f $ Naslov — Address * * * * ❖ f t * * + * 4» •>■'' *!< -!«v 'I1 ^ rI' ^ »I* -I- v v 'I* ’I* *1* *1* *1* NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio (Tel. HEnderson 3889) * 4 -I' * I I * ❖ URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 NO. 5. — ST. 5. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 31 — SREDA, 31. JANUARJA, 1945 VOLUME XXI.—LETNIK XXI. RAZVOJ! VOJNE SITUACIJE KRAJEVNA IMENA SLOVENSKE VESTI POZABLJENO SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED ; * ----------4 RUSKA OFENZIV.LV < V Ruska ofenziva se je v Cy ■ ku tega tedna še vedno vah.^ naprej, aasi z nekoliko manjšo brzino kot prve dni. Pregnala je Nemce skoro iz vse Poljske, na jugu se zajedla globoko v Gornjo šlezijo, kjer so važne neMrv'1’^ industrije, na severu pa , prodrla do Baltika p r i Gdanskem, osvobodila, litvinsko pristaniško mesto Klajpedo ali Memel, in odrezala od Nemčije Vzhodno Prusijo, kjer je obkroženih baje do 200,000 nemških vojakov. Na sredini fronte so ruske armade, po poročilu iz Moskve, oddaljene od Berlina le 90 milj, po nemških poročilih pa še manj. Ubitih in ujetih je bilo dosedaj v tej ofenzivi skoro pol milijona Nemcev. / ZAPADNA FRONTA Na zapadni evropski fronti so zavezniki pognali Nemce iz vsega ozemlja, ki so ga bili zavzeli tekom božične ofenzive, in so na več mestih prekoračili staro nemško obrambno črto. Zavezniki so na raznih krajih napredovali od dveh do sedem milj preko stare nemške črte, to kljub velikim snežnim, zametom. Nemci baje pošiljajo oklop-ne divizije z zapadne na vzhodno fronto, upajoči ustaviti rusko ofenzivo. Istočasno baje zavezniki pripravljajo veliko ofenzivo od zapada. , ---- i 30Jt NA PACIFIKU ' Na filipinskem otoku Luzonu so se Američani približali Manili že do 33 zračnih milj in iztrgali so Japoncem veliko letališče Clark Field. Dosedaj je bil japonski odpor na Luzonu primeroma lahek, in zdi se, da se bodo razvili najhujši boji neposredno pred Manilo. Drugod po Pacifiku mrcvarijo Japonce a-meriške bojne ladje in letala. Naši letalci so skoro vsaki dan aktivni tudi nad samo Japon-'sko. WALLACE NAPADAN V zveznem senatu v Wash-ingtonu in v kapitalističnem časopisju dežele je vzplamtel silen boj proti bivšemu podpredsedniku Henryu A. Wallaceu, katerega je predsednik nominiral za mesto trgovinskega tajnika, katero mesto je dosedaj zavzemal bankir Jesse Jones. Skoro gotovo je, da bo kongres delokrog trgovinskega tajništva znatno omejil, poleg tega pa je možno, da senat ne bo Wallacea potrdil niti za okrnjeni urad trgovinskega tajništva. Vzrok tej kapitalistični gonji je, ker se je Wallace vedno neustrašeno zavzemal za blagostanje ljudstva v splošnem, medtem, ko je Jesse Jones izrazit predstavnik finančnih mogotcev dežele. POTOP LADJE Vojni tajnik Stimson je pretekli teden naznanil, da je bila nekje v evropskih vodah potopljena ameriška transportna ladja, pri čemer je 248 vojakov utonil« in nadaljnih 517 se pogreša. Nekaj nad 1,400 mož je bilo rešenih. POSLANIK UBIT V letalski nesreči v Mehiki je bil pretekli teden ubit sovjetski poslanik Konstantin Oumansky. V nesreči je bilo ubitih osem oseb, med njimi tudi poslanikova soproga. Poslanik je bil na-COalje na 2. strani) O * situacija se zadnje ča- '(■ ugodno za zaveznike. Msehio bi bilo na pod-'v,- Mčakovati skoraj-šl> . Jj Jtojne. Zdi se, da so n. 7)0ji še pred nami. Na r/ Vi' ku so zavezniki, v glavnem Američani, potopili že mnogo' japonskih ladij, uničili mnogo letal in zavzeli mnogo japonskih otoških postojank, toda pravo Japonsko dosegajo zdaj le še z velikimi bombniki. Zavezniki so si zasigurali morska pota in z zavzetjem raznih otokov so se približali Japonski. Ti otoki'so za zaveznike važni kot baze za letalstvo in bojne ladje. Posebno važno bo za zaveznike Filipinsko otočje, ko bodo tam likvidirani Japonci. Kljub tozadevnim dobrim ameriškim uspehom pa bo dokončno zavzetje Filipinov zahteva- lo najbrž precej časa. Japonci se dobro zavedajo resnosti situacije,' odkar so si Američani izvojevali baze na Filipinih in drugih pacifičnih otokih. Ministrski predsednik Koiso je nedavno v parlamentu izjavil, da je Japonska dospela do razpotja med življenjem in smrtjo. To je bilo prvič, da so. Japonci slišali take besede iz ust svojega državnika. Dasi je bila dotična izjava morda v prvi vrsti namenjena kot poziv japonskemu ljudstvu za večje žrtve, je vendar tudi priznavala resnost' položaja. Na vsak način i- jo situacij a. na iunor go izboljšala za zaveznike in mnogo poslabšala za Japonce. iff. Na zapadni evropski fronti so zavezniki nemško zagozdo v Belgijo in Luksemburg likvidirali, potisnili Nemce do njihove prejšnje črte ob nemški meji in ponekod nekoliko napredovali preko iste. Nedavna nemška ofenziva na tej fronti ni Nemcem končno prinesla drugega kot velike izgube na moštvu in materialu. Seveda so bile tudi 'zavezniške izgube velike, toda manjše kot nemške. Nemška ofenziva je najbrž tudi začasno preprečila večjo zavezniško ofenzivo na tej fronti. Ruska ofenziva, ki se je pričela pred tremi tedni na rusko-nemški fronti, pa je takoj od začetka presegla pričakovanja naj večjih optimistov. Ogromne ruske armade so se valile naprej s silo in brzino viharja ter drobile pred seboj vse, kar se jim je ustavljalo. Velika in mala mesta, vasi in važne nemške postojanke sO padale pred tem viharjem kot hišice iz papirja. V kratkem je bil osvobojen večji del Poljske in ruske armade so prodirale globlje in globlje v Vzhodno P/usijo, to gnezdo nemškega junkerstva, in v visoko industrialno nemško šlezijo. Ob času tega pisanja še ni znano, če bodo nemške armade mogle zajeziti rusko poplavo in kje bodo mogle Organizirati večji odpor. Koliko časa bo trajal ruski zalet, je odvisno od ruskih rezerv moštva in materiala kakor tudi od transporta v zaledju. S hitrim napredovanjem so se ruske armade zelo oddaljile od svojega organiziranega zaledja. Na drugi strani pa se bodo Nemci toliko bolj besno branili, čim bolj se bodo Rusi približevali Berlinu. Ako bo ruska ofenziva še nekaj časa tako uspešna kot je bila od začetka, in če še zavezniki pričnejo s kako večjo ofenzi- (Dalje na 2. strani) Od časa do časa čitamo v ameriških listih dopise tujerodnih dopisnikov, ki se zgražajo nad nepravilno izgovorjavo inozemskih krajevnih imen. To zgražanje je največkrat naperjeno napham govornikom ali “komentatorjem” na radio. Vendar so ti radijski oznanjevalci bolj pomilovanja kot oštevanja vredni. Mnoga tuja imena so za Američane, ki obvladajo le angleščino, res težko izgovorljiva. Posebno velja to za slovanska, predvsem poljska krajevna imena. Še Slo-1 venci, ki smo Slovani, imamo večkrat težkoče s pravilno izgovorjavo poljskih ali čeških krajevnih imen. Da je to še stokrat težje za Američane, ki ne obvladajo nobenega slovanskega jezika, je razumljivo. Priznati je treba, da se dobri oznanjevalci na radio potrudijo najti vsaj prilično pravilno izgovorjavo tujih krajevnih imen, kadar jim čas dopušča. Na primer, kadar se vojne operacije delj časa vršijo na prilično istih mestih, imajo radijski oznanjevalci čas, da poiščejo pravo izgovorjavo prizadetih mest ali okrožij. Drugače pa je, kadar se bojna črta hitro premika, kakor se je na primer tekom najnovejše ruske ofenzive preko Poijske. V tem primeru se ni moglo zahtevati od njih, da bi pravilno izgovarjali poljska krajevna imena, kot na primer: Jedwabne, B a r g 1 ow-Koseielni, Szymany, Klimawniscicp. Pr?vtuly Pol-wiec, Brzezno, "Bydgoszcz, Ostr-zeszow, Jatazsemblja in Zba-szyn. Ruska krajevna imena radijski oznanjevalci na splošno nekoliko lažje izgovarjajo, morda zato, ker jih ne jemljejo s cirilske pisave, ampak fonetično zapisane v latinici. Seveda jim delajo tež a v e tudi neslovanska krajevna imena, kot nemška, finska, madžarska, francoska, kitajska, japonska itd. Tudi taka imena dostikrat grdo mrcvarijo, ne samo slovanskih. Sicer pa je tudi v Zedinjenih državah mnogo krajev, katerih imena so težko izgovorljiva, ne samo za inozemce, ampak tudi za tisoče in tisoče pravih Američanov, če jih samo čitajo, toda ne slišijo pravilno izgovarjati. V Postal Guide najdemo na primer imena poštnih uradov, kot Albuquerque, A p a 1 a, c h i cola, Oconomowbc, Okeechobe, Tallahassee, Wawaway, Waxahachie, Wenatchee, Zylks, Zephyrhills itd. Ni torej nobenega vzroka, da bi se Američani zmrdovali nad težko izgovorljivimi inozemskimi krajevnimi imeni, niti da bi se inozemci zmrdovali nad enako težko izgovorljivimi ameriškimi imeni. Ne zgražajmo se torej, ako oznanjevalci na radio napravilno izgovarjajo slovanska krajevna imena, ampak jih rajši pomilujmo. Plesno veselico za soboto 3. februarja naznanj|i društvo št. 75 ABZ v Meadofrlandsu, Pa. Vršila se bo v Strabane, Pa. čisti dobiček je namenjen fondu za zgradbo Slovenskega doma v Meadowlandsu, % Slovenski dom na Danube St. v Little Fallsu, N. Y., naznanja prireditev predpustne veselice za soboto 10. februarja. ¥ V uredništvu Nove Dobe se je v ponedeljek oglasil naš član, | letalski poročnik Wj Lun lgreen, po rodu iz Elya, Minn., zet znane Mantelove družine v Elyu in nečak sobrata Johna Lamu-tha v Chisholmu, Minn. Pred odhodom v vojaško službo je bil omenjeni nekaj časa uposlen v Clevelandu, Ohio. Po letalskem vežbanju v Zedinjenih državah je bil poslan v Anglijo, kjer je preživel osem mesecev. V tem času je izvršil 30 letalskih misij nad Nemčijo in od nje zasedenimi kraji, nakar je dobil nekaj tednov zasluženega dopusta v Zedinjenih državšh. :|t Pogrešan na fronti v Belgiji je od 17. decembra Pvt. Matt Casich, star 19 let, član društva št. 190 ABZ, Butte, Mont. Pogrešan v akciji na Francoskem je od 3. januarja 1845 Pfc.. Anthony Fi-im', Jr., star 22 let, član druši a ši:. 173 ABZ v Clevelandu, Ohio. Tozadevno obvestilo je od depart- ment dobila" družina ' Antona Primca, bivajoča na 985 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Oče, Anton Primc starejši, je mnogoletni agilni član in uradnik društva Ilirska Vila, št. 173 ABZ, in pogrešani Anthony Primc mlajši je bil prvi delegat, ki je kvalificiral za drugo mladinsko konvencijo naše organizacije, ki se je vršila v avgustvu 1937, iu je omenjeni konvenciji tudi predsedoval. Upajmo, da pogrešanje simpatičnega mladega moža in sobrata ni trajno h da se v doglednem času spst oglasi svojim staršem in soorogi. Padel je nekje na pacifični fronti dne. 12. deembra George Semon, štabni sa^žent pri in-fanteriji, star 34 let. Tozadevno poročilo je do>i!a od vojnega departmeuta Mrs. Martha Semon, hčerka d’užine Johna Kumseta, predsemika gl. nadzornega odbora ABZ v Lorainu, Ohio. * V Leadvilleu, Colo., je umrla Josephine Skala, stara 28 let, članica društva št 111 ABZ, ter ZSZ in SžZ. Zapušča mater, sestro in tri brate, od katerih sta dva pri vojakh. PREMALO DELAVCEV Pred vojno je manjkalo dela za milijone delavcev v tej deželi, zdaj pa primanjkuje delavcev v industrijah, na farmah, pri transportaeiji, tako rekoč povsod. Vzrok za pomanjkanje delavcev je seveda razumljiv. Nad deset milijonov mladih ljudi je v vojnih silah Zedinjenih držav, industrijska produkcija je zaradi vojnih potreb silno pomnožena in naše farme morajo producirati dov9lj živeža za nas, za (Dalje na 2. strani) V Clevelandu, je 29. januarja po daljši bolezni umrl John Cecelic, Sr, star 71 let, oče sobrata John; Cecelica, tajnika društva št. 32 ABZ v Eu-clidu, Ohio. Pole? omenjenega sina, zapušča še seph Cecelic je bil doma neke od Novega mesta in je biva v tej deželi nad 40 let. V Detroitu, Mia., je umrl Jacob Kauchek, člai in bivši večkratni uradnik duštva št. 144 ABZ. Zapušča 4 ine, 2 hčeri in 3 vnuke. V tej eželi je bival nad 40 let. . V vseh deželah, katere so imeli Nemci v tej vojni začasno okupirane, so izvršili neštevilne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki, toda najbolj grozovito so postopali v Ru- j siji. Milijone prebivalcev so od- j vedli v sužnost, stotisoče so mu-■ čili in pobili, stotisoče so sežgali v posebnih krematorijih in s pepelom žrtev so gnojili polja, na katerih so pridelovali zelenjavo. Posebna ruska komisija zdaj zbira te grozne podatke in ime-, na krivcev, katere bodo sodili ruski sodniki, ko bo Nemčija poražena. Z ozirom na navedeno so značilni odstavki v članku, ki ga je nedavno napisal znani ruski vojni korespondent Elija Ehren-burg: “Naša razjarjenost ni utonila v vojnem hrušču, ampak je zra-stla do neizrekljivosti. Prešla je v našo kri. Karkoli delamo, karkoli govorimo, ena misel vedno žge našo, notranjost, misel, da nemška copernica še vedno počiva na blazinah, napolnjenih z lasmi umorjenih ruskih žena, da zlobneži, ki so metali naše otroke v vodnjake, še vedno hodijo po zemlji, da se vojaška odlikovanja še vedno bliščijo na prsih kakega k u r j avč a peči v Majdaneku, kjer so bile sežgane stotisočere žrtve. “Kako bi mogli misliti na kaj drugega? Bilo bi greh omalovaževati našo tugo, bil bi greh pozabiti grobove našin dragih. Pripovedujte našemu vojaku o blaženosti v paradižu, o slavčkih v Kurskem okrožju, o deklicah v Turgenevu. On je pripravljen pozabiti na paradiž, na slavčke in dekleta za eno reč—priti v Berlin. “Neki inozemski državnik je nedavno rekel, da mi ne moremo biti sodniki Nemcev, da to pripade Bogu. Rdeča armada ne bo odstopila nikomur sodbe nad zlobneži. Mi smo to zaslužili z našim trpljenjem. Utrjeni vojaki, ki so pretrpeli marsikaj, so jokali kot mali otroci pri pogledu na razmesarjena trupla beloruskih deklet. V stari knjigi je zapisano: ‘Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.’ Mi pa k temu dostavljamo: ‘Dajte človeku, ker je njegovega.” Nihče nam ne bo odvzel pravice soditi morilce, ki so mučili naše žene, starce in otroke. “Omenjeni inozemski državnik je dejal, da moramo smatrati Nemce za naše brate. To je igranje z veliko besedo. Mi vemo, kaj bratstvo pomeni. Nad 25 let je bil svet. naščuvan na nas zaradi te besede, zaradi tega sentimenta. Hoteli so nas uničiti, izolirati, izgnati iz človeške družbe zato, ker smo govorili o bratstvu med narodi. '.Dalje na 2. strani) GOSLAVIJA NA POZORNICI po svoje UPANJE KVIZLINGOV Poročilo iz Urada za vojne informacije v Washingtonu citira švedski list Stocholm Tidningen o poslih in upanju raznih evropskih kvizlingov. Po tem poročilu je glavni posel kvizlingov organiziranje in vzdrževanje “belogardistov” ali domobrancev v njihovih državah. Nekateri kvizlingi, kot Tiso v Slovakiji, Hacha na Češkem in Pavelič na Hrvatskem, se še vzdržujejo v svojih deželah, toda imajo kov-čege pripravljene za odhod vsak (Dalle na 2. strani) Zadnje čase se jugoslovanske zadeve pogosto omenjajo na ra-1 dio in v ameriškem časopisju. [ Glavni vzrok temu je trma mla- j dega jugoslovanskega kralja Pe-1 tra, ki sa je uprl načrtu za provi- j zorično vlado v Jugoslaviji, ka- j terega sta sestavila maršal Tito in kraljev lastni ministrski predsednik Ivan šubašič. Po do-tičnem načrtu naj bi začasno zastopal kralja v Jugoslaviji re-gentski svet treh mož, enega Srba, enega Hrvata in enega Slovenca. Provizorična vlada naj bi upravljala deželo do konca vojne in potem izvedla splošne volitve, ki naj bi določile, če naj bo nova Jugoslavija monarhija ali republika. Načrt sta odobrili vladi Anglije in Rusije in mu tudi Amerika ni nasprotovala. Mladi kralj Peter pa se je načrtu nenadoma uprl ter hotel odstraniti dr. gubašiča in njegov kabinet. V zvezi s tem smo čita- li razne nasprotujoče si vesti. Konci preteklega tedna smo či-tali, da šubašič s svojim kabinetom ni hotel odstopiti, ampak je bil pripravljen odpotovati v Beograd, da tam sestavi xvlado po gori omenjenem načrtu, pa če je kralju prav ali ne. Angleški vladni krogi so bili s postopanjem kralja Petra nezadovoljni in tega niso prikrivali. Vpričo tega Peter ni upal odsloviti Šu-bašiča. Tako so stale te zadeve konci preteklega tedna, a V New York Times z dne 25. januarja smo č i t a 1 i sledeče: “M o d r o-belo-rdeča trobojnica kraljeve jugoslovanske vlade je bila včeraj popoldne odstranjena z jambora enega jugoslovanskega tovornega parnika v new-yorškem pristanišču in zastava z rdečo zvezdo maršala Tita razvita na istem mestu, na kabelj-ske instrukcije iz Londona.. Tozadevna izprememba bo izvršena na vseh jugoslovanskih ladjah širom sveta.” Poročilo nadalje navaja, da je nova jugoslovanska zastava ista, kot je bila dosedaj, le da ima na sredi, na belem polju, rdečo peterorogljato, rumeno obrobljeno>zvezdo. Povelje za premenjanje zastave je bilo poslano od komandirja Josipa Stretnerja, ki je direktor plovbe v prometnem ministrstvu premierja šubašiča v Londonu. Povelje je bilo naslovljeno na poročnika Serafina Gamulina, ki je načelnik urada za jugoslovansko plovbo v New Yorku. s« lz urada War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent v New Yorku se poroča, da se bo 7. februarja vršil v new-yoiskem hotelu Biltmore velik banket, imenovan “Trib.ute to Jugoslavia.” To bo prvi formalni ameriški pozdrav našim junaškim bratom in sestram v Jugoslaviji, ki se že štiri leta borijo proti vpadnikom. Pri tem banketu bodo sodelovali nekateri najuglednejši predstavniki ameriškega javnega življenja, in pričakuje se, da bo ta dogodek vpliven izraz ameriške darežljivo-sti in naklonjenosti narodom v Jugoslaviji. Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, ki posluje pod pokroviteljstvom gori omenjenega urada, je organiziral v mnogih velikih ameriških mestih svoje ameriške odbore za pomoč Jugoslaviji. Dotični odbori bodo po-(Dalje na 2. strani) Ruski medved dela velike korake in ne lovi muh, kadar se razjezi. To je posebno jasno pokazala najnovejša ruska ofenziva, ki je kot silen hurikan privihrala preko zasneženih ruskih in poljskih step ter pometla nemško aroganco preko meje v samo nemško Šlezijo. Tako na dolgo in široko je stopal ruski medved, da je dnevno ostajalo za njim po 20 do 30 milj ter po več sto mest in vasi. To seveda ni niti malo v soglasju z nemškimi regulacijami. Toda ruski medved ne čita nemških svarilnih napisov “Verboten,” ampak jih enostavno potepta ter z medvedjimi koraki maršira proti Berlinu. Vsi Nemci ne lažejo. Ko so v preteklem decembru nemške armade potisnile zavezniške čete nazaj in vdrle okrog 50 milj globoko v Belgijo, so nemški vojaki arogantno zatrjevali domači-n o m, da so prišli tja za stalno. Pa jih je v resnici ostalo tam kakih 60 tisoč, ki ne bodo nikdar več videli Nemčije. In, seveda, tudi ne Belgije. * V preteklem decembru so se bili Nemci z veliko silo zagnali v Belgijo in so napravili znatno vzboklino v zavezniško fronto. Polagoma se je obrnilo in zavezniki so začeli Nemce poditi nazaj ter izravnavati vzboklino. To 'vse Zgodovina-. Zanimivi pa so bili naslovi poročil ‘o tem v ameriškem časopisju. Slovenci se ne moremo tako tipično izražati. Na primer, neki clevelandski časopis je imel 8. januarja nad poročilom sledeči naslov: “Yanks Pinch Germans in Bulge.” V slovenščini bi se to dalo povedati nekako takole: “Jenkiji so vščipnili Nemce v vzboklino.” Ker so nemški vojaki moški, morejo imeti izrazite vzbokline le na tistem geo-grafičnem delu telesa, ki je pripraven za sedenje. V omenjenem primeru vsekakor niso sedeli, ampak so na vso sapo dirjali proti majki Germaniji ter kazali vzbokline ameriškim vojakom, ki so jih zasledovali. Angleščina je čudovit jezik, ker v kratkih besedah toliko pove. * Povprečni ameriški državljani se odkritosrčno veselimo ruskih zmag na vzhodni evropski fronti, ker vidimo v tem bližajoči se konec vojne v Evropi in upanje, da se mnogo naših fantov povrne zdravih z evropskih bojišč. Nekateri pa vpričo tega ne vedo, ali naj bi bili veseli ali žalostni. Prav se jim zdi, da so Nemci tepeni, toda ni jim prav, da zmagujejo Rusi. V list Coastline Dispatch, ki izhaja v mestu San Juan Capistrano, Calif., je neki razjarjeni farmer dal oglas sledeče vsebi-n e: “Pozor! Vsako nadaljno kr-ščevanje v potoku na mojem pašniku je strogo prepovedano. Dvakrat v preteklih dveh mesecih so krščevalci pustili lese v ograji odprte. Jaz ne bom več lovil moje živine po vsem coun-tyu, pa magari, če gredo vsi grešniki k vragu!” * Plačevanje davkov, se zdi, da je neprijeten posel za vsakega. Kljub temu nekateri ljudje še preradi plačujejo davke. John Lucier v Gilbertsvillu, Mass., na (Dalje na 2. strani) DOBA NOVA GLiLiO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 0FF1CIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL, UNION, Inc., Ely, Minn. Owned urni Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Hubscriptum for members $.12 per year; nonmembers $1.51) Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar 3e tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Are. Cleveland 3, Ohio VOL. XXI. NO. 5 Dejstva govorijo V naši deželi, kjer spada svoboda govora in tiska med prve državljanske pravice, so seveda široko odprta pota za vsakovrstno propagando. Propaganda je lahko poštena in kot taka izobraževalna in koristna. Lahko pa je tudi enostranska, zavita ali naravnost neresnična in zlobna. Slednja je dostikrat tako spretno pomešana med pošteno propagando in tako prefrigano našminkana, da daljši ali krajši čas paradira za resnico. Kot taka začasno prevari tudi poštene in misleče ljudi. Vsekakor, kadar začnejo govoriti dejstva, se lažna propaganda razblini kot megla v svetlih žarkih jutranjega sonca. ' ' * Prebivalstvo te dežele je sestavljeno iz priseljencev in njihovih potomcev; edina izjema so Indijanci. Slovani, ki spadamo med novejše priseljence, smo bili več desetletij smatrani za neko vrsto manjvrednih priseljencev, to večinoma vsled sovražne propagande. Tako zva-ni stari Američani niso imeli utemeljenih predsodkov proti Slovanom, saj so bili slednji dobri delavci, pošteni plačniki in zakone dežele upoštevajoči priseljenci. Toda evropsko sovraštvo proti Slovanom jim je sledilo v Ameriko, in za to je največ skrbel poluradni nemški propa- T:i sistem. Namen te propagande je bil ubiti vsak ugled Slov/anov kjer koli na svetu. Ta nemški pro-i:. Ti lni aparat je imel in še f ima tisoče izvežoanih riio-c n elika denarna sredstva na razpolago. Dober del te protislovanske propagande v tej deželi se je v teku let sam ubil, ker so dejstva pokazala, da so priseljeni Slovani in njihovi potomci prav tako dobri državljani, prav tako dobri delavci ter prav tako nadarjeni in inteligentni kot priseljenci in potomci priseljencev drugih narodov. Tu in tam se še vzdržujejo neutemeljeni predsodki proti Slovanom, toda jih Je neprimerno manj kot pred dvemi ali tremi desetletji. Pošteni in misleči Američani upoštevajo dejstva, in to zadostuje. Protislovanska propaganda v tej deželi je bila in je še naperjena tudi proti slovanskim državam v Evropi, posebno proti največji slovanski državi Rusiji. V tem oziru so nemškemu propagandnemu aparatu pomagali tudi Italijani in do neke mere Španci. Nesmiselno bi bilo trditi, da je bilo v Rusiji od revolucije naprej ali da je zdaj vse lepo, dobro in pravilno. Vsaka revolucija rodi nasilja, krivice in zablode. To nam kaže zgodovina francoske in tudi same ameriške revolucije. Nihčg pa danes ne more zavestno trditi, da omenjeni revoluciji ne bi bili prinesli ljudstvu več svobode, več človeških pravic, več izobrazbe in več prilik za splošno blagostanje. V enem kot drugem primeru pa je to zahtevalo vrsto desetletij. Sovražna propaganda je skrbno pazila, da je raz-bobnala v svet vse slabo, kar je bilo v Rusiji, in se marsikaj, česar ni bilo, toda vse dobro, na primer o izboljšani ljudski izobrazbi in stoterih dobrih gospodarskih preureditvah, je skrbno prikrivala. Ta propaganda je bila tako uspešna, da so ob pričetku nemškega napada na Rusijo celo njeni prijatelji v tej deželi dvomili, da bo mogla dolgo vzdržati. Povprečni tako zvani eksperti pa so soO.ili, da bo vzdržala morda šest tednov ali kvečjemu tri mesece. Na podlagi sovražne propagande, ki so jo sliša1] in čitali dan za dnem, so sklepali, da je Rusija v notrr n iosti tako trhna in gnila, da se bo zrušila ob prvem večjem viharju. Vsem znana dejstva pa so pokazala, da je Rusija v ■dobrih dveh desetletjih silno dvignila industrijski, pro-: etni in sploini gospodarski sistem dežele, da je organizirala sijajno izvežbano in opremljeno vojsko z izbornimi poveljniki in da ima vlada za seboj lojalno sodelovanje ogromne večine prebivalstva. Brez tega bi ruski odpor proti sJinemu nemškemu vojaškemu stroju ne mogel biti tako uspešen. Ta dejstva so tudi poštene skeptike prepričala, da je bila propaganda, ki so jo slišali, za-vaialna, in rl# v Rusiji vendar ne more biti vse slabo, ampak je tudi nekaj dobrega. Najnovejša ruska ofenziva proti Nemcem je ponovno pokazala tako silo, da rn^ogi tako zvani vojaški eksperti od začudenja usta odpirajo. Američani, brez vcepljenih jim predsodkov, se teh ruskih zmag odkritosrčno veselijo, saj to pom: ni skrajšanje vojne in prihranitev mnogih materialnih in krvnih žrtev tudi za nas. Res je in popolnoma razumljivo je, da se Rusija bori v prvi vrsti za svoj obstoj in svojo vn t. Prav tako je res, da se Anglija bori v prvi vrsti za s\ojo varnost in svoje in- terese. Istotako se Amerika bori v prvi vrsti za ohranitev svoje svobode in varnosti. V to svrho je treba najprej temeljito_poraziti Nemčijo, zato se zaveznice: Amerika, Anglija in Rusija borijo vsaka zase in za vse skupaj. Vsem je medsebojna pomoč potrebna. Izmed vseh ameriških južnih republik Zedinjenim državam najbolj lojalno in uspešno pomaga Brazilija, z materialom in deloma tudi z vojaštvom. Kitajski odpor proti Japoncem je tudi za Ameriko dobrodošel. To je razumljivo in istotako je razumljivo, da vpričo tega ne vlačimo dan za dnem na svetlo brazilske diktature, ali diktature in poganstva na Kitajskem, ker to so notranje zadeve prizadetih držav. Tudi angleški lordovski sistem ni po našem okusu, toda naše mnenje je, da ga bodo že Angleži sami odpravili, kadar se jim bo zdelo. Na isti način lahko računamo, da bodo Rusi sami izpremenili svoj notranji sistem, kadar se jim bo zdelo potrebno in primerno. Sistem naše demokracije je tako močan, da ga ne bodo izpodjedli niti angleški lordi, niti kitajski bogovi, niti brazilska diktatura. Naš demokratični sistem temelji na dejstvih uspehov, zato je za nas najboljši. Privoščimo enak demokratični sistem vsakemu drugemu narodu, toda ne vsiljujemo ga nobenemu, kakor nam drugi narodi ne vsiljujejo svojih sistemov. Dejstva prej ali slej govorijo tako v velikem kot v malem. Tudi naša Ameriška bratska zveza je bila pred leti od raznih strani omalovaževana in tu in tam celo bolj ali manj prikrito napadana. Toda mi smo bili prepričani, da je naše delo dobro in pošteno in da bo kljub omalovaževanju polagoma dobilo priznanje. Dejstva nam dokazujejo, da je res tako. Organizacija je gospodarsko trdna, polna življenjske sile, uživa zaslužen ugled in se v navedenih ozirih uspešno meri z vsako drugo slično organizacijo. primer, je 20 let plačeval davke od nekega zemljišča, predno je pronašel, da zemljišče sploh ni njegovo. * Vsako postavo in določbo je mogoče obiti in to velja tudi glede določb najvišjih dovoljenih cen za postrežbo v restavracijah. Cene so ostale kot so bile, toda porcije se polagoma in sko-ro neopazno zmanjšujejo. To je opazil tudi kongresnik Adolf Sa-bath iz Chicaga, ki je z ozirom na to dejal, da se ne pritožuje zaradi sebe, ker pri njegovih 78 letih itak ne sme preveč basati želodca. Smilijo pa se mu mladi ljudje z dobrim apetitom. * Zadnje čase je mnogo pregovarjanja, če naj se pokliče farmske delavce v vojaško službo ali ne. Farmerji vztrajajo, da fant, ki koplje strelske jarke v Evropi ali na pacifičnih otokih, ne more doma okopavati krompirja in koruze. To je čisto preprosta farmerska modrost, pa zato nič manj resnična. * Znana Gallupova institucija za zbiranje raznih statistik je ugotovila, da je bilo v Zedinjenih državah v tednu med 15. in 22. decembrom 21 milijonov na-hodov, in seveda, temu primerno število kihov, če bi bilo vse tisto kihanje organizirano v en sam velik kih, ki bi bil sproščen na zagadni evropski fronti, bi bil odpihnil vse Nemce iz Sieg-friedove črte naravnost v Berlin. Kaka škoda, da ne moremo organizirati in vpreči v koristno službo niti najprimitivnejših naravnih sil! * Glede konca vojne je bilo že mnogo prerokovanj, in vsa so se dosedaj i z k a z a 1 a za napačna. Kljub temu so si znani radijski komentatorji ob novem letu privoščili sledeča prerokovanja: John W. Vandercook: “Veliko iznenadenje tega leta bo ruski napad na Japonsko.” Max Hill: “Rujlija ne bo napadla Japonske.” Merrill Mueller: “Rusija se nam bo pridružila v vojni na Pacifiku.” Edwin Haaker: “Jaz sodim, da bo Nemčija poražena enkrat v aprilu.” David Anderson: “O božiču leta 1945 bo Evropa uživala že tri mesece popolnega miru.” W. W. Chaplin: “Nemčija bo oficielno poražena do 7. junija 1945. Rusija bo napovedala vojno Japonski.” Mi pa pravimo: Bomo videli! * Vsak izmed vas gotovo pozna kako ljubeznivo ženico, ki pride v vas prav tedaj, ko je najmanj zaželjena, če je sploh kdaj. Po treh urah pripovedovanja sodobne zgodovine od domačega mačka do sosedove Mice, vstane in se poslovi: good bye. Sredi sobe se ustavi in doda polurni amendment k svojemu prvotnemu predavanju. Spet good bye. Prime za kljuko, se obrne in pove, da se bo Ongava Cifa ta pred-pust menda res omožila. Nadalj-ni good bye. Odpre vrata in se ustavi na pragu, ker mora še povedati, kako bedasti so najno-• ki in kako uh "nu ! >1. j h poin-t o v - ' . 1 , 'a seza- T o h Orv. >no od- i c enkrat napol odpro, pokaže se glava ljubeznive sosede, ki pove, da zunaj dežuje, in vpraša, če ni v sobi pozabila marele. Ne? Potem pa good bye. . Gori navedeno naj vam, prijatelji, služi v prispodobo, kako se je poslavljala moja flu, ki me je bila, kaker vsako zimo, tudi letos prijazro obiskala. A. J. T. NI POZABLJENO (Nadalje'anje s 1. strani) • “Mi govoimo o bratstvu še zdaj in ne lomo prenehali. In prav zato mine bomo nikdar odpustili Nemiem. Postave bratstva so namsvete. Zato se nam zdi kot bogocletstvo zahteva, da bi vzeli morlce otrok v družine bratov. “Inozemski časopisje soglasno pripovedije, da se Nemci že zdaj marlji'o pripravljajo na tretjo sveto'no vojno, že zdaj mislijo na rove kampanje. Kako si moremi mi pomagati, da ne bi mislili naBerlin v letu 1945? Ako mi ne pidemo tja leta 1945, bodo Nemci leta 1965 spet mar-širali na Makvo, Pariz in London. To je ako gotovo, kot je dvakrat dve štiri. “Pri tem ja se še dobijo ljudje, ki bi bili pripravljeni odpustiti Nemcen in jim dati časa, da se pripravijo ,na novo vojno igro. “Na Berli.! V teh besedah je naše upanje:a mir in za varnost naših otrok. Na Berlin! Ne da bi napadli dšo nemške coperni-ce, ker je nina, ampak da ji posekamo njer2 kremplje. “Proti Bdinu marširajo ne samo divizij in armade, ampak tudi matere l težkimi srci, nepo-tolažljive vdve in sivolasi otroci. Proti Bflinu marširajo vsi jarki in sotske, kjer trohnijo nedolžne žrve. Proti Berlinu marširajo zeljne glave iz Majda-neka, ki so rastle na pepelu sežganih otrok, tja marširajo drevesa, na katera so Nemci obešali nedolžne žrtve. “Mrtvi razbijajo na vrata hiš v Joachimstallerstrasse, v Koe-nigsallee, v Unter den Linden in na vseh prokletih cestah prokle-tega mesta. Otroci, katere so Nemci žive pokopali, so se dvignili iz zakopov, so že na meji in na poti proti Berlinu, proti domovom, kjer soproge Oberschar-fuehrerjev in Geheimratov praznijo zadnje steklenice šampanjca in izjavljajo: ‘Vzhodni veter piha. Strahoviten veter. Obleci kožuhovinasti plašč, ki ti ga je tvoj mož poslal iz Kijeva, da se I ne prehladiš.’ “Toda, to ni veter. Otroci so j prišli. Tisti otroci, katere so soprogi teh babnic v tisočih po-! morili v Babi Jaru. Ti otroci ne j pojdejo preč. Oni so vaša zavest. , Oni vodijo naše tanke in našo infanterijo. “Mi bomo prišli v Berlin. Mi pravimo to ne z bahaštvom, niti ne z veseljem, ampak s stisnjenimi zobmi, z bolečino v naših srcih, z odločnostjo vojaka, ki je napisal: ‘S krvavimi solzami.’ Mi bomo prišli tja.” PREMALO DELAVCEV našo vojno silo in znatne količine tudi za naše zaveznike. Da je bilo v letu 1944 v glavnem možno zadostiti vsem tem zahtevam, se moramo v znatni meri zahvaliti začasno importi-ranim delavcem iz sosednih dežel. Ti importirani delavci so bili uposleni v tovarnah, na železnicah, na farmah in v rudnikih. Največ teh delavcev je bilo iz sosedne Mehike, namreč okrog 130,000; iz Jamaice smo jih dobili 16,000, iz Bahamskega otočja-19,000, ic Newfoundlanda 1,200, iz C e n t r a 1 n e in Južne Amerike 10,000. Kongres je sprejel posebno postavo, ki garantira takim začasno importiranim delavcem plače, kakršne so v prizadetih okrožjih običajne, primerna bivališča in trasportacijo v njihove domovinske države, kadar je njihovo delo končano. Enake določbe za importirane delavce ostanejo v veljavi tudi za tekoče leto. (Nadaljevanje s 1. strani) AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. junija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA * GLAVNI ODBOR: , IZVRŠEVALNIODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj .......... 6208 Schade Avč., Cleveland 3, Ohio 1. podpredsednik: Frank J. Kress..........218—57th St., Pittsburgh, Pa. 2. podprednik: Anton Krapenc ............. 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111. 3. podpreds.: Mary Kershisnik 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo. 4. podpredsednik: Steve Mauser 3511 Humboldt St., Denver 5, Colo. 5. podpredsednik: Cyril Rovanšek .... 14910 Sylvia Ave., Cleveland 10, Ohio 6. podpredsednica: Mary Predovich........... 2300 Yew St., Butte, Mont. Tajnik: Anton Zbašnik............................. AFU Bldg., Ely, Minn. Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr..................AFU Bldg., Ely, Minn. Blagajnik: Louis Champa ................................ Ely, Minnesota Vrhovni'zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. NADZORNI ODSEK: Predsednik: John Kumse.................... 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio 1. nadzornik: F. E. Vraničar ............ 1312 N. Center St., Joliet, 111. 2. nadzornik: Matt Anzelc ........................Box 12, Aurora, Minn. 3. nadzornik: Frank Okoren............. 4759 Pearl St., Denver 16, Colo. 4. nadzornik: John Tomazic .............. 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio FINANČNI ODSEK: J. N. Rogelj ..........,........... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Anton Zbašnik .................................. AFU Bldg., Ely T inn. Louis Champa...........................:................Ely, M ota Frank J. Kress .......................... 218—57th St., Pittsburgh, Pa. Frank E. Vraničar ....................... 1312 N. Center St., Joliet, IH. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: Anton Okolish............ 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio 1. porotnica: Rose Svetich..............................Ely, Minnesota 2. porotnik: Anton Eržen................ R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa. 3. porotnik: Frank L. Tomsic........ 837 West 7th St., Walsenburg, Colo. 4. porotnica: Mary Balint...........Route 1, Box 656, Enumclaw, Wash. Nagrade v gotovini Ameriška bratska zveza plačuje za novo vpisane člane oueh oddelkov nagrade, ki so navedene v naslednjem: v razredu “D” za $ 250.00 zavarovalnine, $ 1.50 nagrasrc; v razredu “D” za 3 500.00 zavarovalnine, $ 2.50 nagrade; v razredu “D” za $1,000.00 zavarovalnine, $ 5.00 nagrada; v razredu “D” za $1,500.00 zavarovalnine, $ 7.00 nagrade, v razredu “D” za $2,000.00 zavarovalnine, $ 9.00 nagrade; v razredu “D” za $3,000.00 zavarovalnine, $12.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $ 250.00 zavarovalnine $ 2.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $ 500.00 zavarovalnine $ 3.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $1,000.00 zavarovalnine $ 6.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $1,500.00 zavarovalnine $10.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $2,000.00 zavarovalnine $12.00 nagrade; v razredu “E” in “F” za $3,000.00 zavarovalnine $18.00 nagrade. Za novopridobljene člane mladinskega oddelka: Aa. razred “JA” $1.00 nagrade od člana; za razred “JB” $3.00 nagrade; za razred “JC” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; za razred “JC” za $1,000.00 zavarovalnine, $5.00 ) . d< azred “JD” za $250.00 zavarovalnine, $1.50 nagrade; za razred “J '.a i • .»Tar-.v.:-.. >* $3.00 nagrade; za razred “JD” za $1,000.00 -zavaroval 1 ;rade. Do navedenih naj ■ > čeni - t, č in članice, ki pridobijo nove člane ali članice v o< asu ;« linsb i3< "k Ameriške bratske zveze. Nagrade so izplačljive, k vplar.i!t po šest mesečnih asesmentov. JUGOSLAVIJA NA POZORNICI (Nadaljevanje s 1. strani) slcvali izključno med Američani, katerih ne morejo doseči naši jugoslovanski odbori. Zlatko Balokovič, predsednik Vojnega relifnega fonda Američanov južnoslovanskega porekla, v obširni izjavi pojasnjuje, zakaj jugoslovanski ladji Timok in Ivan Topič nista mogli prevzeti odpremo relifnih potrebščin za Jugoslavijo, kakor je bilo prvotno namenjeno. Poročilo nadalje navaja: “Toda istočasno vozi v vzhodno Sredozemsko morje mnogo drugih tovornih parnikov, in Vo j n i relifni fond Američanov j u ž noslovanskega porekla je s kooperacijo raznih uradov vlade Zedinjenih držav poskrbel, da se pošiljajo relifne potrebščine za Jugoslavijo kot ‘dopolnitveni tovor’ ali ‘filler cargo’ na ladjah, ki so namenjene na vzhodno obrežje Italije. Prevoz preko Jadrana bo oskrbela Jugoslovanska narodno osvobodilna vojska. Naše poši-ljatve se vršijo, da jih razdeli ona oblast, ki jo je odobril President’s War Relief Control Board. Kakor hitro bodo regulacije za vojaško varnost dovoljevale, bomo naznanili prihod naše prve pošiljatve čez morje.” * Iz Kaira poroča ameriški ko-respondent C. I. Sulzberger, da je bil med zavezniškimi oblastmi in maršalom Titom podpisan do- govor glede razd' . v eli- ra v osvobojenih '} la- vije. Pošiljatve t ii poueb ičin fco nadzorovalo 100 na^oiirkov, Američanov in Angležev, in sicer do razdelitvenih centrov. Podrobno razdeljevanje pomoči bo poverjeno osebam, ki jih bo nastavil Jugoslovanski narodni osvobodilni odbor. Urad za vojne informacije v Washingtonu poroča, da je tudi iz Bolgarije pričela prihajati pomoč v živilih in drugem blagu v Jugoslavijo. O bojih med partizani in Nemci v Sloveniji smo pretekli teden čitali sledeče: “Na Primorskem so Nemci skušali zavzeti Trnovo, pa so bili odbiti. Boji na Dolenjskem se nadaljujejo in na progi Grosuplje-Kočevje je bil razstreljen en nemški oklopni vlak. Partizanske čete so pobile 150 Nemcev in zaplenile več topov, strojnih pušk in drugega materiala. Na progi med Zidanim mostom in Mariborom so partizani razstrelili štiri nemške transportne vlake, pobili 235 Nemcev in zaplenili mnogo materiala.” Zadnja poročila javljajo, da je kralj Peter po daljšem obotavljanju pristal v vzpostavitev regentskega sveta in provizorične vlade v Jugoslaviji v smislu dogovora med premierjem šubašičem in maršalom Titom. UPANJE KVIZLINGOV (Nadaljevanje s 1. strani) čas. N e k a t e ri, kot rumunski kvizling Horia Sima in srbski kvizling Milan Nedič, vedrijo v hotelu Imperial na Dunaju. Nadvojvoda Jožef Habsburški, ki se je kot madžarski kvizling vdi-njal Hitlerju, bi,va za enkrat še v tistem delu Madžarske, ki ga šc kontrolirajo Nemci. Nedavno so se bili nekateri omenjenih kvizlingov sešli k posvetovanju v Obersalzburg, kjer so si skušali začrtati smernice VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) bodočega delovanja. V r-k- zmago menda ne veru- io v\ , pač pa upajo, da bo ostala po vojni neraz-m da bo nudila pribežališče vsem kvizlingom, ki bodo primorani pobegniti iz svojih dežel. Ti kvizlingi nameravajo potem pod nacijsko protekcijo v Nemčiji formirati “zamejne vlade” za svoje dežele, in bodo čakali prilike, da se vrnejo. Ideja je prav kvizlinška, toda je dvomljivo, da bi bila izvedljiva ; posebno, če bodo Rusi imeli kakšno besedo pri bodoči ureditvi in upravi Nemčije. RAZVOJI VOJNE SITUACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) j ------ jvo. od zapada, morda zrušen jo Nemčije ni več dalcl Zrušila se bo, o tem ni dvoma; vprašanje je le, koliko zavezniških 1 žrtev bo v to svrho še treba na vzhodu in zapadu. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) menjen v Costa Rico, ko ga je dohitela nesreča. Oumansky je bil sovjetski poslanik v Zedinjenih državah od leta 1939 do 1941, nakar je bil premeščen v Mehiko. MADŽARSKO PREMIRJE Madžarska provizorična vlada je podpisala z zavezniki premirje. Pogoji premirja določajo, da mora Madžarska prenehati s sovražnostmi napram Združenim narodom, razorožiti Nemce, ki so v njenem območju, izročiti Rusiji vso nemško 0-premo, ki je na Madžarskem, in dati zaveznikom na razpolago najmanj osem divizij za boj proti Nemcem. Dalje mora Madžarska odstopiti sosednim državam vse ozemlje, ki ga je (Dalje na 6. strani) ICTOKY BUY H ENGLISH SECTION Of W o1f»c,dl 0r9*n w of the American Fraternal Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS eeeeeeeee WE WILL CARRY ON! When the fraternal benefit societies of America were organized, their founders wanted an organization which would provide — not charity —- but well-deserved help in time of illness and death which is provided by playing monthly assessments. Fraternal benefit societies grew and prospered as time went on because their principles were based directly on the American way of life. The American Fraternal Union is one of these great societies. It is just what its name signifies: American in principle, Fraternal in thought and deed and a Union, united with fraternal brothers and sisters throughout the United States. Our fraternal society has weathered even the severest of depressions. This year we begin the 46th year of service to our members. This brilliant record of service speaks for itself. The pioneers who founded our organization had faith in their children. They knew they would carry on the work which they began. Today, more than ever before, the trend for the_ future again rests with our youth. It is our responsibility to enlighten the youth of today as to the work of frater-nalism. It is up to us to tell our friends about all the benefits which can be derived by belonging to our Union. Let’s prove to our founders that their faith in us was justified. We can do this by enrolling as many new members as possible and by being good neighbors to one another. Don’t wait for membership campaigns but have a personal membership campaign of your own which is in effect every day of the year. In addition to knowing that when you enroll a new member you are helping them and our Union, you are also entitled to a cash award which is paid after the new member has paid six months dues. These cash awards are published every week in the official organ, the Nova Doba. Let us all resolve to do our best in enrolling new members. We shall carry on the work our pioneers began! Are you willing to help? We know you are! This year let each one of us strive to enroll our friends and neighbors in the American Fraternal Union — the fraternal benefit society with a great past and a greater future ! News About Lodge No. 190, AFU Thought For The Day We speak of sacrifice here in America. Yet none has the right to unless he lost an arm or a leg or & life — or a son. Is rationing a sacrifice? Not until that day when you must leave the table hungry. Is leaving your car in the garage a sacrifice? Not ’til a bomb drops on it and you and your children are blown to Kingdom Come. Is buying bonds a sacrifice? Not until a gilt-edged security can be called a “sacrifice.” Have you bought enough bonds? Butte, Mont.—The officers of Lodge No. 190, AFU installed at our January meeting were: Ann Leskovar, president; Mary Planik, vice-president; Mary Predovich, secretary; Isabelle Caras, recording secretary; Mary Yadrosich, treasurer, and Mary Stanich, Josephine Campbell and Matilda Durslar, trustees. Pvt. Matt Casick, 19, popular former Butte High School football and track star, is the first member of our lodge to be reported missing in action in Belgium since Dec. 17, 1944. The War Department notified his mother. He has been overseas since last November and was serving with an infantry regiment. He entered the Army on Jan. 24, 1944. To date our lodge has the following members serving in the U. S. Armed Forces: Frank Fortune, William Jolly, John Kelley, Carl E. Nagel, Arthur Stone, Nick Tsismerikes and John R. Chelini. I would like to remind everyone that there will be a dance held on Sunday, Feb. 11th at the Slavonic American Hall which will be sponsored by the Jugoslav Relief of Butte, Mont. The proceeds will be used for the suffering people of Jugoslavia. Re-fershments will also be served. From what I hear, the last dance held on New Year’s Eve realized quite a nice sum of money. Once more I want to say that I wish some of the members would be more prompt in paying their lodge assessments. Fraternal regards. Mary Predovich, Sec’y, Lodge No. 190, AFU, Butte, Mont. * * ^American Fraternal Union iMembers Serving Our Country 2,208 Let Us All Pitch in for the Duration! By. Anton Kratene, 2nd Supreme Vice-President A woman went to buy a drinking trough for her dog and the shopkeeper asked her if she would like one with the inscription, “For the dog.” “It doesn’t really matter,” she replied, “my husband never drinks water and the dog can’t read.” Keep Food Prices Down Grocers and consumers must cooperate in the battle to keep food prices down. They have a joint responsibility in making ceiling prices work. Consult the official price list before buying. Foreign Languge Press Division Office of War Information. Chicago Bowling League News . 'J Vile: INCOME TAX RKTURNJ HE.RE tV ■gr MAR.CH Chicago, 111. — Something was wrong at the last session of our bowling league. Some strange spirits seemed to fil the air. It so happened that the Liberty Bell Lodge 70, AFU team turned over all three games to the Gottlieb Florists; the first game by one pin. The game between the Spolar’s Ho tel team and the Hujan Taverns was much better. The Tavern team won two and the Hote team won one. Best bowlers of the evening were: Captain of the Hujan team, Frank Kovacic, 236, 206 and 154; total, 596; Captain of Spolar’s Hotel team, Louis Dol movich, 183, 165 and 149; total 497; Captain of the ' Gottlieb Florists, Max Bruckman, 163 157 and 154; total, 474. The best Liberty Bell No. 70 bowler was Andrew Stopar with 179 152 and 134, total 465. Bes bowler among the women was Miss Jennie Zorko with 166 for individual games and 406 for three-games. Next Friday the offensive and defensive will be as fol lows: The Hujan Tavern team against Gottlieb’s Florists am Liberty Bell No. 70 agains Spolar’s Hotel team. Fraterna regards, John Gottlieb, Sec’y M-194 (oAO.M/,1, '! AM FILING MY INCOME TAX RETURN EARLY-IT'S ONLY 4 O'OLOCK AND I HAVE UNTIL MIDNIGHT I* DID YOU KNOW Sea lion adults are called bulls and cows, but the young are called puppies. Missing in Action S3 Chicago, 111.—Yes, indeed we should all pitch in and help win the war. If you are not now employed in a defense plant, it is your duty to your country and to mankind, to pitch in and take a job that will require more sweat and more personal sacrifice from you. A job which you probably will not like as much as your present one, but you will do it because of the war, and because you feel that you should do at least something for our boys who are fighting at the front for us and for our country. When you read in the papers, and hear over the radio what our boys are going through day after day, you will realize how little you are contributing to the cause just by taking a job which, in your opinion, is not exactly suited to you. Let us all do our best to win this war" and quit being slackers! As members of the American Fraternal Union, we can do a great job, first in the war effort and second in our lodge activities. In checking over our sport activities, I find that a great number of us are not doing our part. What happened to some of our lodges which were leading in sport activities? In asking this question you get the following answer. We are not active because a great many of our young members are in-the Armed Forces. We are not active because we are working long hours in the war plants and upon coming home, we are too exhausted to take an interest in any sport activities. We are not active .because the Supreme Board is no longer giving us financial support. To all these comments, I have this to say: What in the world are we supposed to do now that the majority of our boys and girls are away? Drop everything and wait for them to come back? I should say not. Our duty to them is to go right on with the ball game and pitch. The duty of every father, mother, brother, sister and sweetheart of the boys on the battle front is, to keep the sport activities alive so that when G. I. Joe comes marching home, he’ll find the same surroundings he was accustomed to before he went away. You are not too old to do your part, and you are not too tired either. Just think what would happen to us and to our country, if our boys would be too tired and would lay down their arms; but you do not hear anything like that from our boys and that is why we are winning this war, because over there they are doing a big, hard job. All this is possible only because they are all pitching in’* and because they have no slackers in their ranks. We should not expect the lodges which were not active in sports before, to become active now, but we have every right to expect some kind of sport activities from the lodges which were sports-minded before the war. Your baseball, basketball or bowling teams need not be perfect. Nothing is perfect in these war times. So gather together whatever1 you can, and continue with your sports for the duration. We have some of our lodges which are putting up a hard struggle to keep up with the sport activities. How can they do it, you will ask. It works in this manner. We have a bowling team consisting of the following bowlers. A man, 65 years of age, who is not too tired after working hours, next to him a boy of 16 years, who is not too young to bowl, next in line comes a housewife with a family who is also working in a war plant, keeping a house and she is trying to keep up with the sport. Next to her is a young man, not fit for the army and in poor health and he too is only bowling because some one has to do it. The fifth man on the team is a very busy business man who is losing valuable time and money just to keep the home fires burning in the field of sports. Now put yourself in the place of any of the above mentioned, and then ask yourself whether you are still too old, too young, too tired or too busy to be active in sport activities. This is not a fairy tale, but an honest to goodness fact, that we have lodges who have baseball, basketball and bowling teams composed of some such people, who are doing the jobs that seem impossible and too hard to others. In my humble opinion, the sport clubs which are waiting only to receive financial aid from the Union and are unwilling to be without this aid for the duration, were organized for a wrong purpose, and were based on a wrong and non-fraternal foundation. As loyal members, we should not always expect to be praised or to receive cash rewards for our work, instead we should have some fraternal spirit. Just think, if our pioneers who built this great Union of ours, expected to get paid for all they did; do you think for a minute we would have such a big financially built institution as we have today? But they did not think in terms of reward. They were working in the spirit of fraternalism and were willing to sacrifice a lot just to build an organization of which we are all proud. What we need is a little of the spirit of 1898 and then to go out and work with all our heart for our Country and our great American Fraternal Union. Only by doing this, we can truly call ourselves worthy of our ancestors and our great pioneer builders of true Fraternalism ! Two little urchins stood with their noses presssed against the barber shop window. “Gee, Mickey, look at that one,” said one, as he spied a barber using a burning taper to singe the hair. “He’s looking for ’em with a light.” eMWoYMwr Col'** Cleveland, Ohio. — Pfc. Anthony Prime, Jr., has been re- U ported missing in action since . Jan. 3 in France, his family was notified recently. Pfc. Prime is 22 years old and the son of Mr. and Mrs. Anton Prime, 985 Addison Rd. Hiš father, Anton Prime, is an active member and officer of Lodge No. 173, AFU of Cleveland, Ohio. Pfc. Prime was the first delegate to qualify for the Second Juvenile Convention of our Union, which was held in August 1937, and also was elected permanent chairman of the convention at that time. The infantryman entered the service last April 27 and was last heard from on Dec. 23rd. He received his training at Camp Blanding, Florida and Fort Leonard Wood, Missouri. His wife is Mrs. Frances Prime and he has a sister, Miss Jean Prime. We hope that his family will soon hear that he is safe. (Photo of Pfc. Prime when he was a juvenile delegate.) Meeting Date of | Lodge 9 Changed Calumet, Mich. — The members of Lodge No. 9, AFU are hereby notified that the time of our regular monthly meetings | has again been changed. The meetings in the future will be held every THIRD SUNDAY of the month in the church hall and will begin at 9 a. m. Members are invited to attend the next meeting which will be held Sunday, Feb. 18th, in as large a number as possible. Many important matters will be - discussed at that time. Fraternal regards and I’ll be seeing you at the next meeting. Matt Strauss, Sec’y. i Lodge No. 9, AFU, Calumet, Mich. ! I A BIT O' THIS 'N THAT— jj| By Frances^M. Turk Newton D. Baker General | Hospital, Martinsburg, W. Va. —For days I have been gathering material, a little bit at a time, for this column, but suddenly, a notice was put on our , bulletin board to the effect that nothing pertaining to the hospital or its patients can be mentioned in any of our correspondence. The war, they frequently tell us, isn’t over yet by any means. Thus, I’ll try to tell a bit about my work. The ward I work on was reclassified about a week or so ago. Heretofore it was known as the Surgical Ward. All preoperatives and post-operatives came here; it was very interest-- ing work and I also got a chance to meet a great many patients who might have been I from around home or who knew the same people I did. The ward is now known as the Neuro-surgery. Here we’ll eventually get all of’ the patients who have to undergo nerve operations. There are two volunteers Nurses’ Aides working on our ward. Occasionally we get help from nearby Winchester or Martinsburg. We do get very busy some days. By the way, Pfc. William Po-dobnick was very appreciative for the nice surprises, as he called those cards and letters [he got via my suggestion a few weeks ago. I answered most of them for him for it will be months before he will be able to do. that. He told me he actually looked forward to getting mail when he found out that I suggested it in the Nova Doba. His parents and grandparents are members of the AFU and, he told me that he once was a member, too. I had the pleasure of meeting his mother and grandmother when they were here about two weeks ago. The grandmother brought some delicious “potica” for me. ’Twas very, very good. I wish I knew how to make it! * * ¥ Melancholia— “The touch of a soft zephyr On a battle-scarred face, Like the mist of reluctant tears. The blue of the sky Above all this; And the sun beaming down On gray-white fears.” • BRIEFS | Mr. Joseph Cecelic Sr., 71, passed away this week after a long illness. He was the father of Brother John Cecelic, secretary of Lodge No. 132, AFU of Euclid, Ohio. Besides his son John, he is survived by his sons, Joseph Jr., Lou and Pvt. Frank who is serving somewhere in France, and two brothers. Mr. Cecelic Sr. passed away without knowing about the death of his son, Pfc. Edward Cecelic who was killed in action Dec. 21, 1944. The doctor told the family that it would be best not to tell him until his condition improved. To his family we offer our sincere sympathy in the loss of their beloved father. — ■ ■ ' » Jap casualties on Leyte totalled over 24,000 in the first ten [days of fighting. AMERICAN FRATERNAL UNION Founded July 18, 1898 HOME OFFICE: ELY, MINNESOTA SUPREME BOARD EXECUTIVE COMMITTEE: President: J. N. Rogelj ............ 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio 1st Vice-Pres’t: Frank J. Kress............218—57th St., Pittsburgh, Pa. 2nd Vice-Pres’t: Anton Krapenc............ 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111. 3rd Vice-Pres’t: Mary Kershisnik, 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo. 4th Vice-Pres’t: Steve Mauser ........3511 Humboldt St., Denver 5, Colo. 5th Vice-Pres’t: Cyril Rovanšek 14910 Sylvia Ave., Cleveland 10, Ohio 6th Vice-Pres’t: Mary Predovich ............ 2300 Yew St., Butte, Mont. Secretary: Anton Zbasnik............................AFU Bldg., Ely, Minn. Assistant Secretary: Frank Tomsich, Jr.............AFU Bldg., Ely, Minn. Treasurer: Louis Champa ................................ Ely, Minnesota Medical Examiner: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Editor-Mgr. of Off! Organ: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. AUDITING COMMITTEE: President: John Kumse...................... 1735 E. 33 St., Lorain, Ohio 1st Auditor: Frank E. Vraničar.............1312 N. Center St., Joliet, 111. 2nd Auditor: Matt Anzelc...........................Box 12, Aurora, Minn. 3rd Auditor: Frank Okoren .............. 4759 Pearl St., Denver 16, Colo. 4th Auditor: John Tomazic ................ 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio FINANCE COMMITTEE: J. N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Anton Zbasnik..................................... AFU Bldg., Ely, Minn. Louis Champa............................................Ely, Minnesota Frank J. Kress.............................218—57th St., Pittsburgh, Pa. Frank E. Vraničar..........................1312 N. Center St., Joliet, 111. SUPREME JUDICIARY COMMITTEE: Chairman: Anton Okolish.............. 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio 1st Judiciary: Rose Svetich.............................Ely, Minnesota 2nd Judiciary: Anton Erzen................R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa. 3rd Judiciary: Frank L. Tomsic 837 West 7th St., Walsenburg, Colo. 4th Judiciary: Mary Balint............Route 1, Box 656, Enumclaw, Wash. apredek Notes Euclid, Ohio.—Just a little news about a few of our members who are in the service and also about our bowling activities. Just heard that Sgt. Ralph Slopko and Sgt. Wm. Zupančič had a good talk when they met by surprise in Germany. Good luck to you boys and may you meet more often. Sgt. Ed Zivkovich writes from somewhere in Italy that he can hardly wait to come home and enjoy the Napredek dances, the Slovene polkas and waltzes. He also misses the baseball games between Betsy Ross, Cellinwood Boosters and the Barberton team, but all he can do now is recollect old memories. Cpl. Frank Zagar also misses the baseball games, dances, picnics and bowling. Here is some of the bowling news that some of you boys have been asking about. We have four teams: Skully’s Amoco Service, the captain is Steffie Kraincic; Zele & Sons, Captain Louise Recher; One Of A Kind, Captain Helen Karaz, and Jeler-cic’s Florists, Captain Adalyne Cecelic. We play at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. every Sunday at 1:30 p. m. Skully’s Amoco beat the team of One Of A Kind by taking all three games last Sunday. Jeler-cic’s did the same by taking all three games from Zele and Sons. Chris Intihar bowled 153, 172 and 116 for a 441 total for three games for the Jelercic Florists while Paulette Paschali bowled 131, 154 and 145 for a total of 430 for Zele and Sons. Individual high game bowler was Louise Recher with a 221 game. STANDINGS Team W. L. Skully’s Amoco Service* 36 24 Jelercic Florists 32 28 Zele and Sons 31 29 One Of A Kind 21 39 Next week on Feb. 4th we shall bowl as follows: Skully’s against Jelercic’s and Zele and Sons against One Of A Kind. How about some of the members coming out and rooting for our team? This is all for now. Fraternal regards to all and I’ll be seeing you at the bowling alleys on Sunday, Feb. 4th! Adalyne Cecelic, Treas., Lodge No. 132, AFU, Euclid, Ohio. News of Lodge No. 144, AFU Detroit, Mich.—The members of Lodge No. 144, AFU are notified that the entire board of officers was reelected to serve in 1945. The lodge meetings will also be held at the usual time and place, that is,every fourth Sunday of the month at 10 a. m. in the Slovenian National Home, 17153 John R. Members are requested to attend meetings more regularly this year than they did in the past year. Especially important is the'fact that all assessments should be paid on time. From now on I will not pay the dues for anyone, unless I am notified by telephone. I also ask the members to pay their dues at the meeting or on the last day of the month at my home. At this time I would also like to report that our lodge lost a loyal, long-time member on Jan. 13, 1945. He is Jacob Kauchek who often served as an officer of cur lodge. He lived in this country for more than 40 years. His survivors are four sons, two daughters and three grandsons. May he rest in peace and to his family we express our sincere sympathy. Mike Bahor, Sec’y, Lodge No. 144, AFU, Detroit, Mich. News of AFU Yanks “So you complain of finding sand in your soup?” “Yes, sir.” “Did you join the service to serve your country or to complain about the soup?” “To serve my country, sir— not to eat it!” Staff Sgt. George Semon, 34, infantryman was killed in action on Dec. 12th in the Pacific war theater, his wife, Martha was notified by the War Department. Mrs. Martha Semon is the daughter of the President of the Supreme Auditing Board of the AFU, Mr. John Kumse of Lorain, Ohio, and a member of Lodge No. 6, AFU. This week we were pleasantly surprised when 1st Lieut. W. Lindgren of the U. S. Air Corps paid us a visit at the Nova Doba office. He is home on leave after completing 30 missions over enemy territory. The lieutenant is a former resident of Ely, Minn., but had been living in Cleveland prior to his induction in the U. S. Armed Forces. We know you shall enjoy your furlough, Lieut. Lindgren, and we wish you the best of luck in the future! My Life Among Tito's Partisans By Lt. Comdr. Merlin Marshall, Royal Navy The following is a transcript of a BBC broadcast on October 4th 1944: It is more than a year ago that I was detailed to go on and make contact with Marshal Tito’s Partisans. At that time we knew very little about them. Some people imagined them to be an untrained guerilla force, right after the style of Robin Hood. Others supposed them to be already formed into a vast modern army rather better disciplined and equipped than the German Wehrmacht itself. My own view was that I should probably find conditions like those depicted in For Whom the Bell Tolls. So I packed into a big knapsack a waterproof sleeping bag to keep me warm and swimming trunks in case I wanted to get cool. I took mighty Alpine boots for the high hills, but I did not omit a thin pair of rubber shoes for creeping silently about in the woods. By the time I had obtained a revolver and compass, field glasses and some iron rations, I had all I could comfortably carry. Exactly eight days after leaving London. I went on board a small ship that was to land me on one of the islands off the coast of Yugoslavia. My instructions were brief: make contact with the Partisans, find out what help they need, then work out a scheme for getting that help to them. It was just as vague as that. We even had no way of letting them know I was coming. Shortly after midnight the island loomed up ahead. Nobody on board knew for certain what was going to greet us. This island might have been evacuated. It might be held by the Partisans or it might be in enemy hands. So we approached dead slowly making hardly a sound. Then, as the skipper wished me good luck, I scrambled down into my little assault craft. A few minutes later, the boat grated on a shingle. I looked around to see if the ship was still there, but she had already vanished silently into the night. Not a thing stirred. I put one foot over the side. By dawn I had satisfied myself that certainly there were no German troops in immediate vicinity, and I began to think that this island must have been evacuated. Then the sun came up, and from behind a wall lying ahead of ipe up popped a dozen heads and a dozen rifles pointed to the pit of my stomach. One of the heads rose, became a whole body, stepped over the wall and advanced towards me. It was a woman. “Welcome, comrade Englishman,” she said. I was entirely taken aback by this remark, wondering how on earth she knew at once that I was English, because I knew that nobody was expecting me. Later I found out that our cautious approach and my furtive landing had all been watched and I had been discreetly followed all night. This impressed me considerably with the efficiency of the Partisans. I don’t think I have ever seen anything that appeared so utterly lacking in organization. There were 30 members. Twelve were women, and their ages ranged from 13 to 45. Now one habit of theirs I found needed a little getting use to, and that was their practice of hanging tin grenades to their belts by the safety catch. In fact, this habit seemed to me to be sufficiently alarming when just walking about. But when they continued to wear them throughout a long and hectic folk dance, I always expected to see more than one casualty. But if during the months that followed I got used to the grenades, I never learned to get accustomed to their food. I am afraid that I like regular meals, and I like at least three of these every day to be substantial. But living with the Partisans, I found myself regularly having to go out on an empty stomach and continuing all day without a bite. When we did get back, it was to an unrelieved meal of black beans and black bread. There was generally no shortage of pretty pungent local wine. This Spartan diet was to a certain extent what they are accustomed to in peacetime, of course, it has been very much aggravated by wartime conditions. Comparatively little food is normally produced in this part of Yugoslavia on the coast, practically all the arable land is given over to wine-growing and food is imported. Now all imports have stopped and they were certainly going short. One day one of Tito’s chief medical officers came down to visit us. I had several'discussions with him about the importance and variety of supplies that were needed. It seems to me, I said, that food and warm clothes are the two A-l priorities. He himself looked terribly underfed and his pitiously thin uniform was about thread bare, but his reply was: “We Partisans need guns, first, last, and always. You see we have conquered hunger and pain.” And he was over 70 and traveled everywhere on foot. He took me to see one of his * « hospitals, improvised in what had once been a small hotel. Hospital help was missing. And here, packed together, were men and women side by side, all of whom had been wounded in the front line. To you and me, the conditions of those hospitals would seem positively medieval —medieval because when I arrived they were practically without medical supplies. Operations had to be performed without anesthetics because there were no anesthetics, and with instruments that belong more to the stockyard than the operating theater. But never once did I see anything but the most amazing cheerfulness. I think the mixing of men and women contributed not a little to this quite exceptional morale. Women invariably took equal risk with the men in battle, and with -the men they shared all the privations and hardships 'and the discomfort. These Partisans understand from bitter experience what total war means. Now all this time I was extremely busy contriving ways of getting supplies into the country. They had asked me for guns as the priority requirement, and so, after establishing numerous hideouts where the Germans were unlikely to get at them, many shiploads of guns and ammunition were brought in under cover of darkness, and then later food. But especially before this supply organization was running smoothly, the Partisans existed to a very large extent on what enemy supplies they could capture and in these exploits dire necessity made them take the most amazing risks. Here is the story of one exploit that I witnessed. The group I was living with received information that the very next night a German supply ship of about 500 tons would be coming up the coast and would be passing fairly close to our hideout. Everybody was wildly excited. Here was a potential supply of everything we were so short of. We will capture this vessel, they said to me, as though it was not harder to capture an armed vessel of 500 tons than go out and buy an evening newspaper. And what did they propose to use for this operation? Rowing boats, three miserable little open | boats that would not hold more ■ than six men apiece. They were i formidably armed, oh yes. Each boat had a single 3.03 machine gun screwed down on the bars and we all had our captured rifles. And, of course, we all had quantities of their home made hand grenades which, since they still persisted in hanging them to their belts by the safety catches, seemed to me quite likely to wreck the whole expedition before we started. We started out at dusk planning to arrive where the ship would pass at about nine. This meant slipping between two German held islands and lying in wait in a channel on both sides of which were German strong points. -The place we had chosen was very tricky to navigate and we guessed the ship would be going dead slow and, being practically in home waters, would not be keeping a careful look out for Partisan vessels—well, rowing boats. But through what' seemed hours we waited, and I began to think it was all a hoax. Then in the darkness, scarcely moving, appeared a dim shape. It drew closer till it seemed to us like a battleship. We waited till she was only 150 feet away, and then the darkness and the silence were shattered as all our little guns opened fire pratically simultaneously. The din was increased by all Partisans letting out blood-curdling yells. They say this war cry of their’s has the effect of heavy artillery. It is terrifying. The ship must have thought she was up against something pretty formidable because immediately she put her helm hard over and made for the cover of her own shore batteries. I suppose the Germans must have thought an invasion was taking place because their shore batteries immediately opened fire on their own ship. The ship, completely taken aback by this new attack from a quite unexpected quarter, returned the fire of her own shore batteries. Here was our chance. We raced up astern of her. We swarmed up onto her deck and took her crew, still bitterly firing on her own battery, completely by surprise. And in under five minutes we had captured the ship intact without ourselves sustaining a single casualty. Perhaps I should have said there was one casualty. I found him lying dead on the beach. He was a deserter who had been acting as pilot to the Germans. Very wisely when he discovered what had happened, he had cut his own troat. We threw his body into the Adriatic. That Was a great day when we brought this ship back to one of the Partisan held islands. We found on board 200 tons of flour, not very good flour, but worth its weight in gold to us at that time. We found about 100 bales of blankets and sufficient cigars to keep us all supplied for a month. But this was by no means an isolated piece of amazing luck. Far from it. Two months later, we did the same thing, this time to a 200-ton captured schooner laden with good German ammunition. Of course, since thoše days things have altqred. And today Allied soldiers are fighting side by side with the Partisans. And may it never be forgotten that what made it possible for us to bring help to .these countries Income Tax Information Thomas M. Carey, Collector of Internal Revenue, reminded employers of the 18th district today that the law requires them to issue Withholding Receipts on Form W-2' (Rev.) to all employees by January 31. These receipts have a triple purpose this year, as follows: 1.—The receipts advise the employees of the amount of their wages and the amount of income tax withheld from their wages in 1944. 2.—Most employees (generally speaking, those who earned less than $5,000) can use their receipts as a simplified form of income tax return. 3.—Employees who use the standard income tax blank, Form 1040, to make their income returns (instead of using the receipt alone) should attach their receipts to Form 1040. The new use of the Withholding Receipt as a simplified income tax return is explained in an official leaflet entitled “How to Use Your Withholding Receipt as an Income Return.” The Bureau of Internal Revenue has furnished quantities of these leaflets to employers and asked them to distribute the leaflets to their employees. Employers are r e q u i r e d to make three copies of each Withholding Receipt. Two copies go to the employee, one to file with the Collector and one to keep. The third copy must be sent by the employer to the Collector of Internal Revenue in the employer’s district together with his withholding return. Form W-l for the last quarter of 1944 and a statement (Form W-3) reconciling the tax amounts on the Withholding Receipts with the similar amounts on the quarterly returns. Collector Carey urged employers to be especially careful in putting the name, home address, and social security number (if any) of each employee on his Withholding Receipt. These provide indispensable identification for the Government in sorting the estimated 100,000,000 receipts which will be forwarded by employers to collectors. Uncle Sam’s Corner Coal Conservation: A Casualty Every lt5 Seconds Americans, long accustomed to astronomical numbers, are inclined to skip lightly over casualty figures. On the Western Front 57,775 ground forces troops were casualties during the month of November-more than one-third of the male population of Wyoming. Every time your watch ticked off 45 seconds an American boy was killed, wounded or captured. The life expectancy of a horse is 15 years and of a mule, 18 years. was the heroism of the people who were there all the time, people like Marshal Tito’s Partisans. Chillier days, darker nights loomed as War Mobilization Director Byrnes ordered hoarding of shrinking coal stocks. The reason for the shrinkage: Labor shortages will cut coal production this year 40 million tons below 1944; U. S. coal yards on April 1 will have only 22 days’ supply. WPB promptly ordered show windows, marquee and outdoor advertising lighting using coalgenerated current discontinued or drastically reduced throughout the nation effective Feb. 1st. • :yp HI- To save 25 million tons of coal a year, homes, government offices and industries were asked to reduce temperatures to a maximum of 68 degrees, less at night, and the Office of Defense Transportation cancelled special and excursion trains to resort areas and, after March 1st, all passenger trains who seats have averaged a vacancy of 65% or more. Help Manufacture Ammunition By Saving Waste Fats: Waste fats are made into Glycerine which is converted into gunpowder. Fats are our only source of glycerine, which is essential for making nitro-glyce-rine and gunpowder. To salvage waste fats, keep a tin can (not glass or paper, please) in your refrigerator. Fit it with a strainer or tie a cloth over the top. Scrape every last particle of fat from dishes or utensils and strain into the can. When you have accumulated a pound or more, take it to your meat dealer, he will pay you for it. Make certain our boy’s bullets aren’t being lost in our own kitchens! More Furniture: Better supplies of inexpensive furniture will be on the market by spring. To encourage production of beds, chairs, and tables that retail at low prices, OPA will grant slightly higher ceiling prices to manufacturers who apply. The action will increase supplies of 3-piece bedroom suites retailing at $85 or less; 8-piece dining room suites at $120 or less; 5-piece dinette suites at $25 or less; finished or unfinished chairs at $3 or less; high-chairs at $5 or less;.cribs at $10 or less and wooden bedsteads at $15 or less. Such items, at these prices, have been extremely scarce. F. J. E. Cash Awards The American Fraternal Union pays awards for newly-enrolled members In both departments. They are as follows: The awards are as follows for the Adult Department: For Plan “D” Insured for $ 250 death benefit, $ 1.50 award; For Plan “D” Insured for $ 500 death benefit, $ 2.50 award; For Plan “D” Insured for $1,000 death benefit, $ 5.00 award; For Plan "D” insured for $1,500 death benefit, $ 7.00 award; For Plan “D" insured for $2,000 death benefit, $ 9.00 award; For Plan “D” insured for $3,000 death benefit, $12.00 award; For Plan “E” and “F” Insured for $ 250 death benefit, $ 2.00 award; For Plan “E” and “F” insured for $ 500 death benefit, $ 3.00 award; For Plan "E” and “F” insured for $1,000 death benefit, $ 6.00 award; For Plan “E” and “F” Insured for $1,500 death benefit, $10.00 award; For Plan “E” and “F” insured for $2,000 death benefit, $12.00 award; For Plan 'E” and “F” insured for $3,000 death benefit, $18.00 award. Awards for enrolling new juvenile members: For Plan “JA” $1.00 award; for Plan “JB” $3.00 award; for Plan "JC" for »500 insurance, $3.00 award; for Plan “JC” for $1,000 Insurance, $5.00 award; for Plan “JD” for $250 insurance, $1.50 award; for Plan "JD” for $500 Insurance, 13.00 award; for Plan “JD” for $1,000 Insurance, $5.00 award. All members who enroll new members in the adult or Juvenile departments of the American Fraternal Union are entitled to these awards. The •wards will be paid when the new members have paid six months due«. Central European News Jugoslavs Rehabilitate River Navigation and Coal Mines Washington. — During the fight, especially for Belgrade, j river navigation was totally dis- [ organized. About 44 ships were sunk, the Germans took 38 ships away with them together with 15 tankers, 236 freighters and 48 floating landing stages, the 1 Jugoslav paper Borba said in recent article reaching OWI. Following the liberation of Belgrade, the entire river na-1 vigation on the Danube had to be organized from scratch, the paper related. “A directorate for river navigation was formed and the necessary technical department organized. The shipyards at Cu-karica, heavily damaged by air raids and the retreating invader, were repaired so that repairs of ships and steam engines can now be made. A floating dock is . also in working order and all other smaller workshops are under repair. “A difficult problem is presented by the transport of coal Vom the mines to the river load-,rg stations, and petrol and other fuel are also scarce,” the article admitted, “as no petrol is produced in the country and the refinery in Smeredovo is completely destroyed.” Under the river navigation command are seven tugs, five passenger ships, 20 motorboats, six tankers, 41 freighters, 12 cranes and three floating landing stages, Borba said, and half of this has been the property of the former river navigation ncy, and the other half is • /ate property. Lack of vessels prevents an expansion of passenger service, and at the beginning of the year, he Belgrade paper said, only iree passenger routes were'in peration: Belgrade-Sabac and eturn, on a three-trips a week schedule with two ships; daily service on the Petrovgrad-Titel line; and twice a week schedule on the Petrovgrad-Itebej line. In addition, freight service is maintained between Petrovgrad, Sabac, Pancevo-Belgrade lines. Coal mines in Serbia, the newspaper Glas reports, are returning to p r o d u c t i o n. The -' hies “Ivanovo” and “Zvezdan” : . e producing, respectively, five md three wagonloads of coal daily, which is more than their .1.9 ’ I average production, while “Srpski Balkan” mine, norma ly producing eight wagon-io't'is, has reached a seven wa-?oi load daily production. All S< b mines operate under many difficulties, the Glas article said, | “the greatest of which is the lack of clothing for the miners.” Serbs Offer 10-Point Program In Liberated Jugoslavia Washington.—In a statement calling upon all who “think and feel sincerely to rally around the National Liberation Front of Serbia,” the Free Jugoslav radio recently broadcast a 10-pcint political program for Serbs which,- as relayed to OWI by FCC monitors, declared: “1.—Mobilization of all Serb national energies for the conclusion of the liberation war against the Fascist invader and his lackeys. “2.—Active participation in the accomplishment of all tasks imposed by the war of liberation. “3.—Active participation in defense of national and democratic achievements of the national liberation struggle, and the participation in the creation of popular authority. • “4.—Active participation in the consolidation of the brotherhood and militant unity of the Serb people with other peoples of Jugoslavia, in the community of equal nations in democratic federal Jugoslavia, on the basis of the right of every nation, to self-determinotion in the spirit of the decisions of AVNOJ and the National Liberation Skupshtina (assembly) of Serbia. “5.—Creation of N a t i o nal Liberation authorities from the village to the supreme state organs on the broadest democratic basis through active participation and control of the people as well as the conferring of basic democratic rights to citizens, expecting those who have collaborated with the invaders and their henchmen, and those who brought about the breakdown of our country. “6.—Removal from the state machine of collaborators and abettors of the Fascist invader. “7.—R e v i v a 1 of economic life, of the state and the private sphere of economy, and mobilization of all m e a n s, energies, and capabilities for the develp-ment of economy. “8.—The obligation that the jyoung shall be educated in the ! spirit of unity and struggle for the general interests of the nations, regardless of political con-: victions. “9.—The obligation that all groups and parties which con-I stitute the United National Lib-I eration Front in Serbia, shalf work in mutual agreement for the solution of all problems which fall within the sphere of obligations of this political basis. “10.—The decisions of the executive committee of the Front are -binding for all members of the Front.” Jugoslav Youths Organize to Alleviate Fuel Shortage Washington.—A v/ o r k i n g brigade of 400 Belgrade youths ; was reported by the TANJUG; agency as having been orga-1 nized and ready to leave the city on January 12 for wooded areas near Belgrade to cut firewood to relieve the city’s fuel shortage. The dispatch, as relayed to OWI, added that similar brigades will be formed in other localities and will consist of 300 members, and that “competitions will be organized between the brigades and the seperate battalions and companies.” Med narodnimi osvobodila v Jugoslaviji m8m$- M-188 "CONGRATULATIONS, GEORGE, ON YOUR THREE YEARS WITH THE RATION BOARD. I CAN SEE THAT YOU STILL PLAY NO FAVORITES." (Kenneth Matthews) V Jugoslaviji mora biti človek vedno pripravljen na nenaden in hiter odhod, pa niti obrniti se ne smeš kakor svetopisemska Lotova žena. Čudovito je, kakšno solidno organizacijo imajo partizani. Pošiljam vam to pismo iz srede same borbe v Sloveniji, okrog nas pa leži v velikem loku, katerega premer ne morem niti izmeriti, upravni aparat moderne države: “miiiisterstva,” časniki, šole, pošta, telefon, električna napeljava. Slovenska narodna banka in Narodni osvobodilni odbori. Varnost in stabilnost teh ustanov je bila mogoča z delom, ki ga partizani imenujejo “konspiracija.” Predvsem je v tej deželi vse polno skrivališč. Tu je od vrha do tal vse preraščeno. Po dolinah. raste koruza, ki je tako visoka, da lahko skrije človeka, ki v njej stoji pokonci. Majhni grički so polni grmovja in praproti, gore pa so veličastne kot katedrale, pokrite z velikimi temnimi gozdovi; po tleh je polno listja in med njimi cvetejo ciklame. Človek bi dejal, da se tu lahko skrije povsod, kjer koli, ampak temu ni tako. Sovražnik je točno poučen o pokrajini, ve pa tudi, kje žubore studenci. Pogostokrat so morali osvobodilci v suhe predele in so bili primorani zato prenašati vodo dve do tri ure daleč. Važno je tudi, da se skrbno prikrijejo dohodi k partizanskim postojankam. V ta namen so potrebni posebni postopki; dnevno prihaja in odhaja sem in tja na sto in sto bojevnikov. Kakšen je ta postopek, tega pri najboljši volji ne smem izdati. Opazil sem pri njih dva načina. Pogosto se partizani skrivajo po kakšnih jamah. Te so razne velikosti, včasih taka luknja sprejme komaj po en zaboj mu-nicije, včasih pa skrije ves štab. Večkrat sem obiskal te katakombe, ki so izvrstno opremljene in še boljše prikrite. Skoro sleherni bojevnik ima nekaj spominov na kraške jame. Po ves dan je včasih čepel v kaki luknji, sanjaril o preteklih borbah in pripravljal nove načrte, medtem, ko je sneg zunaj ležal na debelo. Nekoč sem se namenil, da z dvema prijateljema, ki sta že večkrat napravila to pot, obiščem neko skrivališče. Prijatelja sta mi dejala, da je 40 minut hoda do tam, toda ko smo v§i trije iskali že poini dve uri, sta prijatelja priznala, da smo se izgubili. Eden od njiju, Amerika-nec, se je popraskal za ušesom in dejal: “Prisežem, da nismo bili oddaljeni več ko 300 jardov.” Seveda ni ta prisega nič pomagala, morali smo nazaj k bližnji partizanski postojanki in prositi za vodnika. V resnici ^je bilo tako kakor je dejal Amerikanec. Nenadoma smo zagledali leseno kolibieo med grmovjem in kar verjeti nismo mogli, da je nismo sami poprej opazili. Mlad Amerikanec nas je sprejel. Prostor je bil ves napolnjen s trofejami, med njimi nemška strojni-nica. Na steni je visela Titova slika in seveda tudi nekaj fotografij slovenskih deklet. Amerikanec nam je pripovedoval, da je sovražnik že trikrat prišel v teku vojne sem gori, ali tega prostora ni izvohal. Bojevniki prav pridno uporabljajo načelo razpršitve. To se pravi, da posamezne člene organizacijske verige razmečejo po raznih okoliših, tako da če bi sovražnik tudi nekatere zalotil, ne bi pri tern trpela celotna organizacija. Postojanke so označene s številkami, kakor je to slučaj tudi na samem bojišču. Na primer bili smo v postojanki 21, 68 in 100. Pri tem bojevniki skrbno pazijo na to, da čim manj ljudi ve za postojanke. Tisti, ki vedo za eno, ne vedo za ostale. Tako na primer vodnik, ki te ima pripeljati na postojanko 21, ne ve, kje leži postojanka št. 20. Najbolj skrbno pazijo na zdravnike. Ce mora zdravnik na neko postojanko zaradi operacije ranjenca, mu zavežejo oči. Pa tudi ranjenci sami imajo oči zavezane. Kljub temu, da so Nemci v teh krajih vedno potegnili kratki konec, so partizani do skrajnosti pazljivi. Taki kakršni so bili prvi dan borbe in taki bodo ostali ,dokler ne bo utihnila zadnja puška. Nemci nas imenujejo bandite. Pravijo, da se borijo proti hordam banditov. Kraj, kjer sedaj pišem to pismo, je za Nemce “banditsko gnezdo.” Zdi se mi, da ima beseda “bandit” v nemščini drugačen pomen. 'Kako naj imenujejo drugače božansko umetnost gospodične Simčičeve, ki je prišla k nam iz ljubljanskega narodnega gledališča, ali kako naj imenujejo učenjaka, profesorja Zwitterja, ki je ravnatelj Znanstvenega instituta. Mogoče ni odveč, če vam predstavim nekaj “banditov,” na primer majorja Natašo. Videl sem jo prvič na dan svojega prihoda. Bila je na letališču in se trudila med ranjenci. Nikoli bi si ne mislil, kaj je vse storila za njih evakuacijo. Začudil sem se, ko sem zagledal zlato zvezdo na njenem rokavu. Še bolj pa me je iznenadila junakinja Adamičeve knjige “My Native Land,” Slovenka, študentka medicine, ki je stala s fantom na slovenskem hribčku (to je bilo, še predno je vojna pričela) in sta skupno kovala načrte za boljšo Jugoslavijo. Kasneje so Lahi razglasili, da je storila samomor v trenot-ku, ko so jo zasačili v kleti, kjer je lečila ranjene bojevnike. Vprašal sem jo: “Torej niste umrli?” — “Ne,” je odgovorila in se nasmejala: “Saj vidite, da sem še živa.” V treh letih so te male pridne roke napravile najtežje operacije. Nekega dne pa so Nemci v času svoje ofenzive napadli tudi bolnišnico in slišala je ranjence klicati na pomoč v trenotku, ko so prusijaški morilci prihajali. Major Nataša vodi sedaj neko drugo vojno bolnišnico. Mislim, da je Nemci ne bodo našli, toda Nataša spi kljut temu s strojnico pri postelji. Vedno je nekaj čudovitega, če srečamo v življenju ljudi, o ka-terih so nam prej pripovedovali O majorju-generalu Stanetu, k: je poveljnik Narodno osvobodilne vojske v Sloveniji, mi je pripovedoval Novozelandec Jack Denvir, ki se je dve leti boril \ Narodno osvobodilni vojski Denvir mi je pripovedoval, da je Stane “dober” vojak, toda naj-! višii aneleški častnik, ki ie te kraje obiskal, mi je dejal, da je Stane pravi “genij” za bojevanje v gerilski vojni. Stane je bivši bankir, bivši brigadir Mednarodne brigade in eden prvih komunističnih borcev v Jugoslaviji. Drugi večer po prihodu so me povabili na večerjo s Stanetom in drugimi gosti. Izgledal je kakor tipični Londončan, majhen, inteligenten in poln humorja. Med delom stalno čita novice in brzojavke. Kadar govori z generalom Avšičem, ki je bil že pred vojno višji aktivni častnik, se očitno pokaže zedinjenje stare jugoslovanske vojske z novo osvobodilno armado zedinjenje, 0 katerem so nekateri mislili, da je nemogoče. ' Slučajno sem srečal starega majorja, ki ima 69 let. Srečala sva se v stari kmetski hiši; izgledal je kot kmet z velikimi brki. Bil je major že pod staro Avstrijo. Povedal mi je, kako so v začetku pomagali bojevnikom: “Bilo jih je komaj za pol ducata. Na skrivaj smo jim nosili hrano. Včasih smo mislili, da ne bodo vzdržali. Ko pa so nas Lahi zapustili in ste prišli vi, Angleži, smo vedeli, da bodo uspeli.” Nato mi je svečano zatrdil, da “so morali storiti vse, da bi se ohranil slovenski jezik v Evropi.” Zdel se mi je kot vsi drugi tisoči in tisoči, ki potrpežljivo prenašajo vse težave osvobodilnega gibanja. Božidar Jakac je mednarodno znani umetnik. Morda ste že videli njegov portret maršala Tita. Pokazal mi je original—risba je napravljena z rdečim pastelom. Vse njegove slike je zaplenil sovražnik v Ljubljani. Namesto tega pa hrani prokla-macijo kvizlingov v Ljubljani, s katero so ga počastili z besedo “izdajalec.” Tudi Jakac je preživel nekaj mesecev v podzemeljskih votlinah. Ima sliko, na kateri je on sam, medtem ko riše maršala Tita v neki bosanski katakombi. Sedaj živi v mali hišici pod hruško in kostanjem in portreti bojevnikov, ki mu plačujejo ravno take honorarje, kakršne dobivajo oni sami zato, ker se bore, to je—nič. Njegov album je ena sama narodna biografija: maršal Tito, Jože Vidmar, general Stane, cela vrsta angleških, ameriških in ruskih častnikov, ki so obiskali Slovenijo, major Jones, ki je vodil prvo angleško vojaško misijo itd. Jakčev album bo lepa spominska knjiga. Micko sem obiskal na nekem .majhnem hribčku, ki ni prav posebno primeren prostor za njenega otročička, ki ima komaj teden dni. Micka je bila pridna bojevnica, čeprav je imela še otroški obraz. Zaljubila se je v tovariša, ki se je boril v njeni brigadi. Politični komisar ju je poročil na bojišču. Nekega dne je bil njen mož ubit, ona sama pa ! ranjena. Vrnila se je k truplu 1 svojega moža in mu sama izkopala grob. S težko rano je ležala na kraju, ki ni prav nič primeren za ranjeno mater. Zdravo dete je spalo pod svilenim pokrivalom—padala. Vsakdo, ki je šel tod mimo, je rad pogledal to malo stvarco. Karkoli sem videl v tej vojni, me ni tako ganilo, ko tale prizor. Kar srečen sem biti “bandit” v taki družbi, — (“Bazovica”) Primorski Slovenci in %usija Od prosvitljene dobe dalje, kc se je slovenski človek zavede! svojega življenja, zavedel svoje pripadnosti k eni najmočnejših vej narodov sveta, so se pogledi naših dedov in očetov stalno ir neprekinjeno ozirali proti vzho-i du, k majki slovanstva—Rusiji Prav posebno pogosti in upapol-ni pogledi pa so nam uhajali \ težkih dneh, takrat ko so nas pestili avstrijski dvorni svetniki, takrat, ko so nas leta 1.920 rezali in z nami trgovali, takrat, ko je gorel Narodni dom v Trstu, ko so fašisti zapirali in zažigali slovenske šole, slovenske knjižnice, razganjali slovenska društva, ropali slovensko zadružništvo in spreminjali slovenskega človeka v berača, takrat, ko so fašistovske in nacistične horde udarile na slovensko zemljo, da jo izbrišejo z zemeljske oble . . . Ko je bila naša bolečina največja po strašni katastrofi meseca aprila 1941, nam je sam Hitler prihitel v svojim junijskim pohodom na Rusijo—na pomoč. Takrat, nekaj dni pred Kresno nočjo, smo se zavedli, da je udarila naša ura. Marsikaj je pripovedovala sovražna propaganda o Sovjetski zvezi in o njeni vojni zmogljivosti; celo prepričani in iskreni prijatelji slovanske Rusije so nam zatrjevali, da jo bo imel Hitler kar za —kosilo. V ljubljanski, kavami “Zvezda” sem se moral skoraj j skregati s svojim dobrim in učenim prijateljem, ki mi je zatrjeval, da Rusi sploh ne morejo imeti več kakor 1,000 letal, ker se moderna letala ne morejo graditi na zalogo. Kako vesel sem bil kasneje, ko sem se z ostalimi prijatelji lahko dnevno prepričeval, da se je takrat prijatelj temeljito motil . . . Stoletja so naši predniki sanjali o Rusiji. Carska Rusija nam Slovencem v resnici ni bila naklonjena. Takrat je v Rusiji \ vladalo absolutno pravoslavje, j ki je mnogokrat vodilo vso cari-stično zunanjo politiko. Saj nam je še dobro v spominu izjava carskega ruskega zunanjega ministra Sazonova, ki je nekoč kar brez ovinkov priznal, da bi nikoli ne dovolil, “če bi bilo treba, da se ruski narod bori z orožjem v roki samo pol dneva za osvobojenje Slovencev.” S carizmom pa so odšle v večen mir in pokoj tudi ruske carske “simpatije” do Slovencev. Po revoluciji leta 1917 so prav .za prav Rusi šele zvedeli za svoje manjše brate v zahodni Evropi. Kljub ogromnemu delu s j svojo lastno zemljo in s svojimi lastnimi razmerami, na nas Slovence niso pozabili. Vsem nam je še v spominu Staljinova izja- j va o 15 milijonih ruskih bajo- j netov kot odgovor na Mussolini- j jevo fanfaronado o osmih mili- j jonih laških bajonetov. Kdor je v stari Jugoslaviji sledil sovjetskemu državnemu in kulturnemu življenju, kar je bi-! lo v Jugoslaviji št. 1 precej ne- j varno delo, ta se je lahko pre- j mnogokrat prepričal, da Rusi | poznajo slovensko primorsko bo- j lečino v podrobnosti in da so z; največja pažnjo zasledovali vsa i našteta fašistovska nasilja in jih j i registrirali. Mr.ogo slovenskih 1 primorskih isci-'i :.žsncev je našlo v Sovjetski ixmiji zavetišče pred fašistovskimi razbojniki. Stik med primorskim ljudstvom in povojno Rusijo je bil ! mnogo večji kakor pa so mislili in smeli misliti slovenski politični monopolci. Dve ločeni silnici sta slovenskemu Primorcu narekovali usmeritev proti vzhodu: Njegov naravnost obupen socialni položaj, ki ga je ustvaril samogoltni fašizem in mehka slovenska duša, ki je v Rusiji gledala svojega zaščitnika, ki bo nekoč privihral na Jadransko morje in enkrat za vselej zaprl usta bahavemu, objestnemu in str ahopetnemu sosedu na zahodni obali našega Jadrana. Tako so bili slovenski ljudje, vsi po vrsti—razen nekaj malega števila skrpjnih reakcijonar-jev in podrepnikov obeh Rimov,-eni zavestno, drugi podzavestno, eni odkriti, drugi tihi prijatelji bratske slovanske Rusije, s katero so delili vse dobro in vse zlo. Tako razpoloženje slovenskega Primorca se je pač najboljše potrdilo ob udaru Hitlerja na Sovjetsko zvezo Bil sem tisti dan v enem izmed ujetniških taborišč na Srednjem vzhodu; 140 fantov je bilo zbranih v posebnem oddelku taborišča. Na glavnem šotoru je vihrala slovenska zastava. Ko sem jim prinesel svežo novico, mi niso hoteli verjeti, ko pa sem jim razgrnil dnevnik, so kar ponoreli. In to so bili slovenski fantje, od katerih so bili mnogi rojeni pod fašizmom in jih je fašistovska vzgoja bičala tako-rekoč od zibelke pa dokler niso oblekli vojaške suknje. Kdor je ta prizor gledal, se je lahko prepričal, da je šlo fašistovsko nasilje mimo primorskega človeka kakor grde sanje. * Ni nam težko uganiti s kakšnim navdušenjem, s kakšno srečo in zadoščenjem so Primorski Slovenci v gozdovih in gorah, po hribih in dolinah sprejeli vest 0 vkorakanju Rdeče vojske—Rusov na jugoslovanska tla. Ni nam težko uganiti, kako so se strnile njihove vrste, kako so ojeklenile primorske mišice in kako 3e je prekalila primorska volja že ob sami misli, da za hrbtom ne leže več tisoč in tisoč kilometrov velike daljave, pač pa da se je hrbtenica mogočno zravnala, saj že diha v hrbet kozaški konj . . . S kakšnim ponosom, s kakšno samozavestjo-in pri Slovencih najbrže še neznanim občutkom moči in sile-gleda danes Primorski Slovenec z Nanosa, Modra-sovca, s Kanina in Snežnika, s Čavna in Kolovrata, z Rombona in Očke proti zahodu in proti severu. Ni zastonj zapel naš briški pesnik, Alojzij Gradnik: “Padla je Celeia v kup pepela, ali vojska vseuničujoča šele tam ustavi se, kjer Soča v Salicanumu ovinek dela. V prah poklekne in odpaše meče in na žrtvenik zlatoruna jagnjeta položi v čast Peruna. “To bo meja,” vojskovodja reče. In na Brda onostran pokaže: “Tam naj bodo naše zadnje straže!” S Ta večna vizija Primorskih Slovencev dobiva s prihodom sovjetske vojske v Jugoslavijo svojo končno izpolnitev. Zato bo pozdrav, zato bo zagrljaj z velikimi brati iz vzhoda—prvič v zgodovini—kakor en sam zalet vipavske burje, kakor en sam vrišč tolminskega neurja, kakor en sam val Jadranskega morja. (Po “Bazovici” v Kairu.) Iz urada JPO-SS Finančno poročilo za mesec decemicr 1944 Bilanca 30. novembra 1944 ..$55,004.69 Prejemki tekom decembra: V. R. Laharnar, San Francisco,. Calif. $300.00 Cyril Rebar, Renton, Pa................... 36.00 Anton Hren, blagajnik podružnice št. 26, In dianapolis, Indiana .. 40.00 iJohn Žitnik, River Rouge, Michigan 20.00 1 Joseph Krasovetz, bla- gajnik podružnice št. 16, Salida, Coloiado . 65.00 Ignac Orazem, tajnik podružnice št. 11, Butte, Mont. .:........ 5.00 Po $5.00 so darovali: Lovsen Brothers, Mr. in Mrs. John Golo-j bich, Mr.' jn Mrs. Anton Kastelitz, Mr. in ' I Mrs. Joe Kočevar in Mr. in Mrs. Frank j Lovšin. Po $4.00 so darovali: Mr. in Mrs. Ignacy Orazem in Mrs. Frances Eltz, vsi iz Butte, Mont 33.00 Mr. Andy Papesh, Dillon, Montana ............. 2.00 Dividendo od vloge pri Rcliarcc Federal Savings >Si Loan Association, Chicago, 111. .... 14.12 jDotcčcnc obresti U. S. vejnih obveznic ....* 260.50 ! Skupni prejemki v decembru ! 1944 $ 775.62 ^ Bilanca 31. decembra 1944 ..$55,830.31 r. — Skupna dosedanja izplačila 925,022.00. '• Leo Jurjevec, blagajnik JPO-SS. ..$ 775.62 Anton Okolish: Naši problemi Ko bodejo priobčena imena in naslovi društvenih uradnikov za leto 1945, bomo videli, da so uradniki, z malimi izjemami, i^ti kot so bili v ravno preteklem letu. Leto za letom se rotijo, da to leto je njih zadnje in da pod nobenim pogojem ne bodo več prevzeli urada. Pride decemberska seja. Nominacije noče nihče prevzeti. Nastane mučna tihota. Predsednik apelira na navzoče, pa ni odziva. Slišijo se predlogi, da naj prevzamejo še za eno leto stari. Za temi predlogi so drugi, da naj se izvolijo soglasno. Ponovna apelacija predsednika nima uspeha in stari uradniki, ko vidijo, kako je in ker jim je pri srcu društvo in Zveza, za katero so se že toliko trudili in žrtvovali v preteklosti, se po daljšem obotavljanju vdajo, nakar nastane splošno veselje in ploskanje. Tako, bratje in sestre, se dogaja pri velikem številu naših društev na decemberski seji. Največ skrbi, dela in potov daje društvenim uradnikom, posebno tajniku, netočno plačevanje asesmentov. Dostikrat se primeri, da ni zadosti denarja za poslati asesment pravočasno. Nastane vprašanje, kaj storiti. Tri pota so. Suspendacija tistih, kateri niso plačali; založi iz društvene blagajne, ako jo je [ kaj, ali iz lastnega žepa. Ako eno in drugo ni mogoče, pa iti od dolžnika do dolžnika, da se priberači skupaj. Dober in vnet tajnik se bo težko odločil za su-spendacijo, čeravno je to najlažje. S suspendacijo se zameri temu in drugemu. • Trpi društvo. Drugo, kar s skrbjo opazujemo, je tudi to, da članstvo v čedalje bolj malem številu prihaja na seje. Društvo šteje sto, dvesto in več članov, ali na seje jih pride, poleg uradnikov, l<5‘kakih deset. Iz starega kraja došlo članstvo se stara, in na dan, ko je seja, počivajo, da je telo zmožno drugi dan za delo v tovarni ali pod zemljo. Asesment se pošilja po otrocih. Ti pa, čeravno so tudi člani in zadosti odrasli, se radi izmuznejo iz dvorane, po svojih opravkih. Tako, vidite, zopet kot večno kolo prihajam na našo mladino. Nič več ni toliko strahu, kako jih pridržati pri nas. Postali smo moderna organizacija, nudeč naši mladini iste vrste zavarovalnino pod boljšimi pogoji kot stomiljonske zavarovalne družbe. Zavarovani bodo pri nas. Namesto tega pa nas začenja skrbeti, kako zainteresirati našo mladino v to, da bo sodelovala in ne samo -po številu pri nas, in da bi jo videli tudi na sejah, in sicer ne samo takrat, ko prinese asesment. Dosti nam je glede tega pokvarila sedanja vojna. Pred vojno smo imeli mladinske konvencije. Imeli smo športne prireditve. Doma je še mladi naraščaj, posebno je dosti deklet. Za te bi bilo treba skrbeti in jim dati kake zabave ali vsaj pomoč. Sedaj v take svrhe nabran denar v športnem skladu je šel deloma v pomoč drugam, kar je lepo in patriotično. Zdi se mi pa, da se bi morali malo bolj ozirati na “Charity Begins at Home:” Ne bo dolgo, vsaj tako upamo, ko se bo povrnilo med nas nad dva tisoč članov-vojakov. Z malimi izjemami tistih, ki bodo prišli domov bolni in pohabljeni, to ne bodo črnogledi fantje. Večina bo vriskala od veselja, da so zopet doma pri svojih dragih. Njih prva skrb ne bo delo, ampak gledali bodo, da se oddahnejo in razvedrijo, da tako pozabijo na grozote, katere so prestali, in da nadomestijo, kar so zamudili. Čez nekaj tednov se bo zbral skupaj glavni odbor na svoji letni seji. Priporočati je, da bi se kaj tam raz- pravljalo, kako in s čim jim bomo postregli, ko pridejo domov, Ali bomo pripravljeni kaj žrtvovati ? Zadnja konvencija ni ravno pokazala, da smo požrtvovalni. Tam nismo dosti gledali, koliko imamo, le koliko naj dobimo na dan, nas je skrbelo. Bojim se, da bo z a d n j a konvencija označena v zgodovini naše Zveze kot najbolj draga. Glede tega sva se podpisani in brat iz Penn-sylvanije nekaj “penila,” pa nisva drugega dosegla kot osem glasov. Poglejte v zapisnik. Nisem noben pesimist, ali javkanje včasih tudi pomaga, če že za drugo ne, vsaj zato, da se obrne pozornost na stvar, na katero bi morali biti bolj pozorni, pa nismo. DOPISI La Salle, III. — V Novi Dobi št. 3 sem čital žalostno novico, da se je pri delu v premogorovu v Walsenburgu, Colo., smrtno ponesrečil sobrat Frank L. Tomšič. Moje sožalje prizadeti družini. Kako je bil živahen in dobre volje na 17. redni konvenciji, danes pa ga ni več med živimi! List za listom pada, pravi pregovor; kako in zakaj odpade, pa odloča narava. Pokojni sobrat Tomšič, kot sem čital, je spadal k trem bratskim organizacijam. To pomeni znatno materialno pomoč težko prizadeti družini. Nesreča nikdar ne počiva, zato je potrebno, da smo za take primere zavarovani pri dobrih podpornih organizacijah, in da skušamo pridobiti v naše vrste vse naše znance in prijatelje. S tem bomo storili dobro delo zanje in za organizacijo. Čital sem tudi neveselo novico, da je med pogrešanimi vojaki na zapadni evropski fronti tudi sin glavnega tajnika Antona Zbašnika. Dasi je novica žalostna in skrb vzbujajoča, je vendar združena z možnostjo, da se fant še povrne nazaj. To vsi upamo in želimo. Leto 1944, ki smo ga pred tedni zaključili, je odšlo v zgodovino bolj žalostnega spomina. Sto in stotisoč mater in očetov žaluje za sinovi, ki so padli v tem strahotnem vojnem metežu, ali ležijo ranjeni v bolnišnicah, ali so izpostavljeni sovražnim kroglam vsak dan na raznih bojnih frontah. Upajmo, da bo v letu 1945 to vojno klanje končano in da bo vzpostavljen mir, tak mir, da se nikdar več ne bo mogla pojaviti svetovna vojna. Po mojem mnenju bodo veliki trije, Roosevelt, Stalin in Churchill začrtali take smernice bodočega miru, da bodo bodoče vojne onemogočene. To tu d i zahtevajo ljudstva vseh prizadetih dežel. Iz naše naselbine smo poslali že več sto dolarjev v gotovini in okoli poldrugo tono še dobre obleke v pomoč rojakom v starem kraju. Upam, da se bo nabralo še več. Žal, da so pripravljeni kaj žrtvovati v pomoč našim bratom v starem kraju le nekateri, in sicer navadno vedno isti, drugi pa stoje ob strani ter se izgovarjajo, da nimajo ali ne morejo. Nekaterim ljudem je trpljenje drugih deveta briga. Na letni seji društva Danica, št. 124 ABZ, je bil za leto 1945 izvoljen ves stari odbor. Naše mesečne seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v Slovenskem domu. Člani so prošeni, da v obilem številu posečajo seje. Dolžnost nas vseh je, da delujemo po naših močeh za napredek društva. Vsak naj bi skušal v tekočem letu vpisati vsaj enega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek društva. Na posameznika ne bo prišlo veliko, toda v skupnosti bo dosti zneslo. Pri tej priliki se želim zahvaliti naši glavni podpredsednici s o s e s t r i Mary Kershisnik v Rock Springsu, ki vodi hotel tamkaj, za postrežbo in naklonjenost, izkazano mojemu zetu, ki je kot ameriški vojak potoval od vzhoda proti zapadu in je dve noči prenočil v omenjenem hotelu. Pisal mi je, da je bil zelo lepo postrežen pri Kershisniko-vih, kakor tudi pri gostilničarju Kosu. Moj zet ni slovenskega pokoljenja, toda hvaležno omenja slovensko vljudnost in gostoljubnost. Torej, hvala omenjenima tudi od moje strani! Še nekaj. Kaj pa, da letos ne dobimo koledarjev? Prejeli smo enega velikega za dvorano že pred tremi tedni, malih za člane pa ne. Kaj je vzrok? (Say, Matt, kako pa čitaš Novo Dobo? Ali si prezrl v izdaji št. 3, na i drugi strani, v šesti in sedmi ko-1 Ioni očitno izpoved sobrata Kra-\ penca? Lepa reč! Op. ured.) ! Pozdrav vsemu članstvu Ameri-j ške bratske zveze! Matt Vogrich, preds. društva št. 124 ABZ. Butte, Mont.—Na januarski seji društva Western Sisters, št. 190 ABZ, je bil instaliran sledeči društveni odbor: Ann Leskovec, predsednica; May Flanik, podpredsednica; Mary Predo-vich, tajnica; Isabelle Caras, zapisnikarica; Mary Jadrosich, blagajničarka; Mary Stonich, Josephine Cambell in Matilda Durslan, nadzornice. Pvt. Matt Casick, star 19 let, bivči priljubljeni visokošolski igralec nogometa, je prvi član našega društva, ki je naznanjen kot pogrešan na fronti. Njegova mati je dobila tozadevno poročilo od vojnega departmenta, in sicer, da je pogrešan v Belgiji od 17. decembra. Mladi član Casick je bil vpoklican v januarju 1944, je služil pri infanteriji in preko morja je bil poslan v novembru. Naše društvo ima še nadaljnih sedem članov v vojnih silah Zedinjenih držav. Za nedeljo 11. februarja je naznanjena plesna veselica, katere dobiček je namenjen v pomoč jugoslovanskemu ljudstvu v starem kraju. Zadnja slična prireditev, ki se je vršila na Silvestrovo, je prinesla znatno vsoto dobička. K sklepu želim pozvati članice našega društva, da bi bile točne s plačevanjem asesmentov. Saj nekatere so točne in želeti je, da bi bile vse tako. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 190 ABZ: Mary Predovich, tajnica. Little Falls, N. Y. — članstvu društva’ Sv. Jožefa, št. 53 ABZ naznanjam tem potom, da je bil na glavni seji meseca decembra za leto 1945 izvoljen sleleči odbor: Mrs. Mary Hughes, predsednica; Louis Lenarčič, podpredsednik; Frank Masle, tajnik; Tony Schneider, blagajnik; Miss Frances Estenich, zapisnikarica; Miss Helen Masle, Mrs. Frances Petelin in Miss Bertha Kramar, nadzornice. Društveni zdravnik je dr. Gustav Loewenstein. Društvo je sklenilo da prosla- vi letos 40-letnico ustanovitve. In sier se bo ta proslava vršila v soboto 5. maja 1945. Sklenje-np je bilo, da se mora te proslave udeležiti vsak član in članica našega društva; ako se ne more udeležiti, pa mora prispevati en dolar v društveno blagajno. Dalje je bilo sklenjeno, da se povabi na to proslavo kakega glavnega uradnika kot govornika; predvsem bi želeli, da nas za tisto priliko poseti naš glavni predsednik Janko N. Rogelj. On je bil že enkrat med n^imi, in sicer ob priliki proslave naše 35-letnice. Upamo, da se spet snidemo ob priliki proslave naše 40-letnice. Nadalje prosim člane, ki i-majo kaj ponošene, pa še po-rabne obleke, ali dobrega obuvala, kar bi bili pripravljeni prispevati v pomoč našim rojakom v starem kraju, da brez odlaša- n ja prinesejo v, Slovenski dom. Tu imamo že nekaj zbranega in bi radi naprej odposlali, kakor hitro mogoče. Pobiramo še tudi denarne prispevke v to svrho, in kdor želi še kaj prispevati, naj prinese ali pošlje podpisanemu ali Mr. Franku Gregorinu. Po zadnjem izkazu so še prispevali John Jacobs in Tony Martino-vič po 5 dolarjev in Mrs. John Schwasnick iz Johnsville dva dolarja. Hvala! Zimo imamo letos nekoliko prehudo in snega čez vso mero. Danes, ko to pišem, kaže toplomer 12 stopinj pod ničlo. To je po naših mislih kar malo preveč. Premog in drugo kurivo sej pa težko dobi. Tako je zima dvakratno neprijetna. Dela je j povsod dovolj, toda plače le ma- j iokje odgovarjajo današnjim visokim cenam življenskih po- j trebšein. Vsa tukajšnja slovenska društva prilično dobro uspevajo; I ištotako tudi oba Slovenska do- j ma. Včasih se priredi kakšno j plesno zabavo, da se ljudje nekoliko razvedrijo in pozabijo vsakdanje neprilike in skrbi. Na : pustno soboto, to je 10. februarja, priredi Slovenski dom na S Danube St. predpustno plesno veselico. Vsi člani naj se prireditve udeležijo. Za ples bo i-gral na harmoniko Mr. John Zo,rce. Vsi tukajšnji in okoliški Slovenci in njihovi prijatelji so vabljeni na to zabavo. Vstopnina bo prosta. Člane našega društva opozarjam, da ima mladinski oddelek naše Zveze štiri razrede zavarovanja. Kdor še nima svojih otrok zavarovanih, naj bi to storil brez odlašanja. Za vsa -pojasnila naj se obrnejo na društvenega tajnika. Dasi malo pozno, se želim tem potom zahvaliti za vso naklonjenost mnogim prijateljem, s katerimi sem bil prišel v sti-ko ob priliki zadnje konvencije v Rock Springsu' in posebno še tistim, kateri so nas peljali v zanimivi naravni park Yellowstone. Kaj fee tam vidi, je neverjetno za vsakega, ki nima prilike videti z lastnimi očmi. Narava je res čudovita. Meseca decembra 1944 je naše društvo izgubilo članico E-lizabetth Penich. Preminila je 9. decembra in pokopana je bila dne 12. decembra v grobnico Zoller pokopališča, kjer počiva tudi njen mož Martin. Pokojnica je bila rojena v vasi Orlo na Dolenjskem. Naj ji bo lahka svobodna ameriška zemlja! Pozdrav vsemu članstvu A-meriške bratske zveze in vsem prijateljem širom Amerike! Frank Masle, tajnik društva št. 53 ABZ. kapitan Spolarjevih h o t e 1 o v j Louis Dolmovich: 183, 165 in j 149, skupaj 497; kapitan Gott-! liebove cvetličarne Max Bruck-man: 163, 157 in 154, skupaj 474. Pri društveni skupini Liberty Bell št. 70 je bil najboljši Andrew Stopar: 179, 152 in 134, skupaj 465. Izmed deklet se je najbolj postavila Miss Jennie Zorko: 166 v posamezni igri in 406 v skupini treh iger. Prihodnji petek bo ofenziva in defenziva po sledečem redu: Hu-janova gostilna proti Gottliebo- vi cvetličarni in Liberty Bell proti Spolarjevim hotelom. Bratski pozdrav! John Gottlieb, tajnik kegljaške lige. jakov. Sicer pa mislim, Ja je podobno tudi v drugih krajih. Za enkrat moremo le želeti, da bi se ta strašna vihra v kratkem zaključila z zmago Amerike in njenih zaveznic. Meseca decembra je tu za vedno zatisnila oči sosestra Josephine Skala, stara komaj 28 let. Pokojnica je spadala k društvu št. 111 ABZ, k društvu ZSZ in k postojanki SŽZ. Vsa tri društva so se poslovila od svoje članice z lepimi venci in s primernimi poslovilnimi govori. Pokopana je bila 15. decembra po slovesni maši zadušnici ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Položena je bila k večnemu počitku poleg očeta, ki je umrl pred 18 leti, in poleg brata in dveh sester. Zapušča žalujočo mater, sestro Annie in brata Johna; ki je tajnik našega društva, doma; brata Franka in Williama, ki sta oba v ameriški armadi, in več drugih sorodnikov. Pokojni sosestri Josephini Skala naj bo lahko svobodna ameriška z e m 1 j a, žalujočim ostalim pa naj bo izraženo iskreno sožalje! Agnes Jakopič, članica društva št. 111 ABZ. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje z 2. strani) bila okupirala po Hitlerjevi milosti, in plačati 3 0 0 milijonom dolarjev odškodnine, ki bo plačana večinoma v blagu. Od te odškodnine dobi 200 milijonom Rusija, po 50 milijonov pa dobita Češkoslovaška in Jugosla vija. NA RAZPOLOŽENJU Avstrijski prestolonaslednik Oton Habsburški, ki še vedno u-pa, da ga bodo Avstrijci pozvali na prestol, je bil nedavno \ Rimu, kjer je upal dobiti avdi jenco pri papežu. Papež pa gt ni hotel sprejeti, nakar je Otor odpotoval v Švico. Kraljevsk kandidat bo najbrž ostal trajne na razpoloženju. Calumet, Mich. — članstvo društva Sv. Cirila in Metoda, št. 9 ABZ, naj bo tem potom obveščeno, da je bil čas naših rednih mesečnih sej zopet spremenjen. Seje se bodo v bodoče vršile vsako TRETJO NEDELJO v mesecu v običajni cerkveni dvorani in se bodo pričenjale ob 9. uri dopoldne. Člani so vabljeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. februarja. Na dnevnem redu seje bo več važnih zadev. Bratski pozdrav in na svidenje na seji! — Za društvo št. 9 ABZ: Matt Strauss, tajnik. Chicago, lil. — Pri kegljaški ligi zadnji petek je bilo nekaj narobe. Nekateri čudni duhovi so frčali po zraku. Tako se je zgodilo, da je društvena skupina Liberty Bell, št. 70 ABZ, izročila vse tri igre v roke Gottliebo- vi cvetličarni; prvo igro z večino enega keglja. Bolje je bilo med spopadom med skupinami Spolarjevih hotelov in Hujanove gostilne. Gostilničarji so dobili dve, hotelirji pa eno igro. Najboljši ta večer so bili: Kapitan Hujanove gostilne Frank Kovačič: 236, 206 in 154, skupaj 596; Detroit, Mich. —članom društva Triglav, št. 144 ABZ, naznanjam, da je. bil za leto 1945 izvoljen ves stari odbor. Tudi seje se bodo v tem letu vršile kot po navadi, to je vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R. Člani so prošeni, da se v večjem številu udeležujejo sej kot so imeli navado v preteklem letu. Posebno važno pa je, da točno plačujejo svoje asesmente. Od sedaj zanaprej ne bom za nikogar zalagal ases-menta, razen če me pokliče na telefon. Tudi prosim, da bi člani plačali asesmente na seji ali pa zadnji dan v mesecu na mojem domu. Pri tej priliki sporočam tudi, da smo 13. januarja 1945 pokopali načega dolgoletnega člana Jacoba Kaucheka, ki je bil svo-ječasno tudi večkrat uradnik našega društva. V tej deželi je bival čez 40 let. Zapušča štiri sine, dve hčeri in tri vnuke. Naj mu bo ohranjen blag spomin, njegovim sorodnikom pa naj bo izraženo sožalje. — Za društvo št. 144 ABZ: Mike Bahor, tajnik. S poti. -t- Nedavno sem se bil podal na kratko potovanje iz Dulutha po železnem okrožju Minnesote ter opazoval to in ono. Na neki društveni seji so rojaki razpravljali o izgradnji Slovenskega narodnega doma. Tam sem opazil v okvirju tudi dolge vrste slik članov ABZ, ki služijo v vojnih silah naše republike. Dalje sem govoril z nekaterimi društvenimi uradniki in člani glede raznih starinskih predmetov, ki bi spadali v Slovenski narodni muzej v Cleveland. Obljubljeno mi je bilo, da bo muzej dobil več takih zanimivih starinskih predmetov. Matija Pogorelc. Leadville, Colo—V letu 1944, ki je za nami, smo marsikaj doživeli; na splošno več slabega kot dobrega. Pa je najbolje, da' vse to pozabimo in začnemo na novo, v upanju, da nam novo leto prinese zmago in lepše čase. Seveda tudi vsi težko pričakujemo, da se vrnejo nazaj med nas naši sinovi, bratje in sorodniki, ki so v ameriški vojni službi raztreseni širom sveta. Pomagati v tem oziru mi ne moremo drugače, kot da z našim delom pomagamo producirati blago, ki ga Amerika potrebuje v vojni in doma, in pa da naše prihranke investiramo v vojne bonde. Kar se dela tiče, ga je dosti, kakor povsod. Kdor koli hoče delati, lahko dobi uposlitev. Zdaj so tudi stari dobri za delo kjerkoli, kei ni mladih. Mlade fante in može so vse pobrali k vojakom. Naše mesto ni veliko, toda prispevalo je mnogo vo- VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue. IIEnd. 5670 NA DELO V RUSIJO Po informacijah iz Bukarešte je ruska vojaška komanda v Rumuniji odločena odpremiti vse tamkajšnje dela zmožne Nemce v Rusijo ter jih uposliti pri popravi ali ponovni graditvi ruskih mest, katere so nemške in rumunske čete razbile. Gornja vest potrjuje prejšnja poročila, da bo zmagovita Rusija prisilila Nemce, da bodo pomagali popravljati škodo, katero so namenoma napravili v Rusiji. ZIMSKE NEPRILIKE V raznih mestih Zedinjenih držav resno primanjkuje premoga, in ponekod je bilo vsled tega potrebno začasno zapreti šole, gledališča in celo nekatere tovarne. Vzrok temu pomanjkanju premoga so v glavnem transportacijske težkoče,, ki izhajajo iz obilice snega po vzhodnih in srednjezapadnih državah. UGODEN VTIS Neka francoska organizacija, ki je nedavno izvedla poizvedovanje med domačim prebivalstvom o priljubljenosti ameriških vojakov, poroča, da se je 70% odstotkov vprašanih zelo povoljno izrazilo o ameriških vojakih. Francozom najbolj ugaja, ker se Američani ne mešajo v francoske zadeve, ker ne omejujejo njihove svobode in ker ne gulijo domačega prebivalstva. Nekateri so se izrazili, da bi bilo praz za prav treba ameriške vojake vprašati, kako so zadovoljni' z obnašanjem ! Francozov. Glavni vzrok francoskega nezadovoljstva z ameriškim vojaštvom je v dejstvu, Ida slednji preveč lepo in gentlemansko postopajo z nemškimi vojnimi ujetniki. \ KVIZLING OBUPUJE Po razkosanju češkoslovaške je bila vzpostavljena “samostojna” Slovaška, ki je bila seveda toliko samostojna, kot “neodvisna” Hrvatska. Prvi je stopil na čelo monsignor Tiso, drugi pa zloglasni Ante Pavelič. Obe pa sta bili in sta še navadni lutki Hitlerja. Sonce Hitlerjeve I slave in obenem tudi moči kviz-linga Tise pa v Slovaški hitro j zahaja, posebno, odkar so se jod vzhoda približale ruske ar-'made. Slovaški list “Gardista,” l . glasilo monsignora Tise, se bridko pritožuje, da “samostojna” Slovaška razpada. Partizanska aktivnost v deželi je z vsakirr dnem bolj drzna, pomoč jun prihaja potom parašutni-kov, navadni vojaki in častniki dan za dnem dezertirajo iz slovaške armade ter se pridružujejo partizanom, civilno prebivalstvo pa vse to mirno gleda in celo slovaške oblasti nečejo kaznovati krivcev, člankar za-! ključu je, da je Slovaška izgubljena, ker neče iskreno sodelo-ivati s Hitlerjem. Seveda, Slova-1 ška ne bo izgubljena, po gobe pa ‘pojdejo kvizlingi, v Slovaški, Hrvatski in drugod. V tej vojni je samo dvoje mogoče: ali zmaga Amerika in svoboda, ali pa postanemo vsi sužnji. Ob drugi obletnici smrti Nikole Tesle i-V * A > ns S ESgSS Pred nekaj meseci je izšla knjiga “Prodigal Genius,” katero je spisal John J. O’Neill, prijatelj slovečega jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle, ki je umrl v New Yorku 7. januarja 1943. Gornja slika-je bila vzeta v uradu Združenega odbora Južnoslovanskih Američanov v New Yorku, in predstavlja pisatelja O’Neilla (sedečega), Miss Charlotte Muzar, pomožno blagajničarko Združenega odbora, in pisatelja Louisa Adamiča. VESTI iz bojnega polja in o splošnih dogodkih širom sveta, lahko dnevno citate v ENAKOPRAVNOSTI Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obrnite se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako delo točno in po zmerni ceni izvršeno.