in članstvo je vabljeno, da pride po seji na shod.
Frank Karun, tajnik kluba št. 4 JSZ.
Napačna briga
Ako se bi ameriško časopls-ie toliko brigalo za ljudske koristi, kot se za ljubavne afere angleškega kralja, bi res služilo ljudstvu.
KAMPANJSKI SHODI JSZ
v
Shodi in sestanki pod pokroviteljstvom JSZ »e bodo vršili na datume kot so tu navedeni, kjer je aranžma zanje že sklenjena, točni datumi za shode v drugih naselbinah pa bodo oznanjeni v prihodnji številki.
Johnstown, Pa., v nedeljo 25. oktobra ob 7. zvečer v dvorani društva sv. Alojzija v Ccnemaugh. Govornik Ch. Pogorelec.
Cambria City, Pa., v pondeljek 26. oktobra ob 7. zvečer shod v dvorani društva Adria Govornik Ch. Pogorelec.
ZAPADNA PENNA: Imperial 28. okt.; Burgettstown 29. okt.; Moon Run 31. okt.; Strabane 1. nov. Na vseh teh shodih govori Chas. Pogorelec.
Milwaukee, Wis., dne 31. oktobra, ako bo mogoče aranžirati shod na ta dan. Točen datum bo sporočen pozneje. Govornika Donald J. Lotrich in Frank Zaitz. •
Springfield, 111. v soboto 24. oktobra v Slav. domu. .
La Salle, 111., v nedeljo 1. novembra. Joško Oven.
Bridgeport, in druge naselbine v vzhodnem Ohiu. Shodi in sestanki 4., 5. in 6. novembra. Chas. Pogorelec.
Barberton, O., in okoliške naselbine, dne 7., 8. in 9. novembra. Chas. Pogorelec.
V kolikor bodo datumi teh shodov spremenjeni, bo pravočasno sporočeno. Na člane in somišljenike apelira-da naj shode v svojih naselbinah dobro oglašajo in
mo,
store vse v svoji moči, da bodo uspešni.

Kako bodo socialisti glasovali v Ohiu
Zakon v Ohiu dovoljuje vpiaavati imena kandidatov na glasovnico, ako niso dobili dovolj podpisov na peticije, da bi bila njih imena tiskana na tiketu. Toda glasovnica v Ohiu je
\
I

DEMOCRATIC TICKET
HOOflCVBLfi
For Vice President
^johh Ni
i—
uttv rrn
tiskana tako, da ni nikjer praznega prostora, kamor bi socialisti lahko vpisali imeni Norman Thomti in George A. Nelson, zato jim ne preostaja drugega, da prečrtajo bodisi demokratska ali republikanska kandidata in vpišejo svoje. Vzorec, ki ga vidite tu, predstavlja, kako je treba imena prečrtati in kam vpisati Thomasa in Nelsona. Iz urada soc. stranke v Ohiu priporočajo, da se naj črta bodisi demokratska ali pa republikanska kandidata,-kot že omenjeno. Ne pozabite napraviti križ, kakor je tu na sliki.
Podporna društva in socialna zaščita
"Zajed nič ar", glasilo HBZ, je poročal o konferenci slovanskih bratskih društev v Pitts-burghu, ki je bila sklicana v svrho razprave o socialni zaščiti. Glavni govornik je bil pennsylvanski zavarovalninski komisar O. B Hunt.
To je nov dokaz, da tudi v kroge podpornih organizacij prodira bolj in bolj »pognsje, da privatno zavarovanje 55 more varovati delavcev v slučaju brezposelnosti in v gospodarskih krizah. To je naloga, ki se je more uspešno lotiti edino država.
Vabilo na prireditev v korist Prosvetne matice
Detroit, Mich. — Društvo št. 21 SNPJ priredi v nedeljo 25. oktobra v Slov. narodnem domu na John R veselico v korist Prosvetni matici. Na programu bo med drugim tudi baliiuar-ska tekma med člani društev 121 In 518, ter med člani Young Americans in VVolveri-ne. Zmagovalci dobe nagrado. Plesalcem bo igral dobro znani erhovčev orkester.
Prosvetna matica, kateri je namenjen ves prebitek veselice, je edina slovenska organizacija te vrste v Ameriki. Prosvetno delo vrši v razrednem delavskem duhu. Od kar obstoji, je razpečala med Slovenci v Zed. državah že 65.000 knjig in brošur. Pcleg širjenja literature je dosegla največ na dramskem polju. Njen bogati arhiv iger in vlog je na razpolago vsem pridruženim organizacijam. Pomaga po svoji moči tudi pevskim zborom z
notami.
Vsakdo, ki se zanima za dramo in kulturo vobče, ve, kako široko je to polje in koliko več bi se storilo, če bi gmotna sredstva dopuščala. Tako krvavo potrebujemo več materijala za delavske kulturne priredbe, kot pcsmf, spevoigre in drame z delavsko vzgojevalno tendenco! Prave Socialne drame bi tu največ zalegle. Med nami imamo več zmožnih dramatikov, ki bi nam s takimi dramami lahko obogatni arhiv in pomagal: našim odrom, kajti vir za snov je neizčrpen. Spomnimo se samo na dolgo vrsto socialnih bojev v Ameriki v zadnjih dvajsetih letih. Na primer, stavke rudarjev v Calu-metu, župnika z revolverjem in dvorane, kjer se je zadušilo 70 otrok, med njimi mnogo slovenskih. Ali coloradskega štrajka in njegovih žrtev. Itd. Kaj vse bi lahko dober dramatik ustvaril iz tega materijala! Zakaj se to doslej še ni zgodilo, ne vem, vem pa, da vsi naši intelektualci, ki imajo zmožnosti v tem oziru, se morajo boriti za eksvtenco, kakor vsi mi. Pi?ati drame pa je delo, ki zahteva časa. Ako jim bi mogli nuditi primeren honorar, bi si tudi na ta način nekaj zaslužili za kruh in se lahko nekoliko razbremenili drugih poslov, ki jih opravljajo za preživljanje. Pomanjkanje gmotnih sredstev je torej glavni vzrok naši revščini na tem polju. Toda z resnim, smotrenim delom vseh pridruženih podpornih in kulturnih društev ter klubov bi se dalo tudi tukaj vzlic ekonomski krizi, ki nas tlači, veliko več storiti kakor smo storili doslej i a povečati dohodke Prosvetne matice tako, da bi čim-
Klub št. 1 JSZ, < liirago. III.
V nedeljo 25. oktobra 1936
KAMPANJSKA PRIREDITEV
V DVORANI CSPS, 1126 W. 18TH ST. Pričetek ob 3. pop. Dvorana odprta ob 2.
PRVI D K L.
1)
2.)
Važnost naših prireditev. Joško Oven. Pevski zbor "Sava" zapoje "Inte»*nacionalo" in dve drugi pesmi. Zborovodja Jacob Muha. Na klavir spremlja Mary Muha.
Arthur McDowell, tajnik soc. stranke v Illinoisu in kandidat za zveznega senatorja. Elsie Krek in Josephine Plut v duetu na harmoniko. "Soup." A Recitation. Bobby Krek. "The New Deal." A Playlet,Presented by the Red Falcons. Directed b.v Frances L. Rak. 7.) .Položaj tu in po svetu in delavski razred. Govori Etbin Kristan.
3.)
4.)
5.)
6.)
D R U G I I)E L.
8.)	John Rak, tajnik kluba št. 1 JSZ.
9.)	Selections by John Greene, Bass-Baritone. Negro Artist Singer. Accompanied by Marion Lychenheim.
10.) "2alna pesem." Zborna oeklam tcija. Po Beckerju
priredil Mile Klopčič. Režira Louis Beniger.
Spored vodijo člani dramskega odseka kluba št. 1. Louis Beniger, John Rak in Frank Zaitz.
Ravnatelj prireditve John Rak, tajnik kluba.
Po sporedu ples in prosta zabava.
IGRA SCHWABOV ORKESTER
Vstopnice v predprodaji 35c, pri blagajni 40c.
bolj obogatila svoj dramski arhiv s socialnimi dramami ts našega življenj* in bojev in z u-glasbenimi pesnitvami, ki bi odgovarjale namenu delavske kulturne organizacije. Vsi klubi, dramska in kulturna društva, pevski zbori iu vse druge pridružene organizacije bi zvišale svoje mesečne ali letne prispevke Prcsvetni matici kolikor mogoče, zraven pa bi priredile vsaka po eno prireditev v korist njeni blagajni. Na ta način bi kmalu odpravili gmotne težkoče, ki Matici vežejo roke, in ji omogočili na kulturnem polju vr*čji razmah, ki je nji in nam toliko potreben.
John Berlisg.
Op. ur.—Ostali del dopisa bo v prihodnji številki.)
Shod 1. novembra v Strabanu
Strabane, Pa. — Chas. Pogorelec je na agitacijski turi. Pride tudi v našo naselbino, kjer bo nastopil na shodu, ki se vrši v nedeljo 1. novembra ob 2. pop. Tukajšnje pevsko društvo "Ilirija" je nam obljubilo, da zapoje ob tej priliki par pesmi. Sodrugi žele, da se po shodu priredi malo zabave, kar se bo tudi upoštevalo, kajti potrebno ie, da imamo poleg resnih nalog tudi nekoliko razvedrila.
Republikanska in demokratska kampanja ni več kampanja, ampak političen cirkus in ostudna gonia za službe. Obkladajo se z vsakojakrmi očitki, samo da odvrnejo ljudi od prave resnice. Kadar bo eden ali dnigi izmed njih izvoljen, jim bodo poraženi demokratski in republikanski kandidati čestitali na zmagi in moledovali za službe. Koder ima postojanke naša socialistična stranka, se čuje tudi glas zatiranih. Udeležite se shoda v nedeljo 1. novembra in sodelujmo s Chas. Pogorelcem, da bo njegova tura resnično uspešna.
John Terčelj.
POT K STENI
j Izmed potopisnih upisov bo I hal Mik« Ludvik.) najvažnejši oni, ki ga je prire-'	A,,i». Wi»- — Klub it. ih«
dil Tone Aular o Slovencih v £SV
"	r i • i i Mstkovjih 60t, skupaj $7.50. (Pogij
Kansasu. Je zgodovinske vred p, Mutkovich.)
I nosil, toda pisan tako poljudno, da bo všeč vsakemu čltate-Iju.
Ur.rl.orn, Micl». - Po $|; Frgnk
česen, Louis Uiban, ATbert Naprud-nlk. Matt Utfba«, Anton Anžittk
i______u	_ _ •
~	. .	.. Loui* kroaec, Jo-eph Gorbas j,.'
Chas. rogorelec je na agita- Aniia.K>
KI i za t h Plaehter. Mir« ciji za Proletarca. JSZ in Pro- Knez; John Plachter $1.5«; p« 50,.. svetno matico, Delo, ki ga vrši, | Ma*. Kne«, Max Krosec, Dominik
je težavno, pravi pa, da bo s pomočjo sodrugov in somišljenikov uspešno v vseh krajih, ki jih obišče.
Cradle of Life. — O Adami-
llubner, Neimenovan, Ivan Antonih Jo« Kern, Pete Benedict in Ja:*ak Gorup; po 26c: A. Sittar, Pred B«. loh, Anton Ju rt a. N. Kastelic, Martin Menton. Frarrk Oblak, Stanley Ba-loh in Jottph Steiner, ukinjaj $17.5o od te vsote pr's|>*vano okrajni orgv
čevih knjigah veliko č4tate. nltaciji I>etroit $5, <»i*ta vsot* u Njegove knjige lahko dobite v J-SZ $12.50. (Nabral* Mary Kn**.) knjigarni Proletarca. Doslej | shrboygan, Wi». Društvo it. 144 nismo ae nobene prodali toliko, da bi imeli dobiček od nje, to-
Na »liki je vojak ustavna »panike vlade, ki »o ga fasistižni rabali ujeli v maslu Bilbao v Španiji. Gnali »o ga pred tvoj glavni »lan, kjer m> ga fašistični častniki obsodili v »mrt in ga poslali k steni pred fašistične strelca. Fašisti to početje opravičujejo s izgovorom, da lojalisti s njihovimi vojaki nič boljše ne postopajo, kadar jih vjamejo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral JOHN RAK
Tridesetletnica društva
st. 47 SNPJ
Springfield, 111. — DruStvo št. 47 SNPJ bo proslavilo jubilej svoje tridesetletnice v nedeljo 25. oktobra v Slovenskem domu. Glavni govornik bo Filip Godina. Na sporedu bo med drugim igra "Biserno slavje", glasbene in druge točke. Med programom In na plesni zabavi hod odigrali bratje Goršek.
Predvajane bodo tudi filmske slike z raznih prireditev SNPJ.
Društvo št. 47 je šlo v svojih treh desetletjih skozi težke preizkušnje in imelo je dostikrat velike težkoče. Premagalo je vse in vršilo svoje naloge kolikor je b'lo v danih okolšči-nah in razmerah najboljše mogoče.
Vsi ste vabljeni, da pridete na to .,la\je. Vstopnina je samo 25c za osebo. Odbor in člani se trudijo, da vam oskrbe čimboljšo postrežbo in zabavo.
J. Krmelj.
Konvencija klubov hrvatskih in srpskih delavcev v Ameriki
Pittsburgh. Pa. — Tu se je
koncem septembra vršila konvencija zveze klubov hrvatskih in srbskih delavcev. V uradnem seznamu je bilo označeno, da se je je udeležilo 80 rednih in 40 bratskih delegatov. Konvencijo so vodili komunisti, ki zdaj pod to označbo delujejo med tuierodci.
Delegati so razpravljali največ o narodnostnem problemu Hrvatske, o politični situaciji ter o 'fašizmu in vojni". To je danes bistveno dnevni red vseh komunističnih konvencij.
Udeležilo se je je tudi nekaj Slovencev, ki pa v debate niso posegrli.
Konvencija je indorsirala sedanjo taktiko komunistične stranke, izrekla se je za boj v prilog demokracije in proti fašizmu, za vgraditev farmer-labor stranke in za mnogo slič-nih resolucij. Glasilo zveze teh klubov je "Radnik", ki je v poslednjih par letih ime pogosto-ma menjal, se večkrat pa ime svoje firme. Zdaj na primer pravi, da je "list naprednih hrvatskih radnika u Sjedinjenim državama Amerike".
Chicago, 111. — Prihodnjo
nedeljo bo v dvorani ČSPS predvajan program, ki ga naj Slovenci v Chicagu in okoliških naselbinah nikar ne prezro. — V pete k 23. oktobra bo redna seja kluba št 1, na kateri komo imeli razpravo o predmetu, "Kaj nas uči civilna vojna v Španiji?" Otvorila jo bosta Joško Oven in Frank Zaitz, potem pa bo splošna razprava o tem. v tej dobi najvažnejšem zgodovinskem poglavju v razvoju Evrope in delavskega gibanja vsega sveta. — Social Studv Club b » imel v p«tek 30. oktobra v S. D. C. prireditev v korist Proletarca.
Cleveland. O. — Anton Jankovich je poslal 13 naročnin. Poroča, da je marljivo na delu pri nabiranju oglasov v Ameriški družinski koledar. Ivan Babnik j> na enakem poslu v sentklarskem okraju. — John Krebel poro'a, da se soc. pevski zbor Zarja marljivo vežba za program, ki ga bo predva jal na jubilejni prireditvi svoje 20-letnice na Zahvalni dan.
Johnstown, Pa.—John Lan-gerholc je poslal dve naročnini in liija Bubalo štiri. — V nedeljo 25. oktobra bo v Cone-maugh shod, na katerem nastopi Chas. Pogorelec. V Cam-bria C'ity bo shod v pondeljek 26. oktobra, na katerem nastopi isti govornik.
Waukegan, III.—Anna Mah-nich je posiala nabrane prispevke v kampanjski sklad J. S. Z., ki znašajo $8.05, pet dolarjev pa je prispevalo žensko društvo št. 110 SNPJ v sklad za 'španske delavce. Vsota je bila poslana na pristojno mesto. — Frances Zakovšek je poslala $5.50 v naš kampanjski sklad, štiri naročnine in o-glase v koledar. Naročila je tudi en izvod Adamičeve nove knjige "Cradle of Life".
Kirkland Lake, Ont.f Kanada. — R. Pechavar poroča, da je igra "Vdova Rošlinka", katero so si izposodili od Prosvetne matice, napravila ob vprlzoritvi na avdijenco dober vtis in vsi so se do grla nasmejali. Bila je vprizorjena pod pokroviteljstvom društva "Triglav". V načrtu imajo nove predstave in Prosvetni matici so pisali po nadaljne igre.
Wlllard, Wl».—Mike Krultz je poslal eno naročnino. Nedavno je bil on in njegov sin v na'Sem uradu, o katerem sta se oba pohvalno izrabila.
Red Lodge, Mont. — K Erz-nožnik je nam znova dokazal, da je agitator Proletarca. Poslal je dve naročnini in $2 V tiskovni fond, ki ju je prispeval J. Kropp.
Girard, O. — Na sestanku kluba st. 222 JSZ dne 11. oktobra je bilo nabranega $5.00 v tiskovni sklad Proletarca. Govornik je bil Fred A. Vider.
Fontana, Calif.—Anton Bla-sich piše: "Tu prilagam še ne-
kaj naročnin na Proletarca. Pošljite mi seznam naročnikov s potrebnimi podatki, da ob-iščem vse, ki jim je naročnina potekla. To pomeni, da Proletarec v kraju, kjer uspevajo o-ranže najboljše, ne bo brez naročnikov !
Milvvaukee, Wis. — Leonard Alpner je poslal osem naročnin. Poroča tudi o pripravah za kartno zabavo, ki jo prirede v nedeljo 1. novembra.
Elizabeth, N. J. — Andrevv Sprogar je poslal 1 naročnino. Poroča o stavki, v kateri so morali prestati ure in dneve na piketni liniji, zdaj pa. ko je stavka poravnana, upajo, da jim bo mog< če storiti več tudi za Proletarca.
W. Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant gre naokrog za naročninami ako le utegne in more. Poslal je dve.
Ročk Springs, Wyo. — John Jereb je poslal pet naročnin. To je za tako naselbino, in posebej še zanj, dober rekord. Brez agitatorjev ni nič.
Crafton, Pa. — Jacob To-mec je poslal dva oglasa v A-meriški družinski koledar.
Detroit, Mich. — Shod klubov št. 114 in 115 JSZ v soboto 10. oktobra ie bil v vseh ozirih uspešen. Vsi prostori Slov. nar. doma so bili polni. Slovenski govornik je bil Frank Zaitz, angleška pa sodruga Fischer od YPSL in sodrug King od o -krajne organizacije. Govorila sta tudi Peter Benedict, ki je kandidat soc. stranke za okrajnega blagajnika, in sodružica Knez. ki kandidira na socialističnem tiketu v legislaturo. Predsedoval je Anton Jurca, naš znani old timer, ki je tudi socialistični kandidat za poslanca. Vsa prireditev je iz-borno izpadla, kar pa se tiče "postrežbe", to je, jedače in pijače, je zmanjkalo vsega dolgo pred policijsko uro, pa so imeli ravnatelji še vseeno težak posel, predno so številno družbo prepričali, da je treba domov ali kamorkoli. Oba kluba z angleško poslujočim odsekom vrod sta se znova prav dobro postavila.
Ameriški družinski koledar. — V prihodnjem letniku te knjige bodo spet zastopani vsi naši književni delavci in poleg njih agitatorji, ki so poslali vanj razno statistično gradivo.
V	leposlovnem delu bodo zastopani Ktbin Kristan, Angelo Cerkvenik, Ivan Molek, Ivan Jontez, Sven Hedin, Tone Seli-škar, Mile Klopčič, Fritz Brai-nln, Vladimir Rijavec, Katka Zupančič, Frank S. Tauchar, Janko Zega, itd. Poleg povesti ho v koledarju vrsta člankov.
V	enem razlaga P^tbin Kristan razvoj v socializem, in v drugem Angelo Cerkvenik pogubnost brezposelnosti pod kapitalizmom za mladino, fle več rokopisov pričakujemo od naših rednih sotrudnikov te dni.
da Adamičeve knjige so vredne, da jih naročite, in zato smo se zavzeli, da jih i mi skušamo /azpečati kolikor največ mogoče. Kadar ste s kom v po-menku o Adamiču, priporočite mu, da si naj naroči tudi njegove knjige, ne pa ga samo hvali. Naročilo naj pošlje Proletarcu, ali pa knjigarni v svojem mestu, če je naročniku ljubše tako. Razlike v cenah ni.
Volitve v torek 3. nov. —
Predsedniške volitve so na pragu. Ko bodo končane in glasovi prešteti, bo še nekaj dirn-da.ia, potem pa bo v splošni politiki vse mirno, razen ako se delavstvo zgane. Storilo bo sebi koristen korak, ako se ZGANE v toliko, da se organizira v svoji stranki sebi v korist!
Kampanjski shod v Springfieldu
Springfield, III. — Kampanjski shod kluba št. 47 JSZ se bo vršil v soboto 24, oktobra ob 8. zvečer v Slovenskem domu. Govornik bo Filip Godina in drugi. Godina bo odgovarjal tudi na vprašanja, ki se tičejo kampanje in našega gibanja, v obče. — Joaeph Ovca.
KAMPANJSKI SKLAD JSZ
VII. IZKAZ
Grois, Kansas. — Društvo St. 206 RNPJ $1.50; John Kunstelj 25c; John Aular lOc, skupaj $1.85. (Poslal John Šular.)
Pituburg, Kansas. — Kansaška federacija SNPJ $5.00.
East Bradjr, Pa. — Društvo št 244 SNPJ $3; po 50c: Anton Žagar, John Dolmovioh, John Stimac in Josip Bratkovič; po 25c: Josip Crnjar. Karlo l>alnasih, Pete Kneževich in Ignatz Svitko, skupaj $6.00. (Poslal Anton Žagar.)
Farmington, III. — Po $1 : društvo 298 SNPJ in Ignac Hreščtf; po 50c: John Majdi*, Sam Mihelčič in Josip Tu.4ak, skupaj $3.50. (Poslal Sam Mihelčit.)	/
Milwaukee, Wis.— Društvo st. 19 JPZS J2.00.
Mil wnukee, Wi». Louis Ambrozich 20c; i>o 15c: Wm. Clarine, Martin Walte, Jos. Tom she, Helen Ambro-zich, Fiank Klass, John Klopcich, Anton Zavar, Frank Krcner, Josephine Žagar in Joe Androjna; po lOc: Joo Zajrar. Frank Stumpf in Julius Ani-brozich. skupaj $2.00. (Poslal L. Ambrs/ich.)
Herminie, Pa. — .To>hn fcakrajtek (Homer City), 50c; po 25c: Louis Koren (Homer City), Andy vSimčič (Herminie) in John Ban (Latrobe), skupaj $1.25, Poslal Anton Zornik.)
Cleveland. O. — Po 25c: Pete Se-jrulin in Andy Homatka; po lOc: Joe Lever, GaAper Segulin, Jacob Zadnik in Ant. Traven; po 5c: Charles Siko in Ignac Kenik, skupaj $1.00 (Na-
Dr. John J. Zavertnik
PHY3ICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURJ,: At 3724 W. 26th Streti 1:30—8:30; 6:30—«:80 Dahy Tol. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—8:00 p. m. Dallj Tol. Canal 1100 W«dnesday and Sundaj by appointmenta only
Residence Tol.i Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 8700
Detroit, Mich. — (Pola Petra B«. nedieta. Po $1: P. Benedict Jo« černe, Andy G rum ml., Pete RenHjrt ml., Rudolph Benedict; Leo Bernik, John Kutts,. John Mayer, I.ukatiVh, John Bernik, Nick Stiwer. ron, Thomas Ogm«* in Dan Marka; po 50c: Rudolf Bogataj, Thom-u Jarkman. Krnil Bogataj, Leo Bole, John Bahor, Harry Stuert in John Dolenc: Joe B.-z.ar 30r; po 25?: Rudolf IVlenc in Frank Dolenc, skupaj $17.30. (Pola Joseph Klarick,). Po $1: Joseph Klanch, Tom in Katy Petrich, John Bcrli-g in Mr. in Mr«. Joe Grum; po 50c: Joseph Lanp 'ji Anton Cedilnik; po 25c: Anton Steff. ler ml., An<ly Klarioh, Joe Brisky, August Platt, Joseph Zrimc, Frank Chopp, Anton Stefanič, Frank Kern, Joseph ferne ml., Joseph Kern ml, Martin Klarirh, Frank Lojavc, Jo. seph Majetich. Chas. Zakrajšek, Ka-thv Kraint*, Mary Jurca, Ana Travnik, Jennie Semec, Anton O. Brano-vich in Kari Ble m •• i ; f). K. Toti :.»(•,■; skupaj $1(1.20. (p„ia Urban.) Joe K*>tar $5; Joe Furbaa $3.46; po $2: Frank česen in Jo« Anii*i/k; I^oui> Urban 75c; Anton Meyer< 57c; po 50c: Paul Ocepek, Prank Hortnik, Frank Česen ml., Jenniv» Urban, May Knez, John Spo-lyar. Julia M»nton; po 25c: K. Janko, Martin Monton, Valentin Mainel, Joe Košir, Jack Gorup. Frank Gaber ml., LM*an Karun, Mary Bernik in Joe Bricely, skupaj $19.53.— (Pola Rudolfa Potočnika.) \laty Potočnik $1; po 50c: Jaco-b I.očniakar, Rudolf Potočnik: po 2>c: Albert Naprujnik, Michae! Glad, Anton Semec in Lovrenc Sluea, skupaj $3. Skupaj na /gorajSnjV pol»> nabranega $50.03, od te vsote poslano okrajni orfani-laciji v petroitu $27.50, ostan« JSZ vsota $22.53. (Poslal John Zornik.)
West Newton, Pa. — Društvo St 64 SNPJ $2.00.
Benf.crville, P«.—-Druitvo it. 240 SNPJ $2; po $ I : Ix>ui* Humar, Frances Humar, Kibel Bek Bros.; po 25c: Matt m Dora GraČanin, Mike Stein, Fr. Kovačič, Jos. Puakarich, Katie Pu-fckarich, Frank Jenko, Joseph Skrbet«, George Hartman in 3. neimenovani. skupaj $8.00. (Poslal Louii i Humar.)
Strabane, Pa. — Klub Št. UR $5; John f Jgman 50c; po 25c: Frank Mi-kec in Marko Tekavec, skupaj $6.o0. (Poslal John Cheenik.)
Chicago, III. — Charles Pogorelec $3; Frur.k Udorch $2; Louis St<4>lay $1, skupaj $6.00.	v
Herminie, Pa.—John Opeka (Oak-' dale) 50c; po 25c: Valentin Rudolf (Broughton), Frank Bajt (Cover-dale), Felix Jurjevec (Library), Ciril Ocepek (Librarv), Joseph Hrovat (Library) in John Eržen (Pittsburgh), tkupaj $2.00. (Nabral Anton Zornik.)
VVest Allis. Wis. — DruStvo *t. 104 SNPJ $2.50.
Chicago, HI. — Društvo Pioneer At. 55.) SNPJ $5.00.
McKees Rocks., Pa. — Jacob Am-bro*lch 56c.
Friedens, Pa. — Po 50c: Steve Koren in Frank Furlan, skupaj $1.00. (Potsla! Steve Koren.)
Milwaukee, Wi». — Društvo $t 225 JSiKJ $3.00. (Poslala PauliM Vogrich.)	•
VVaukegan, III. — Društvo it 5ft8
SNPJ $1.00.
Cleveland, O. — l eo Poljšak $2;
Joseph Silk $1, skupaj $3.00. (Poslika Krebel in Lever.)
Skupaj v tem izkazu $110.19. Prejšnji izkaz $495.55. Skupaj $605.74.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNII
"PROSVETA"
Stana za colo leto $8.00, pol loto 13.00
Uatanavljajta nova drufcv* Deset članov(ic) j« treba *» novo druStvo. Naalov M liit 1" za tajništvo je*
2657 S. Lawndale At*. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, Ilire/, Lincoln 4700
proletarec se tiska pri nas.
A1SGEI.O CKKkVKMk: 66
IDVOJNIK
zgodba vojnega ujetnika
99
PREGLED SPLOSNEGA GLASOVANJA V ODBORE J. S. Z.
Nadaljevanje.)
_ Moj prapraded Lorenzo
je bil znamenit ki-jair, arhitekt, pesnik, dramatik ...Bil je v velikih časteh pri papežih Pavlu V.t Gregoriju XV., Urbanu VIII., Inocencu JC., Aleksandru VII., Klemenu X. fn celo pri francoskem kralju Ludviku XIV. Takšnega prapradeda vendar ne morem tamenjati za kakšnega hrabrega Tirolca!
—	Saj bom ob pamet! je obupno tarnala sestra Hela. Za življenje vam gre, vi pa se Aa-Hte!
—	Ta je pa res lepa! če je resnica šala.
—	Žalite me!
—	Zalim? se je zavzel.
—	Zdi se mi, kakor da mi ne verujete, kakor da mi ne zaupate. Mar mislite, da vas bom izdala? Razumem, kaj vas je fnalo Čez mejo, razumem, zakaj »te vsak trenutek pripravljeni žrtvovati vse za osvoboditev svojega ljudstva.
—	Jaz? rav nič nisem pripravljen žrtvovati. Prav nič, ram pravim. Na mojo častno besedo: Franceschinija nisem ie nikdar v svojem življenju videl, nikdar nisem o njem nič Bliial — vsaj ne, dokler nisem Ml ujet. Zdaj se spominjam hekako skozi meglo, da so semtertja govorila armadna povelja o nekem junaku. Nikdar se za takšna in podobna junaštva nisem menil ali točneje povedano: v takšna juna-Itva nisem nikdar verjel.
—	Zakaj skušate tajiti? Saj •em videla v albumu prebežni-kov vašo sliko!
—	Podobna sva si — morebiti, in to je vse.
—	Takšna podobnost! Skoraj izključeno! Poleg tega go-mite perfektno nemški.
—	To bi utegnil biti en dokaz za mojo nedolžnost.
. — Že zopet se šalfte.
Prav nič! Verjetno je, da frbvori Franceschini slabše Oemški nego jaz. Jaz sem namreč po materi Nemec. Moja mati je Nemka iz Chicaga.
—	Mati Nemka?
. — čistokrvna! Pred vojno •em bil tri leta v Chicagu pri »rodnikih svoje matere. Tam govorijo samo nemški. Poleg tega sem študiral filozofijo na berlinski univerzi. Ni vrapr. da •e ne bi mlad človek priučil jeziku, ki mu ie tako rekoč v krvi ie od rojstva.
-— Nikakor vam ne morem verjet'.
—	Biti po sili junak, mož in oče — tega pri najboljši volji ne morem prenesti! Preveč Čednosti hkratu. Junak nisem nikdar bil. Krogle sem se vse-kdar bal kakor živega hudiča. i*ovem vam. da bi bil mogel celo prav lahko vrniti se v Italijo. Imel sem izrecno priložnost. F a sem rajši prišel sem.
—	Recimo, da res niste tisti, ki pravijo, da ste. Prepričati jih ne boste mogli. Na stotine prtč vas bo obremenjevalo. Kako se boste rešili iz te zagate?
—	S svojimi listinami bom prav lahko dokazal, kdo sem in od kod sem.
—	Listine? Kdo jim bo verjel? Vsak prebežnik, ki smo ga dobili v kremplje, je bil rojen tam nekje v jtrlni Italiji, na Sardiniji.
Berenini je umolknil.
Po dvoriš« a je nekdo hodil. Naenkrat se je tudi njemu zazdelo, da nekdo prislnškuje.
—	Povejte mi, jo je nenadno vprašal, zakaj se zavoljo mene ogražate?
—	Zakaj, zakaj... je jecljala.
Nič pametnega ji ni prišlo na um Zakaj? je spraševala
sama sebe. Kakšen pomen ima vse to? Morala sem! si je mislila. "Neka čudna sila me je gnala. Nisem mogla prenesti misli, da bi v to prelepo čelo streljali. Ne, ne, zanj se prav zares ni nikdar zanimala. Prav toliko, kolikor za vse druge ranjene častnike. Enako bi bila storila tudi v vsakem drugem podobnem primeru. Za človeka gre, za moža, za očeta.
— Zakaj? je poskušala razložiti; težko je povedati, zakaj. Vem, da bi v vsakem podobnem primeru ravnala enako. Morala sem tako ravnati. Sicer bi si morala kdaj pozneje očitati, da sem pomagala zločincem... če bi pa celo poskušala izvršiti, kar so mi naročili... Mraz me strese, če pomislim...
Ura je odbila prvo uro po polnoči.
Tih, diskreten odmev udarca se je plaho odbi jal od stene do stene.
Sestra Hela je naložila še dve poleni n \ ogeni. V peči je močno potegnilo. Zavihralo je, kakor zašumi voda, ko se zapornice naglo dvignejo ter se slap zakadi v globino.
Oba sta umolknila.
Prav zares? Kaj jo je gnato v to qua*i pustolovščino? Ali ni to tista nezmagljiva sila. ki veže milijone v ogromno, jekleno armado? Ali je ne bo nekoč slehernik začutil v globini svoje krvi?
Ali je ni gnalo samo usmiljenje? Ali pa mogoče — kaj več? S slednjo mislijo se nikakor ni mogla sprijazniti. A čim vztrajneje se je je branila, tem ostreje se j i-je vsiljevala.
—	Gospod capitano, je dejala, odločiti se morate. Cincati ne smete.
—	Kaj naj napravim?
—	Pobegnite!
—	Pobegnem naj?
V njegovem glasu se je oči-toval rahel trepet.
—	Da, in čimprej!
—	Kam?
—	V Italijo.
—	To je vendar nemogoče.
—	Nasprotno. Prav to je najlaže. Saj ste rekli, da ste imeli lepo priložnost zn pobeg. Domnevam, da imate na fronti znance. »Nemški znate perfektno. Oblečete se v uniformo avstrijskega častnika ter . . .
—	Saj sem rekel, da vam roji po glavi grof Monte Chri-sto! Nikdar nisem bil prijatelj pustolovščin. Nisem za to rojen. Pri prvem koraku bi se izdal.
(Dalje prihodnjič.)
številka klub« in kraj
I, Chicago, III........
3,	Ouli*»by, Ul...............
4,	La Salle, III...............
9, Povrer Point O.
10,Forest	City, Pa.......
11,	B» idgej ort, O. ...
18,	Sygan, Pa.................
IS, Briilgeville, Pa. .....
19,	BurgetUtown, Pa. ..
21, Arma. Kansa.* ........
27, Cleveland, O. .......
2H, N'ewburgh, O............
81. Imperial, Ps............
37, Milvvaukee, Wia.
41, Clinton, Ind.............
45, VVaukejfan, Ul..........
47, Fpringfield, III.........
49, ColIir.wood, O.........
69, herminie. Pa..............
95, Pii.ey Fork. O...........
114,	Detroit, Mich.............
115,	Ditroit, Mich. ........
118, Canon burg, Pa.......
123, Maynard, O...............
175, Moon Run, Pa............
1 SO, VVest Allis, Wis.......
211, Wtst Ali<|Uipi>a, Pa.
222, Giiard, O............
224, Chicago, IU.....
228, Pursglove, W. Va. . IV>*ameini Člani _______________
					1		
	Kkaekutiva					odboi	
				M		a	
*	•		CA , i	r. 1	M '	|	
- u.	d f	1	—^ K	U. S	! th	< f	.5 Jt < l
•p ■ - Ji <	c I	1	V	a i	r A	J	
6S	tiH	G6	"38	53	701	70	22|
10	10	8	5	5	9	(. 10	
	12	1 12	12	5	13	9	3!
U	11	11	5	11	5	G	9!
«	4	[ 6	2	G	i	i «	31
25	23	25	U	17	25	25	19
Vi	15	15	14	i &	14	11	H!
G	G	G	G	«	6	——	6
.'i	7	7	7	3	7	7	2
G	1 1°	1 10	8	G	10,	4	6I
IG	17	M	U	14	201	18	10
7	5	y	G	D	9	6	4|
6	5	5	—.	5	5	5	
2 G	2G	28	—.	27	28'	| 28	4!
—	5	5	5	5	5	1 6	—1
11	11	11	4	7	1 1	U	31
20	20	17	G	! 17	20;	14	14
7	i 7	7	1	«	7	i 6	1|
5	5	—.	5		5!		5|
3	4	4	—	1	4	4	—1
22	24	24	H	19	251	1 24	4
15	IG	IG		14	14,	1 1«	
11	13	15	«	14	131	10	4 j
8	K	8	H	-	K!	: 8	«1
H	V	10	9	9	8	«	31
15	18	IG	14	10	19	15	9|
121	12	12	—|	12!	12|	121	12!
lil	10'		10!	4'	121	1 oi	71
4	G	7	7	4'	71	7	
9	9	9	4	G	81	*]	7J
l!		M	-1		It		1
JSZ
h
C
1 3 H
28
9
S
x
a
37 G
-j 131
»I —
-I »
3
4<
5 6' II 5
4
5 5 l1
2, 5
G' 21
Z1
9 4
121 3|
2
3||
41
<HI
4|l H
5'| fl|
7|j 6I|
7I!
5
<11 lili 14
10|J
211 ull <—11 7 I
71!
3;1
Nailz		odb»>r		■ Prosvetni			
slov. Mfk. JSZ				od se d 1			! "—.
M			se	A			| j r
& M	■	i*	t	i	k*		
	1 ^		|		** v c-	i	
i	1	jm c •v	.5	1 t •	M C		c i
&	r p X	i				2	3
36	55	m	G4	| G 9	G G	G5	G 9
9	10	8	7	10	10	10	10
8	G	10	13	12	12	13 j	13
U	11	2	1 1	U	11	11!	11
5	1	G	G	G f 25	G	G	G
G	21	25	23		25	24	J 5
13	G	12	13	1 15	15	15	15
G	6	—i	Gl	6	G	o,	G
7	5	2	7	i 7	7	7,	7
7	9	7	7f	10	10	10	10
11	9	IG	20	1 H	18	20	20
G	5|	7	71	9	9	9	! o
—	5	5	5	1 5	5	5	1 5
18	15j	231	28,	j 28	28	28!	I 23
5	5	5	—i	5	5	51	1 5
4	7'	d1	10!	U	11	1 M	! n
18	81	15!	19	| 20	20!	20	j 20
4	2|	«	7|	G	7	7	1 7
—	5,	51	5	r 5	5!	»i	i 5
4	-;	4	4	1 4	4	v 4	i 4
G	20	25!	k 3	25'	25	25	25
4	14'	IG	12!	1 1«	IG	IG	IG
13|	14!	•1	9<j	15	i y	15 i	15
	8!	81	8	1 x	8:	81	8
6	.7!	91	11	I U	H)	11	11
12	12!	14'	17|	19	17	19	j 17
12	—1	12!	12'T 12		12|	12	12
10	7!	7f		12'	12	12	12
4	T	Gt	4	1 7|	7!	7!	1 7
4	71	91	7,	1 9;	9	91	9
1	—	»1		1 i	lj	lj	1 1
Skupaj.
"f
\ 302-397 401 j221130G j 4Ofl113G11183j 145! 20GJ12501287 332 375ii417!413 41« 414
.361 183 145 206
NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO
LOUIS ADAMIČA:
CRADLE OF LIFE
(ZIBEL ŽIVLJENJA) '
u;\a .vi..»o
v zalogi imamo tudi aledeče Adamičeve knjige:
LAUGHING IN THE JUNGLE____#3.00
GRANOSONS ............... 2.50
I)YNAMITE ................ 2.00
K.VIIGAICVA rnoij;r\n<\
2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Pilite po cenik naie knjigarne 1
I..........................................
Iz urada tajništva JSZ
Z li<. septembrom 1936 je končano glasovanje za odbore odbot e JSZ. 12 i < 1 je priobčim v tej Številki v pisebni tabeli. Sledeče so imena kandidatov po abecednem redu kot so bila na glasovnici ter skupno število zanje oddanih glasov:
Kandidat ie v eksekutivo JSZ
Alesh Frank _ 362 Lotrich D. "J. ... 397 Oven \ Joseph	401
Tauchar Frank S. 221 IMovich Frank 306
Frank Zaiti t<)6
Izvoljeni so: Frank Alesh, Donal J. Loti-ich, Joseph Oven, Frank Udovich in Frank Zaitz.
Vsi ti so ob enem odbor slovenske sekcije. Frank Zaitz je v smislu pravil tajnik slov. sekcije.
Kandidatje v nadzorni odbor JSZ
Garden Anton Rak A Ivin Turpin Joseph Zaje Justin
Izvoljena od strani slovenske sekcije sta Anton Garden in Justin Zaje.
Kandidatje v nadzorni odbor slovenske sekcije JSZ
Božičnik Rok ...... 250
Hujan John	287
Ločn škar Vinko 332 Anurela Zaitz ... 375
Izvoljeni so: John Hujan, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz.
Kandidatje v Prosvetni odsek JSZ
Beniger Louis....... 417
Bernik Peter . .....413
Rak John	416
Izvoljeni vsi trije, (četrti član tega odbora je gl. tajnik JSZ, Charles Pogorelec.
Glavni tajnik JSZ
Za mesto glavnega tajnika so bili nominirani trije člani in sicer, John Rak, Donald J. Lotrich in Charles Pogorelec. Ker orva dva nista sprejela kandidature, je bil edini kandidat sedanji tajnik Chas. Pogorelec, za katerega je bilo oddanih 414 glasov.
Glasovanja se je udeležilo 30 klubov in 1 član at large ter vsi člani srbske sekcije. Skupno Število oddanih glasov je bilo 417 ali 64% njenega članstva.
O izidu glasovanja ni poslalo poročila 5 klubov in sicer St. 5 Conemaugh, Pa.; St. 16 Chicago, 111.; St. 24 Salem, O.; St. 35 Bear Creek, Mont. in St. 235 Shebo.vgan, Wis. Kluba St. 36 Presto, Pa. in St. 12 Govvanda, N. Y.. sta b;la ob času, ko so bile volKve razpisane, pasivna.
Tajntttvo.
Nov hrvatski dramski zbor v Chicagu
V Chicagu je bil ustanovljen nov hrvatski dramski zbor "Matija Guoec". Vodijo ga pristaši komunistov. Svojo prvo prireditev je imel v nedeljo 18. oktobra v dvorani čSPS.
TO IN ONO
Cleveland, O. — Čas je bil. da je tudi Proletarec povedal o sleparstvu na račun Ivana Cankarja! Ivan Cankar si je ustvaril sloves kot pisatelj tlačenega delavskega in kmečkega ljudstva, in kot tak je oznanjal socialistične nazore. Predaval je v socialističnih društvih, pisal v socialistična glasila in pomagal v socialističnih kampanjah. Mar se v metropoli vrši prerekanje o temu Cankarju? Če bi se, bi imeli močno socialistično gibanje slovenskih delavcev in kulturno gibanje v duhu delavskih načel, tako pa imamo večinoma le klerikalno-demokratsko-narodn jaško-liberalno politično godljo.
Ne morem pa razumeti, kako to, da te iesn4ce ne zapopa-dejo nekateri izmed tistih, ki so tu že dolgo in so podkovani z znanjem iz socialistične šole. Učil jih je že Eugene V. Debs in učili so jih drugi, da če se delavci podajajo v tabore na-zadnjakov, ali pod polovičarsko vodstvo, ali če sklepajo kompromise ?o koncem le delavci na Škodi, posebno pa Se njihove razredne organizacije, ker izgube razredni in bojevni pomen. Tako so na Škodi vsled notranjih nesoglasij v stranki, ker jih mnogi napačno pojmujejo, in pa vsled otročjega boja zaradi "kulturnega" vrta in Cankarjeve sohe.
Tisti, ki se že dolgo udej-stvujejo, bi lahko razumeli, da deluje med ijudstvom vse polno takih aspirantov, ki govore eno, a njih prepričanje je silno Šibko. Ponavadi se te vrste ljudje najrajSe obregavajo ob na-Se poltene, agilne sodruge. Zato sem se zelo čudil, ker se ni nihče oglasil, ko se je namiga-valo o "zlobnosti" urednika Proletarca. In toliko sodrugov nas je! Ali res smatramo, da je naS urednik "zloben" in ne zasluži, da bi se ga branilo pred krivičnimi očitki? Mi pa se vtikamo v boj, ki ni naS boj, namesto da bi gradili gibanje, za kakrSnega je Ivan Cankar toliko storili
V neki skupini so bili napadeni tisti na;;i sodrugi, ki se u-dejstvujejo tudi drugje v gibanju za socialno zavarovanje in delavske pravice. Nazivalo se jih je s faloti celo pred naSimi sodrugi. Se je li kateri oglasil? Ne. Tako izgleda, da ne bo radi polovičarstva nikjer več poguma. Pa naj bo tako, ker če bi podpisani prinesel vse to v ospredje, bi ga sami sodrugi obsodili za "sitneža", ki seje "trubel" kamor pride. Tako ga je obsodilo pet njegovih nekdanjih prijateljev, da je bil kriv spora v nekem pevskem zboru, iz katerega sta nastala dva, dasi niti zraven ni bil ko je spor nastal.
Da, mi smo iskali podpise za
Normana Tnomasa. Ali smo skupno delovali? Jože Snoy jih je poslal iz male naselbine Bridgeport 700. In mi v "metropoli"? Prezaposleni smo s pobijanjem klerikalnega lista, njegova lastnika pa se lahko smejeta, kajti naselbina je politično v njunih rokah. Prosveta in Proletarec, ki sta res ure-jevana v duhu spisov in na ukov Ivana Cankarja, tu nazadujeta v številu naročnikov, če je nas tu res 50,000 Slovencev, je žalostno, ako pomislimo, kako rnalo se slovenski delavci brigajo za razširjenje listov, kateri jim služijo. Vzrok? V njima ni "domačih novic". V tem boju sta le ta dva lista na škodi, ne pa klerikalni, kateri situacijo clevelandskega prerekanja prav dobro izrabljajo sebi v korist
Že pred 18. leti se je tu pričelo gibanje, ki je obetalo, da se razviije v močno delavsko organizacijo, kar bi v taki naselbini morala biti. Ampak nasprotniki vseh vrst so ruvali in še ruiejo, da članstvo zbegajo in razkrope, češ, socialistično gibanje v Ameriki nima pravega mesta in ne pride nikoli na površje. Klerikalci nam v tem pogledu niso povzročali toliko škode, kot nekateri naprednja-ki, ker so bili zdaj to, zdaj spet kaj drugega.
Tako nazadujemo namesto da bi napredovali, ker se vtikamo, kamor ne bi bilo treba, resno socialistično vzgojno in agitacijsko delo pa prepuščamo par sodrugom, češ, "ti daj"! Vse, kar moremo pričakovati v takih okoliščinah, je pogrebnika. Potem bomo dovolj "zavedni", naš boj bo končan in metropola bo relena.
In kaj je s soho? Izginila je. če je iz dobre kovine in imaj > .ljudje do nje dostop, jo lahke, kdo vzame in jo proda kot kovino, kakor se prodajajo deli avtomobila, stara zlatnina itd. Ali pa se je komu zahotelo soho skriti, pa je "izginila" četudi ni. — Frank Barbič.
Pogorelec v Gowandi
Gowanda, N. Y. — Tu je bil
na agitaciji Chas. Pogorelec. Shod .ie bil-dobro obiskan. Dobil je 17 novih naročnin in 7 obnovljenih. Od tu se je napotil v Little Falls, nato pa v Forest City, Pa.
V petek 30. oktobra zabava Social Study kluba
Chicago, lil. — Social Study klub vas vabi na kartno žaba-vo, ki jo priredi v korist Proletarca v petek 30. okt, v Slovenskem delavskem centru. Imeli bomo tudi tombolo in oddana bodo lepa darila.
Po končani tomboli bo plesna in prosta zabava. Vstopnina je prosta.
L---- . ■		
OI II IMM 0\ ( O	II \ V	■« 1
- We rtceivtd an interest inj artikle for thi i corner from Doroth/ Judnich of VVauktiraii, Ul. VVe hopg that you wl!l enjoy read'nir It and, that other raader« vitli also »enJ us their ntw< and vievvs. l>orothy writas:
t gan, III. — We started our meetiuf* a^s''i in SipUmber, aid eiected nevv officer*. Th • Flight Leader it* R«y Podboy; the Quillt Doroth',' Judnich; the treasurer 14 Elvira Mihevc, and the a «i-tant Plittht Ijeader i« M»r»ar«t Salmon. Our Kuiihii are. Mri, Žagar an I Mr«. Albrignt. VVe have lot?« of fun at our
meetings.
We, too, wc\it to the Brookfia!4 Zoo, and enJoyed it very much. On our way ha?k vve rtoppea at the Cj»-opvVatlve stor? picnie, whk*h en led the da.;.
Som j of ua had t h • "»hiveiV during the in tiation of offkper* at (»ur la** meeting. Hut, after all vve had a lot of fun.
Friendship!
Dorothy Judnich.
*
VVe vvould lik" to hear from som > Falcon.i in M hvaukee. And vvhat i* the matter vvith Detroit? Have vve no Falcon jfioup up there? It wou'd be ; interesting to Viesr from different i truides and theii* a**i lant; a* to vvhat
1 they do at the Falcon meetings«.
*
1 Well, all i« in re*dtoe*s for the b:g i Oanifraivn Kallv that vvill b<* h^Ll at the CSPS Hali Sunday, October 25,
at .1:00 P. M. The Falcon fn-t of tht pro^rum wi!l he several appearaneev of members in acconlian duita, : ing-ing and a groii|» number enlitl:'i,
"Th*~N«w D*al*\ Those taking |*»rt in the |>Jay are EKi« Krak, HaUn Drrkhrr, F.lain- Turpin, Conrad Lad-• letter, Bobby Skavich and Tonjr
Podbevvhek.
#
A t our laxt meeting vve again hear.l th£ reading of Ivan Tanker'*
•Verne/'* Junti;e". It wa* decided thst si i ach meeting vve vvill have t hrte chapters of thi* ntory read. Scphie Smagay read her b<iogiaphy
of E'Jgtme Debn. VVe all liked it. Bobby Skavich read hia theme, Dt<b'ft
fanton rpeech. Next m«eting vve vvill h?ar twn more.
We «an't give you full details abou' the Hullovveen Paity vvhich vvill
be held at the Slovene Labor Center on Ftiturdajr, October IIInt. A com-mitti • vvill be »eiected to prepare a little Ilall<j*ee»i program. The member- a rt goinji to ma-k. And vve are K<>'f Z U» have lot« of fun. Bu»t more
about the party tiext vveek.
*
Pev. >nn!»: Ernest Drcaher has been keeping up hi* correspondence vvith » Falcon in Ifolland. I^a.^t vveek he retclve l a Fal on Salutation from his comrade ribroad. Many of our Fal -o ti m w< re intereated in ii, and vv anted to n ak • some, too. Johnnie Machek celebr.ites hi« birthday on October 21 st. Congratulations, Johji-nie.
Hobbies
HKL O K A X —«wu m m ing. DKESilER—etitehing and
Bonis HELEN
BOBBY
KPEK—pnging. Friendshipl
Frances L. Rak.
Socialistična vlada na Danskem dobila večino v senatu pri nadomestnih volitvah
Dn° 15. sept. izvoljeni volilni m o: je so 22. septembra do-1 ili 28 novih senatorjev. -
Vfjliuve so prinesle večino vladinima strankama socialnim demokratom in r?dikalom, ki so bili doslej v senatu v manjšini.
Socialni demokrati so dobili 12 (3 več), zmerna levica 7 (5 manj), konservativci 6 (2
I več), radikali 3.
Razdelitev mandatov v senatu izgleda tako-le: 38 senatorjev vladnih strank (31 socialnih demokratov in 7 radikalov) stoji 37 senatorjev opozicije (32 zmerne opozicije in 15 konservativcev) nasproti. Reakcionarna večina v senatu je izginila. Vlada ima sedaj prosto roko za svoje reforme.
Tujerodci v kon-gresu 7
V zvezni kongres imajo pravico kandidirati tudi tujerodni državljani. V sedanji poslanski zbornici je nad dvajset kongresnikov, ki so bili rojeni v tujih deželah. • Tudi v tej kampanji se poteguje cela vr-. sta naturaliziranih državljanov za poslanske sedeže, toda število takih poslancev, ki niso rojeni Američani, se bolj in bolj krči. Vzrok ie, da je tu rojenega prebivalstva čezdalje več, tujerodcev pa ne samo manj. ampak izgubljajo tudi na vplivu, ker niso "tukaj rojeni".
Kartna zabava kluba
st. 37 JSZ
Milvvaukee, Wis. — V ne-
nedel io 1. novembra ob 2. pop. bo v spodnji S. S. Turn dvorani kartna, plesna in prosta zabava, katere prebitek je namenjen v kampanjske namene. Pridite vsi, ki se radi zabavate, ob enem pa boste z udeležbo pomagali delavski stvari.
Leonard Alpner.
Tiskovni fond Proletarca
L. Adamičev članek v obrambo tujerodcev
V novemberski številki revije Harpers Magazine ima Louis Adamič članek pod naslovom "Aliens and Alien-Baiter>", v katerem b ča psev-do-patriote r\di njihovega sovraštva napram tujerodnemu prebivalstvu in razkriva njihove nepoštene šikane in napade.
XIV. IZKAZ
Pa. Klub St. 11H JSZ $5.
Girard, O. Nabrano na sestanku kluba št. 222 .TSZ $5.00. (Izročil Fred A. Vider.)
Syg*n, Pa. Klub H. 13 JSZ $3.00.
Detroit, Mich. .T. Anfciček $2.00. (Izročil Frank Zaitz.)
Rod Lodge, Mont. John Kropp $2.
MrKrn Rocks, Pa. Jacob Ambro-zich 5flc.
Clevelan
d. O. Edvvard Prani^el 50c.
Chicago, III. Franli Pcterlin 50c.
S k ima j v tem i»ka«u $lS.5fi. Prejšnji ir.l'a7. $42S.H1», .skupaj $ 147.45.
DR. F. PAUL1CH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 0. zvočer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO G10
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Naši kandidati v Detroitu
Detroit, Mich. — Zadnjič je
bilo poročano, da je kandidat soc. stranke za okrajnega blagajnika Peter Benedict. Na socialistični listi sta poleg Bene-dieta se dva druga naša rojaka, namreč Anton Jurca, ki je kandidat za poslanca v 2. o-kraju, in Marv Knez v tretjem crttraju.
Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, *itnjte Proletarca.
lin ■ a mmumummmr
- BARETINC1C & SON c
i »
Tel 1475	,
POGREBNI ZAVOD f
i 424 Broad Street *
| JOHNSTOWN> PA. •
i ' ■	»'B.':« ■ ■ m m m
| vmcfrs
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
ji 2609 So. Lawnd. le Ava. Chicago, IU.
Tel. Crawford 138A
Pristna in oktftna domača jedila Cena smerna. Pottreiba točna.
I
rTicmiia;
Milwaukee Leader
Največji smerlAkl soHallstNInf dnevnik. — Naročnina: |6.00 na leto, $3.00 rs pol lets, $1.50 zs tri mesece.
Naslovi 540 W. .tonea« Aea.
MIl.WAUKEE, WIS.

UHk
A YugosIav Weekly Devoted
to the Interest of the Workera
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
£OUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH
"VOTE FOR LANDON AND LANDI^^SUSRSSf0! I S S U E S
A JOB'' IN THE POORHOUSE
Mr. Landon should know and anyone who will think about it will appreciate that the only time when private industry will have any joba to land ia when they can »ell good* at a profit. The first man to lote a job under Hoover lo»t it when hi« employer could no longer get rid of hi* good* at a profit. The depression ia not a »trike of labor; it i* a lockout of the profiteers.
Candidate Landon has *to!en the »logan of the SocialUts—jobs not relief. But he has not stolen the Socialist plan of jobs for every-body. What U there in Landon's or Hoover's plan of government which means a job ex-cept when some private employer can make profit? Nothing.
President Rooseveit knows that men want jobs. But he gives them boondoggling and other mere'y temporary jobs. The SocialUts would give real permanent jobs making the good things of life, food, clothing, shelter, recreation.
Candidate Landon's slogan stolen from the Socialists does not guarantee a thing. In fact, if he tried to eaplain how he meant to give jobs and not relief, the fraud would be so
transparent that it would not catch the most ignorant. VVe know what jobs mean to the Democrats, any kind of work that does not interfere with private profits.
Socialists are honest. They say jobs should not depend on profits to a few. Every man is entitled to a job supporting himself and family, regardless of profit. A few momenti' reflection will convince anyone that if we are to have "jobs not relief," the government must furnish them when private profit industries will not do ao. That is the Socialist plan.
When a Republican candidate says, "jobs not relief," that is known as "ruling by fool-ing." The Socialist comes out with the cards on the table. We promise jobs, if private industry does not give them; we promise we will supply them to every one through government ownership of the places of employ-ment.
Vote yourself the ownership of a job. Make the machine your slave instead cf your competitor. Let the people own the nation and the nation own the trusts. Jobs not relief.—The Milwaukee Leader.
A ma«.- mesthlg for comrade Charles Pogorelec, executive ?MHJretary of ] JSF ha« besu arranged for 8unday, j October 25, by braneh No. 5 in Conemaugh. A sjmilar meeting will be held in Cambria City on Monday, Oetobec 26. at !od»e Adria's Hali. On i Wedne*day,. October 2S, he wi'l j speak ir. Imper;al and the folkmirvj | day in Buig tt «town. He will appear in Moon Run on Saturday, October 31, and also speak at a meeting in Strabane Sunday, November 1.
Comrade Pogorelec i* on a campaign tour spon sorod by the Jugoslav Socialist FtMleration. His schedule for th-.' first week-end of November is in the Kastern Ohio <Ji»»trict where he vvill visit Br«dgeport, Piney Fork, Povver Point and other nearby tovvns. On November 7. S and l>, he wi!l be in Barberton, Ohio.
We urge our comrades aml sym-
1936
PRESIDENTIAL CAMPAIGN
By DONALD J LOTRICH
(Continued from last week) ActuUmic Freedom.
In the hope« that they might p reve nt the teachers and profesaors of the schools and universities of the United States from telling the truth, democratic and republican officials everywhere have passed ali kind« of teachers oath bili*. These are intended to stifle proper thought, to shovv obedience to a |>olitical oligarchy whirh knovvs nothing, or very little, about teaehing and whieh vvants t« stop the prodre«« of scientific evolu-
pathizers in th.*se di*tricts to attend tion. Tbese politicians don't vvant the the meetimrs and cooperate vvith com- i p«>ple to learn vvhat causes depres-rade Pogorelec.	I fions. They don*t vvant the |»eople to
SUNDAY AT CSPS HALL
VVHAT A SOCIALIST VOTE MEANS
When vou go to the pools this fall, you wUl se? the names of Norman Thoma?, for president and (Jeorge Nelson for vice president, and other names under the heading "Sociaiist Party." What will you be voting for vvhen you east your ballot marked for thi« ticket? What is thi« thing Socialism?
Webster defines/ it as "a political and economic theory of social reor-ganization, the essential feature of twhich is governmental control of economic activities, to the end that competition rhall give vvav to cooper-ation and that the opportunities of life and th« revvard« of labor shall be equitably apportioned."
But Socivli?™ i« now more than a
ist« would have government super-vise nianufacturing and distribution of commodities in sueh a way as to give sti ady employment to ali.
3.	W orkers' Independent Political Aetion. SocialUts believe that work-ers musl have their ovvn political party—that it is useles« to hope for improvement through the Republican and Democratic partie«, vvhich get their campaign funds from capitalists. "He vvho pays the piper calls the tune."
4.	Support of Workers' Economic Organization«. The Socialist party always supports labor unions and bona fide co-operativea in their activities to build a worker's world. In turn, it fight« on the political field for thi shorter vvork day and week,
for foreign markets. Mi-anvvhile, they oppost* militar»sm because it makes capitalist vvars more probable.
We live under capitalism. Even in "good" years, it burns out our children in factories—<we had 1,300,000 child laborer« in 1927, our last nor-mal year — and throvvs the "old" (men over 50) on the industrial serap heap. In had years, and they come froquently, as many as one-fourth our population are unen»ployed and face want and the grim frar of vvant.
Chicago, III Sumlav October 25, vvill b-» our day. Braneh No. 1 JS\F will p-e«er»t it;« Campaign Rally Program at the CSPS Hali, 112« We»t ISth St. It wi'l be one of th* best programe yet given. A11 sections of our braneh, that i*, singing society ! Sava, Red Falcon*, our dramatic 1 group and members of the So ial ' Study Club have added their talent« for this program. Sava will sing th? t International anl other labor song*. The Red Falcon* are ali enthuted about their i>art on the program. They will present a group number entitled
VOTE SOCIALIST.
Wh*t a failure the two parties have made! Th • only remedy either the democra®c 'or republican party has for deploraMe existing state of affairs is to pass the buck to the You owe it to yourself to stu ly | other. Socialists, if electe<l. cannot
beautiful "political and economic condition«, old age theory. It is a world wide poLitical............ ..
movement cnl sting the support of n«arly 50 million voters, who have elected legblators and a<lminUtrative official« in eveiry important country, including the United States.
This political movement stands for:
Productior for u«e, not profit A plaanad economy Worlr«rt' independent political aetion
Support of workers' economic or-gantsations
No more war.
Brier»y, the.»; principles mean: 1 Produetion for Use. Socialist* «would abolish the mad scramiblc for profits that characterizes present day indusiry, by providing for the collective ovvnership of railroads, mineš, public Utilities, banks and trusts— either through the government or through workers' co-operatives.
2. A Planned Economy. Instead of "overproduetion" at some times and unemployment at others, Social-
pensio^s and unemployment ins^ir ance, ind against child labor.
5. No More War. Socialist« believe <l»at abolishing the profit motive »il! insure r>eace by abollshing imperialism, the capitalLst seramble
Anti-Fascist Prisoner Refuses Pardon
Profe«sor Mario Pesenti — now serving a 24 year prison sentence for his anti-Fasci«t convictions and his courageous stand against Mus-solini's Abyssinisn war—has become the object of »pecial attention by the fascist authorities. A committee vi-sited him recently at the prison at Fossanj and offered him immediate freedom if he would sigy a petltion to Mussolini asking for a pardon. Pesenti refused the offer and told his visitors that it would be u.sele«s to ask him "to do the impossible".
the Socialist party's program* and if you find it good, join its cru>ade for a vvorkers' vvorld.—Wt*8tern Call.
make condition« any worse than they are at the present time. Socialism it the hop« of the world!
THE YOUNG
It cannot be wondered at that that
How Much is a Billion?
It's pretty har<T to figure out just
this general inouest into abuses1 how much i« a billion dollars—the
»hould arise in the bosom of society,	Rooseveit spent on war prepi-
, . , ., .. , .	rations in one Vear. Let's explain it
vvhen one considers the practical im-	way.
pediments that atand in the way of	If a youn|r lTUn wcre 9et to work
virtuous young men. The youn/	on his 21st birthday counting a stsck
man, entering life, finds thc way to	of silvei dollars and if he counted at
lucrative employments blocked with the ratc of 90 a minu,e» working 10 aro 35,,. <;et them from our members
tu	hours » day and 300 days a year sympathizers or at the office of
abuses. The way of trade are grown | (Sund^ ^	exc|udedK hc	You fan wlso make re^r.
selfish to the borders of theft, and , would be a]mo*t 83 year* old when vat k) as by calling Pockwell 2864. soipple to the borders (if not beyond he finished counting his first billion Let'« have a record attendance! the borders) of fraud.—Emmerson. 1 dollars.—Socialist Call.	Pub. Committee.
"The New Deal", a recitation by Bobby Krek and an accordian duet by Jot ephine Plut h and Eltie Krek. E'bin Kristan will be our principal sp«-aker. A recitation and short oe-lections are added features that you vvill enjoy.
Our gue«t artist on the program vvill bo John Green, baritone soloist. He vvill ronder several selections of classical sonvrs. His appearance on our program i« a treat in it«elf and alone vorth the admission priče of 35c. Josko Oven will be master of ceremonie«.
Afte<* the nrogram, our Buddie Schwab's orchestra is going to take chargo of things. They will «upply the music for l>oth old and young drnce couples.
This is but a brief review of whst our program vvill be like. Come out to the CSPS Hali aml invite your friends along and spend the after-noon with u?. You will hear one of the be«r, speeches by Etbin Kristan. He i« making a special tri p to Chicago for this occasion. From the South Side comes Tohn Green, a prominent baritone singer. The North Side wiil be represented by branehes lfi and 20, in nddition to Buddk? Schwao's fine dance orchestra. The numbers by Sava, the Red Falcons and other selections are additional feature« that you vrill enjoy. Your nlaee this Sun<lay is at the CSPS Hali.
The admission tickets in advance
knovv vvhat must be done to do away vvith them. They <lon't want the people to kno\v the imtide dealings of |K>liticians, bankers, industrialists and the strangle hold they have on our lives and our government.
That type of knowledge makes the l>eople think and once they begin thinking it may lead to aetion; aetion vvhich vvould naturally become un-healthy for their setup.
Any instruetor vvho cannot teli the truth about condition«, government«, international relations as well as the re«t of the curriculum studie« becomes only a pupf»et for his boss. And ali the študent« in sueh surrounding; vvill lack the intelligent knovvledge and become confused and befuJdled minds, ignorant minds, ready for a setup step of fascism.
Our schools and oolleges must be free to tHch the truth about every-	ulj.
thing, including th»- trends of the |thi? «>ntrsry, both, and each of them,
intend to do hovvever, is to take the s|»eculation out of the produoe, aet prof i table retums on the farm products thru large cooperative distribut- ^ ing markets and give the farmer that necessary recognition that he deserves. He feed« the people! He should learn to value the associations vvith his fellowmen by understanding their needs, their philosophy and fit into their scheme as a member of the family with equal rights.
Neither the republicans nor the democrats vvant to give them thst recognition.
M' ir aml Peare. ,,
Everybod/ in America should know that the republicans snd democratic partie« are the pirties of vvar. Both support capitalism vvhich is the breeder of ali vvars. Neither of them steps to make peace and democracy the instrumepts of civilization. To
"Honorable And Patriotic'
From William Randolph Hearst'« reply, cabled from Amsterdam, to the White House statement referring to "a certain
fiotorious new«paper owner":
"And as I am not a shifty prevaricating politician but for over 50 years have endeavored to serve my country as an ho-norable and patriotic journalist, I am compelled in fairness to my readers to teli the truth."
Honorable and patriotic. The man credited with plunginK this country needlessly into the Spanibh-American war to build circulation for his dirty New York raR.
Honorable and patriotic. Decades of yellow journalism in his chain of newspapers. Sex, crime, and pandering to de-praved tastes and morbid curiosity.
Honorable and patriotic. StrontfarminK newsboys in Chicago and elsevvhere and laying the foundation of gangsterism with armed bands of toughs in circulation wars.
Honorable and patriotic. Trying to foist the sales tax on the nation to escape payinsr just income tax.
Honorable and patriotic. Plotting fake red scares in col-leges and universities based on falsehood and trickery, as wit-ness the Syracuse university, Prof. Counts, and the University of Wisconsin cases.
Honorable and patriotic. Branding everyone and every-body a Communist and a red vvho disagrees w.ith the distorted "Americanism" of Mr. Hearst—the "Americanism" that per-mits Mr. Hearst to serve his ovvn greed and sordid aims.
Honorable and patriotic. HypocritlcaHy pretending to stand for peace and at the same time insabiably advocating bigger and bigger armaments and intensified nationalism.
Honorable and patriotic. Handpicking the Republican presidential nom<inee in a visit to Topeka, building him up vvith a elever publicity campaign, and then trying to pass him off as a candidate demanded by the "grass roots."
And so on, ad infinitum, through a record of yellow journalism, hypocritical politics, dishonest distortion and disscrvice to society,—-Sheboygan Times.
times. We Socialists protest against the yoke of eensorship placed on the educational direetors by the democrats an l republicans. We make this an important campaign issue and vvill fight until the restrietions and oats are abolished.
\\'hat of Affriculture?
The crime of crirr.es, yes, one of the most eriminal acts of the Nevv Iieal vvas the destruetion of hogs, vvheat, cotton, etc., vvhile millions of people went about hungry and in rags vvithout money vvith which to buy it or the privilece of a job with vvhich to earn it. Paying the farmer to produce less in order to raise the prices of the already out of reach commodities only helped big business and shovved the farmers and vvorkers into a double tangle.
VVhen dairy farmers didn't get their needed costs they had to go on strike despite ali the Nevv Deal ef-fort«. When foreclosure« threatened vvhat did the republican« do? Were not the Socialist« in the front line battles of the agriculturists? Yes, the Nevv Deal did help the big landovvn-ing farmers but those vvho had to vvork for existence vvere much worse off as is easily proved by the southern sharecroppers.
Speculators and gamblers of farm products have really been the one« to gain from the benefits supposed to have been dished out to the farmers. VVhat gool is $1.00 vvheat vvhen you haven't any or very little to seli. We don't wish to imply that plenty of 35c vvheat is better than a little of $1.00 vvheat. Nay! VVhat Socialists
have made vast appropriations for vvars, past and to come.
We charge them, therefore, vvith the re»ponsibility for America's tre-mendous losse«. Losses of men, money and equipmeni. VVe charge them with a destruetive program for the future. VVe charge them vvith poisoning the minds of young men and vvomen to ferociously kili one another instead of teaehing them to respect one an-others body and life. More than sil that, vve accuse them of killing men and burdening the people vvith tazes to promote vvars for their selfish aims and purposes in order to keep themselves in povver.
They faintly whisper about pešce vvhen they secretly and underhanded-ly prepare for the human slaughter.
They prepare treaties if pešce vvhile they secretly help the forces of fascism and reaction break them.
They build big battleships and naval fleets vvhile attending conference« to limit armaments.
Larger and newer airships and deadlier poison gases are being pre-pared continuouisly to slaughter the human race vvhile statesmen and madmen shout peace that they don't vvant.
On vvar, efforts of the Socialists vvill certainly be a vvhole lot different, «hould they be elected. We mean peace, genuine peace, because only in l>eace can Socialism and democracy truly exist. VVe mean vvhat vve say about peace. The other gentlemen of the tvvo old parties merely use words as a subterfuge.
Vote for i>eace on eleetion day by voting for the Socialiat candidates.
(Concluded next vveek.)
The Youth In Our Movement
It se« ms that the Slovone Youth of today are not rea!ly interested in the vvork for Socialism as their paren ts are. I don't vvant to seem critica', but I hope you vvill see my point of vievv as to vvhat are the causes. There aro several reasons for vvhich the younger generation is not totally to blanie for their slowncss or backivardn^fl&L. of becoming a^-oua'<nted and aetive in the Jugo-slav Socialist Federation. Some of the Slovene Youth do not vvish to be con-sidere 1 as common ordinary workers. They are classifying themselves as the middle class and therefore, think, "Why should vve care about the re»t of the people? We are not in dirt need of anythlng yet.M
On the other hand vve have those vvho vvould like to belong to the Ju-goslav Socialist Federation, but are oppressed bccause of financial cir-cumstances. These are our synipathi-zers and most of them boost our cause nnd vote the Socialist ticket. But what I believe the principi® cause back of our Youth problem i«, may be startling. to the older generation, that i«, our parents.
Hovv manv times have vve been re-minded by our folks that as a youn<?-er generation vve are absolutely no good. VVe are delicate little runt« and aH vve care about i« the funny paper, base bali, foot bali, dance«, good times, a plače to eat and sleep. We vvill never amount to anything useful Irecause we are pcrfect dum-bells. Our folks had failed to recog-nise the talents that young people por«e»4, or thai they amount to as much as the next fellovv of some other nationality. From childhood up vve have been made to feel that vve belong some-where in the back ground. I>et the other fellovv come fonvard, you don't belong in the front rank. You vvere born to be in the bark ground. I have no intention of be'ng offensive, but can safely say tha^ thi« i« true.
It is a curious faet ihat these things, vvhich I l>elieve are playin? a mean part in our lives today, are not fogottein or shaken from our minds. But let me ad<l that the fault .doe« not lie whv>lly upon our parent«. \
VVhen our parent« came from Europe, people were strange, the langusge and custom« vvere difterent. They vvere Vandicapped. For thi« reason they felt inferior and were looked dovvn upon by the English »peakinf people as green horns and foreigners. And naturally our folks never classi-fied themselves equal with English speaking American^. They felt thst their ,p!ace vvas in the back ground. And because of thi« fact the young-er generation is a bit handicapped even tolay. The feeling of inferior-ity is deeply rooted in the mind« of our young people. But why be handicapped with su» h thought« any longer? VVe can read and vvrite. VVe have just as many brilliant študent« m schools and collegee as any other national,tv. VVe knovv as much about political and economic problem« as most c t her people. We are definitaljr a class conscious people.
Comrade Be-Uy Bogatay from Cleveland, in her report to the XI. re-gular JSF convention stated, "Although vve are fevv, there is much we can do."
If aH vvould think as comrade Bo-gatay does, there wouldn't br so much struggling in the world today. I liked her report as vvell as comrade Rak's t.nd it givc-s me a happy 9*ti*" fied feeling to know that we are linked as comrades thru sueh s fine nevv« pa per a« Proletarec. VVhen j read F>etty Bogatay's report about their Socialist singing «ociety Zsn«. I could note the happy špirit that vvas vvith in her vvhen she wrote the article. Although I have never met Bettv personaUv nor had the ple»»-ure of hearing Zarja. I want to con-gratulate them upon their 20th anni-vt r-sary. Any singing society that hss endured 20 jrears of service for th« Socialist cause, deserves to be sa-luted. I hope you will continue witn the good vvork a« in tbe past.
NOTE
More English reports and Articles on Page 5.