r *
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
M

K<*‘ a 1
V’i
3'838571 401 998
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
MBnMHHHMMMHaHMV':! !	"i A	MlfllT  
Številka 25, letnik 21, )9. 12. 2010, cena: 1,50 EUR
S@@čmj(io mdlmi£nj@
Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si
KC ,,


Prišel je, prišel sv. Miklavž


Immd9
§mm@ vbI m dlMm
V	dvorani Zadružnega oz. Kulturnega doma na Mlinšah je bil v soboto, 20. oktobra 2010 kulturno etnološki maraton.
[prireditev je predstavljala drugo fazo projekta pod naslovom I «Kulturno turistični center Mlinše KTC Mlinše«, katerega sofinancirata EU in RS.
V	projekt so se vključili člani KD Mlinše, z zagnanimi mladimi, ki so s svojim svežim znanjem in energijo omogočili črpanje evropskih sredstev. Pri tem ima posebno mesto Jože Ocepek, ki je idejni 'očka' projekta.
Nazačetku maratona so si ogledali novi pridobitvi: projekcijsko platno in projektor, ki bosta Kulturnemu društvu Mlinše omogočila predvajanje dodatnih vsebin, tokrat pa so obudili spomin na pretekle aktivnosti v prenovljeni dvorani, ki je zdaj gledališče, zdaj koncertna dvorana, pa predavalnica, pa likovna galerija, prostor za proslave, pa etnološki razstaviščni prostor, kar naenkrat se lahko prelevi v prostor za veselo druženje in humanitarne dejavnosti. Res postaja kulturno turistični center v najbolj plemeniti obliki - Dom kulture in s tem tudi Središče turistične prepoznavnosti.
Kulturni maratonci, ki so se zbrali na startni liniji, so cvet ljubiteljske kulture Zasavja, od Izlak do Marnega. Tudi gledalci in poslušalci so prišli iz najrazličnejših krajev.
Kulturni tekači so z lahkoto zapolnili vse demografske skupine, od mladincev preko zrelih mladincev do seniorjev.
Številčno je bila najbolj zastopana kategorija glasbenikov.
Iz dvorane je odmeval podeželski utrip ljudskega petja in jazz v bolj urbanih ritmih. Ogledati si je bilo mogoče tudi plesne točke in likovna dela.
Videti je bilo mogoče ponosne knape in poetične lovce v uniformah, pa folkloriste v svečanih opravah, poslušati milo petje trboveljskih babic, šegav nastop fantov s Čeč, pa kmečke žene in dekleta, pa pevce z Marnega ter prijatelje iz Zagorja, mešani pevski zbor Ladko Korošec.
Vsi so bili v odlični kondiciji in so dosegli odlično uvrstitev, vsak na svoji ciljni liniji.
Za okrepčila na poti je odlično poskrbelo gostišče Čop s Podkuma s postrežbo domačih lokalnih jedi.
Na vmesnih postajah sta udeležence maratona na odru usmerjali Alenka Pokorn in Nina Filkovič, za odrom pa Vera Pustotnik. Za tehnično podporo so poskrbeli Gasan Osojnik,
Jože Ocepek in Žan Verbajs. Kot gostoljuben in prisrčen gostitelj se je ponovno izkazal predsednik Valentin Kralj.
Vsak vodja skupine je dobil rdeč nagelj in knjigo, ki je nastala v projektu Mlini v naši okolici, tudi sofinanciranim z evropskimi sredstvi.
Maraton je zaključila predsednica KS Mlinše-Kolovrat Marija Ribič.
Prav vsi: organizatorji, sodelujoči in publika so bili zelo zadovoljni in povedali so, da maratonci še niso pretekli zadnjega kroga.
Besedilo: Alenka Pokorn Slike: Vesna Črnivec
Aktivnost je sestavni del projekta št. 14/2009/DRPZ:
»Kulturno turistični center Mlinše - KTC Mlinše«, ki ga preko Društva za razvoj podeželja Zasavje sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija - pristop LEADER.
ji •m ®


Uvodnik
ollfiluP
knjižnica
MÖlrate prebrati:
KuLTURno ernoLOŠKi maRaron
NaReoi dobro
DGLO IZ SRCa
»Boj Zasavcev se zaoorovo ne bo KončaL«
8
V Vi norem laoporec se PReosravi
Ztare rolcg za Simona Tanšica
Vesen oecemBen po Zasavju
18
ČiKORja Dušana KasreLica na sverovnem vrhu
Dr. Kajeran CanraR v HRasrniiiu
21
24
Špecu za iReno Meovešeif
26
2. DP v speeo Baominronu 2010
30
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
jT
Veseli december....kakor za koga...
Zazevala je še ena vrzel v novinarskih vrstah. Svojo življenjsko pot je sklenil eden od ustanoviteljev časopisa Zasavc, novinar Milan Vidic. Čeprav že desetletje ni sodeloval pri ustvarjanju časopisa,, je in bo za vedno ostal eden od njegovih idejnih očetov. Za vse, kar je delal za Zasavje, za Zasavca, za vse nas, se mu najbolje oddolžimo z vztrajnim in korektnim delom, kljub poplavi elektronskih medijev ali pa prav
zato.
Tudi Miklavž je odnesel eno življenje na pohodu na Mrzlico.
Trboveljski pohodnik se ni vrnil živ v dolino. Več sreče je imel mladi izgubljeni pohodnik, saj so ga pravočasno našli.
Običajno je bolje slabe novice povedati prej kot dobre, saj slednje tako dobijo na veljavi.
V številnih zasavskih krajih in njihovih krajevnih skupnostih so veliki in majhni otroci pričakali prvega v nizu treh dobrih mož - Miklavža. Trboveljčanom je celo prinesel letošnjo okrasitev mesta. Pa ne novo, le staro bodo malce obnovili in jo končno prižgali. Zagorski Miklavž, ki se je vozil s kočijo, je pripravil kar ta pravo veselico, ta hribovski se je pa izkazal za otrokom prijaznega z lizikami.
Vsem Miklavževanjem je bila skupna dobrodelna nota, pa naj se ji reče Miklavžev piškotek ali pa Miklavžev sejem. Spet smo zbirali za otroke, za brezdomce, za ljudi v stiski...za vse, ki se komaj prebijajo iz dneva v dan. Kako zelo žalostno, da taki sploh obstajajo v teh tako hudo naprednih časih, v tem naj in še kaj razvitem svetu.
Decembrski dobri možje so vsi moški. Naključje? No, za protiutež jim bosta dve trboveljski podžupanji in ena litijska. Verjamem, da se bodo izkazale dalj kot le en mesec.
Zbiramo tudi knjige! Ja, tiste s platnicami in listi, iz papirja (da ne bo pomote), popisane z zgodbami, ki se začnejo: ...bilo je nekoč in končajo s...in srečno so živeli do konca svojih dni in čudovitimi podobami lepega in dobrega. Aha!
Za otroke, ki svoja nežna leta preživljajo pri rejnikih, kar je seveda zelo dobro, a za male, nežne in nepokvarjene dušice ne nujno najboljše.
Ko smo že pri otrocih: našem bogastvu, naši bodočnosti, našim sončkom se obeta mrk porodnišnice z vsemi dolgotrajnimi posledicami, in to zaradi pre-majhnega števila porodov. Pa kje živijo ti ljudje, ki tako narobe razmišljajo? Gotovo ne berejo Zasavčeve Naše bodočnosti, kjer imamo vsake 14 dni več kot dvajset novorojenčkov na seznamu...?
Se mi zdi, da kljub ustavitvi trboveljske cementarne s 1. decembrom za dva meseca, ne bomo nič lažje in nič bolje dihali. Zdrav duh v zdravem telesu - kaj najprej? O Božičku in božičnicah pa prihodnjič v bolj prazničnem božično-no-voletnem Zasavcu - obljubljam!
Uživajte v prireditvah - veliko jih je v Zasavju in vse so v zloženkah, ki ste jih prejeli v nabiralnike.
L^P	_______________Urednica Marta [jgp1
( Naslednja številka ZASAVCA izide 23. 12, 2010 )
Naslovnica:
Majhno darilo, veliko veselje.
Slika: Fanči Moljk
Naša bodočnost/Razmišljanja Z8 8V
Naša
bodočnost
i ett.s/>e/i/e, če /u'/načfiocfuma, c/a 6/ bosAiivi//
22.11.2010
Nataša Žagar, Log 10, Hrastnik - hči Zala Kaluder
23.11.2010
Klavdija Grden, C. zmage 17, Zagorje - hči Stella Žibert
Mejrima Ahmetaj, C. H. Debelaka 20, Hrastnik - hči Ajla Imširovič
24.11.2010
Aljoša Ban Ramoveš, Jagnjenica 32 B, Radeče-hči Amadeja Ramoveš
Tanja Kuder, Marno 28, Dol pri Hrastniku - hči Tadeja Strmljan
Suzana Rožanec, Polje 29, Zagorje - hči Aneja
25.11.2010
Fatima Reč, Medvoška . 4, Medvode - hči Almedina Tadeja Ključevšek, Pod knapovko 3, Radeče - hči Klara Gole
Lidija Kmetič, Vodenska c. 46, Trbovlje - hči Ulla Kmetič Pragar
26.11.2010
Sergeja Martinčič, Knezdol 16, Trbovlje - hči Kristina Zakonjšek
Hasiba Šabič, Žabjek 15, Trbovlje - sin Selmin Katja Benko, Potoška vas 47, Zagorje - hči Sara Per
27.11.2010
Helena Brdnik, Loke pri Zagorju 24, Kisovec, Zagorje - hči Zala Novak
Lidija Šuper, Studence 37, Žalec - sin Maks Tkavc Maša Lavrič, Ul. Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Nik Kunstič
28.11.2010
Anja Pajer, C. komandanta Staneta 14, Litija - hči Tija Štritof
29.11.2010
Petra Dečman, Rove 16, Zagorje - sin Jan Girat
30.11.2010
Dijana Borišek, Trg na stavbah 13, Litija - hči Lina Hodžič
01.12.2010
Nina Klančišar, Potoška vas 25, Zagorje - sin Žan Dolganoč
03.12.2010
Tanja Lovrek, Prvomajska ul. 22, Sevnica - sin Jaka Resnik Lovrek
04.12.2010
Mojca Horvat, C. I.maja 20, Hrastnik - sin Matej Vidic
06.12.2010
Sabina Šuflaj, Celjska cesta 16, Vojnik - hči Larisa Golež
Iskrene čestitke!
KDO SMO IN..............
Prišel je prišel...prvi od dobrih mož v najbolj veselem, najbolj belem in najbolj evforičnem potrošniško razposajenem mesecu. Ooooo, kako dolg bo mesec januar! Pa saj so že itak vsi predolgi, ker se bodo brž začele kopičiti nove položnice, davki, prispevki...in novo leto bo kaj kmalu izgubilo svojo draž.
Tole pesmico sem našla v svojem nabiralniku. Mogoče kdo od sosedovih otrok misli, da imam kakšne veze ali zveze s katerim od zgoraj omenjenih!
Vetru sem zate pismo oddala, v njem svoje želje ti napisala prosim za punčko in sladkarije, mogoče še kakšne drobnarije.
Ta teden sem pridna kot še nikdar, v šoli postala sem pravi pisar, zajtrk, kosilo, večerjo pojem, sestrici svoji stečem v objem.
Miklavž se je v kočiji in spremstvu angelov, glasbenikov in obveznih parkeljnov sprehodil po Zasavju. Pri nas v čudovito okrašenem Zagorju ga je, kot se za tako pomembnega moža spodobi, dočakal župan Matjaž Švagan. Lepo število malčkov (tudi takšnih, ki so to bili nekoč :-) ) se je zbralo na ploščadi in prisluhnilo dobrodošlici župana v lepem in urejenem Zagorju in samemu Miklavžu, ki je jasno in glasno pritrdil, da je temu res tako. On že ve!?
Rdeči križ je v sodelovanju z OŠ Ivana Skvarče pripravil stojnice s slastnimi dobrotami. Z izkupičkom bodo razveselili najmlajše Zagorjane, ki si žal ne morejo privoščiti še kako potrebnega letovanja.
Verjamem, da bo prvi od dobrih mož v veselem decembru mislil na nas tudi v bodoče, ne samo v decembru. Zelo bi mu bili hvaležni, če bi njegova dejanja bila usmerjena k čistejšemu okolju v Zasavju, da zadržimo in obdržimo porodnišnico v Trbovljah, odpravimo posledice poplav, poskrbimo za brezdomca(e) in imamo še več uspešnih dobrodelnih prireditev in koncertov kakršen je bil tisti pred dnevi v Zagorju. U pam, da bo prišepnil županu, da si tudi zagorsko Polje zasluži lepšo in bolj urejeno podobo in bodo vse to blato in ostali priveski le še daljna preteklost, kot se za Zagorje spodobi.
V nedeljo pa vsi na referendum! Slogan, ki smo ga včasih večkrat slišali. Vendar...
Kdor naroči referendum, naj ga tudi plača! Iz lastnega žepa! Ne iz proračuna! Včasih je veljal splošni bonton, da tisti, ki vabi na zabavo, le - to tudi financira. Če mene, kot davkoplačevalko, nekdo povabi na veselico, ki se ji reče referendum, pa mene ta ne mika, potem ne bom šla. Bi bilo vljudno, če bi me kdo vprašal, ali bi sprejela povabilo, jaz pa sem tista, ki se bom odločila, ali se grem zabavat. Končno, kaj pa moj čas? Tudi čas je denar, mar ne!? Ga bom tratila kar tako? Ne! Nikakor se mi vse skupaj ne zdi pravilno, še manj pa vljudno! Ja, morala bi obstajati meja, recimo vsaj 50 odstotna udeležba bi zagotavljala upravičenost takega zapravljanja denarja. Če bi bila udeležba nižja, bi vse stroške moral plačati predlagatelj, ki se je uštel pri pomembnosti referendumskega vprašanja za navadne zemljane. Ooo, dobro bi premislili, preden bi predlagali!!! To, da odloča na koncu 10% volilcev, ki nimajo pojma o ničemer in mislijo samo tisto, kar jim je priljubljeni voditelj povedal na TV, to je čista katastrofa.
StaR
MeonaRODm oan PROsrovousTva 5. DecemseR 2010
1 i esec december vsako leto prinaša /Vlveliko lepih občutkov, objemov in polno prijaznih besed. Za vse, ki delujemo v prostovoljnih organizacijah, pa december obstaja celo leto, morda manj praznično, pa vendar so še vedno največ vredni občutki vsakega izmed nas, ko nudimo pomoč in vidimo iskreno veselje v očeh otrok.
V današnjem času so vedno bolj pomembne materialne stvari. Prostovoljno delo pa ostane skrito nekje v ozad-
ju...Kljub temu je lahko zatrdim, da ne glede na vse, še vedno obstajate vi, ki ste pripravljeni nesebično pomagati drugim. Prostovoljci, ki za svoje delo večkrat ne dobite pravega priznanja in ugleda, a si vendarle zaslužite največ za srčnost, predanost in požrtvovalnost. Hvala vam, ker v vsak naš projekt prinesete ogromno dobre volje in najbolj iskren občutek pozitivne energije. In naj bo to posvetilo nadomestilo za prav vsako minuto vašega prostovoljne-
ga dela, ki ga včasih pozabim pohvaliti oz. se zanj zahvaliti ©
Dragi moji DPM-jevci najboljši ste in rada vas imam!
Ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva vsem prostovoljcem želim, da je njihovo delo vedno polno navdušenja, dobrih idej ter da bi jih vsak dan obdajali prijazni ljudje.
Društvo prijateljev mladine Trbovlje Sekretarka: Lavra Izgoršek
NaReoi dobro dolo iz SRca
Sedanji čas je za mnoge ljudi zelo stresen in obremenjujoč, saj so se mnogi znašli v težki socialni stiski. V/ Litiji že tradicionalno odpira vrata prireditev Podeželje v prazničnem mestu, ki z novimi vsebinami želi pomagati ljudem, ki živijo v stiski oziroma pomanjkanju.
k ja dobrodelnih stojnicah, ki bodo I N postavljene v sklopu prireditve v četrtek, 23. decembra 2010 med 14. in 20. uro ter v petek, 24. decembra 2010 med 8. in 13. uro na Valvazorjevem trgu v starem mestnem jedru Litije, bodo prostovoljci zbirali igrače in oblačila za otroke in odrasle ter jih tudi razdeljevati naprej vsem tistim, ki to potrebujejo. Priložnost bo tudi za prije-
ten klepet ob toplem čaju. Za presežne količine zbranih stvari bo poskrbel Rdeči križ Litija, na katerega se lahko tudi sicer obrnejo vsi, ki se znajdejo v stiski. Vabljeni tudi k obisku božičnega sejma z dobrotami in izdelki s podeželja Srca Slovenije in k ogledu domačih živali v ogradi, ki ga bodo dopolnili s kulturno - družabnim programom sodelujoči vrtci in šole. Ob tej priložnosti bo otroke
obiskal tudi dedek Mraz. Več informacij boste našli v prihodnjih dneh na www. razvoj.si. Ko ljudje opazijo drug drugega ter si pomagajo med seboj, postane življenje lepše - za tistega, ki dobro delo sprejme pa tudi za tistega, ki ga naredi. Organizatorja prireditve bosta Center za razvoj Litija in Občina Litija s podporo številnih drugih sodelujočih.
Po viru: MaH
ZamašKi za Mio
Kako ostaja duh solidarnosti med ljudmi, pove dejstvo, da je vse več zbirališč zamaškov za slepo Mio.
Eno med njimi je tudi na trboveljski Železniški postaji. Namesto v smeti, v škatlo. In tako že lahko pomagamo. Pobudo za zbiranje sta dala DPM Radeče in Hrastnik, ki akcijo tudi vodita in širita po vsej državi.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Božičkova pošta
Tudi letos bo zaživela Božičkova pošta, zato Božiček ponovno vabi vse otroke, da mu pišejo do 20. decembra 2010 na že znan naslov:
BOŽIČEK
Za pravljičnimi vrati Poštarja Pavlija 7 2002 Maribor
Sodelujete lahko posamezniki ter skupine iz vrtcev ali osnovnih šol. Izmed sodelujočih vrtcev in šol bodo v Pošti Slovenije izžrebali tri, ki bodo prejeli brezplačno otroško predstavo.
Božiček in Poštar Pavli bosta ves december v službi na Pošti Slovenije, da bosta lahko odgovorila prav vsem otrokom, ki bodo prejeli tudi manjše praktične nagrade.
Trboveljske občinske vesti
Župan Občine Trbovlje Vili Treven je s sklepom imenoval dve podžupanji.
Nepoklicno funkcijo podžupanje Občine Trbovlje je 1. decembra 2010 pričela Tatjana Jevševar. Skrbela bo za področje družbenih dejavnosti, sodelovala pa bo tudi pri vodenju dela občinske uprave.
Funkcijo poklicne podžupanje bo pričela 16. decembra opravljati mag. Barbara Žgajner Tavš. Njeno področje dela bo zajemalo skrb za socialo, odnose z javnostmi ter črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov ter iz državnih razpisov.
Miklavž prinesel božično -novoletno okraševanje ulic v Trbovljah
V	Občini Trbovlje so začeli ulice praznično okraševati v ponedeljek, 6. decembra 2010.
V	okviru Koncesijske pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Trbovlje je za to zadolžena družba Javna razsvetljava d. d. Ljubljana.
Letošnja praznična okrasitev Trbovelj bo zajela iste lokacije kot lansko leto. Obseg okrasitve s svetlobnimi verigami bo nekoliko povečan. Vsa obstoječa ambientalna okrasitev bo pregledana, dotrajana okrasitev bo zamenjana z novimi elementi, vsi novi elementi in dodatne svetlobne verige so v izvedbi LED, kar prinaša kvalitetnejšo osvetlitev, varčevanje z električno energijo in daljšo življenjsko dobo. Vse svetlobne cevi - konture stavb, bodo pregledane in po potrebi zamenjane z novimi svetlobnimi cevmi v LED tehnologiji.
Porodnišnica v Trbovljah mora ostati
Župan Občine Trbovlje si bo prizadeval za ohranitev porodnišnice v Trbovljah, za kar se je v medijih močno zavzel tudi zagorski župan.
V izjavi za javnost je trboveljski župan Vili Treven zapisal:« Po tem, ko so na zdravstvenem svetu ponovno obudili idejo o racionalizaciji mreže porodnišnic in pod vprašaj postavili tudi porodnišnico Trbovlje, sem kot župan Občine Trbovlje že opravil prve razgovore in s svojimi strokovnimi službami pripravil gradivo, ki bo podlaga nadaljnjim aktivnostim na-pram državi za ohranitev porodnišnice v zasavski regiji.
Po mojem mnenju so takšni poskusi centralizacije dolgoročno izjemno nevarni za razvoj regije in pomenijo dodatno stigmatiziranje Zasavčank in Zasavčanov. Dolgoročno lahko takšni delni poskusi ukinjanja posameznih oddelkov pripe-
ljejo celo do ukinitve Splošne bolnišnice Trbovlje, kar pa bi za regijo, ki je zaradi geografske, ekonomske, zdravstvene in socialne slike, specifična, pomenilo pravo katastrofo. V Trbovljah nujno potrebujemo bolnišnico in njen ginekološko porodniški oddelek.
Kot izhaja iz dokumentov, realnih podlag za načrtovano racionalizacijo v smislu ukinjanja manjših porodnišnic oz. njihovega združevanja z večjimi ni, po drugi strani pa statistika kaže, da se je samo v zadnjem letu število porodov v porodnišnici v Trbovljah, v primerjavi s preteklim obdobjem, povečalo in preseglo celo povprečje dva poroda na dan. Ohranitev trboveljske porodnišnice bo tudi osrednja tema Sveta zasavske regije prihodnji teden. Župani vseh treh zasavskih občin pa smo v včerajšnjem skupnem pogovoru enotni v prizadevanju, da storimo vse za ohranitev trboveljske porodnišnice.«
Po seji Sveta zasavske regije se bo Vili Treven sestal tudi s pristojnim ministrom, dr. Dorijanom Marušičem.
Poslovni čas in uradne ure v trboveljski občinski upravi
Poslovni čas, ki je čas poslovanja občinske uprave z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, se začne v ponedeljek, torek, četrtek ob 8.00 uri in konča ob 15.00 uri, v sredo se začne ob 8.00 uri in konča ob 17.00 uri ter v petek ob 8.00 uri in konča ob 13.00 uri.
Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami in se praviloma določijo v okviru poslovnega časa.
V organih občinske uprave so uradne ure za neposredno poslovanje s strankami:
-	v ponedeljek: od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 do
15.00	ure,
-	v torek: od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure,
-	v sredo: od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 17.00 ure,
-	v petek: od 8.00 ure do 13.00 ure.
Uradne ure po telefonu in elektronskih medijih občinska uprava zagotavlja ves poslovni čas. Občinska uprava posluje s strankami tudi preko uradnega elektronskega poštnega naslova: občina. trbovlje@trbovlje. si
Sklep o navedenih dejavnostih v trboveljski občinski upravi je začel veljati 1. decembra 2010.
Novice izbrala: Mati
Dimca seja HRasrnišKeca OBČinsiceca svera
Druga seja OS občine Hrastnik je bila v petek, 26. novembra 2010. Med prvimi sklepi je bila potrditev mandatov članom novega občinskega sveta.
Noben ni bil sporen. Potrdili so Andreja Orožna, Marka Funkla in Marijo Šikovc. Nadaljevali so z volitvami in imenovanji v razne komisije in odbore, kjer tudi ni bilo pripomb. Pojasnili so, da so bili predlogi odborov in komisij občinskega sveta usklajeni s predsedniki političnih strank, ki delujejo v okviru občinskega sveta.
Župan je vsem čestital in še povedal, da je tretja redna seja občinskega sveta predvidena za 16. 12. 2010, na kateri bo na dnevnem redu proračun Občine Hrastnik za leto 2011, rebalans proračuna za leto 2010 ter druga obravnava odloka o ustanovitvi mladinskega centra Hrastnik. Kmalu se bo sestal tudi odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport, saj morajo obravnavati predloge za podelitev občinskih štipendij, ki jih bodo prejeli študenti iz hrastniške občine.
Besedilo: Fanči Moljk
Umerno DRsaušče v Litiji
Praznično mesto Litija odpira svoja vrata. Občina Litija je v sodelovanju z Mestno skupnostjo Litija tako kot lani in že predlani letos zagotovila najem umetnega drsališča.
Postavljeno je pred športno dvorano v Litiji in bo odprto do konca januarja vsak dan ob 9.00 ure do 20.00 ure. Namenjeno je predvsem mladim željnim zabave in rekreacije, zato je drsanje na njem brezplačno. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki drsalk nimajo. Lahko si jih izposodijo za simbolično ceno. Najem in postavitev umetnega drsališča v Litiji se je že lani in predlani pokazala kot pravilna odločitev občine, je zadovoljen litijski župan Franci Rokavec. Enako sta v pozdravnem govoru na sobotni otvoritvi še posebej to poudarila podžupanja Liljana Lovše in predsednik Mestne skupnosti, poslanec in občinski svetnik Gvido Kres, saj je bilo med vikendi, novoletnimi prazniki in v času šolskih počitnic drsališče polno, le med tednom nekoliko manj, kar je razumljivo.
Sobotno otvoritev je popestril z drsalno revijo bivši olimpijec Luka Klasinc s skupno drsalcev in drsalk.
Besedilo in slika: ŠkL
SRečanje sraRejsm KRajanov KS Munše-KoLOVRar
Dvorana na Mlinšah se je ponovno napolnila v soboto, 13. novembra 2010 ob 14.30, ko je potekalo srečanje krajanov nad 70 let.
Organizacijo sta prevzeli KS Mlinše-Kolovrat ter KO RK Mlinše-Kolovrat. Srečanja se je udeležilo nekaj nad 50 krajanov, ki se radi družijo, poveselijo, poklepetajo in obujajo spomine ... Predvsem pa, da se srečajo in si vzamejo čas drug za drugega.
Vse navzoče je pozdravil župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan ter se zahvalil za karkšenkoli prispevek k razvoju Občine Zagorje ob Savi. Sledil je program učencev ter učiteljic Podružnične šole Mlinše, ki so s pesmijo in šaljivimi anekdotami prikazali humoristično dogajanje v planinski koči. Prikupno sta nastopila tudi člana KD Mlinše, ki sta prikazala zakonske težave ... Srečanja sta se udeležili tudi predsednica RK Zagorje ob Savi, Metka Podpečan ter sekretarka RK Zagorje ob Savi, Štefka Suša. Ves navzoče so pozdravile tudi predsednica KO RK Mlinše-Kolovrat, Alenka Pokorn, predsednica sveta KS Mlinše-Kolovrat, Marija Ribič in predstavnica skupine Mlinček, Marinka Brodar.
In ker na vasi ni srečanja brez harmonike, sta za pesem in ples ob harmoniki poskrbela Žan Verbajs in Milan Urankar. V letošnjem letu petja in plesa ni manjkalo. Ob hrani in pijačo ter okusnih sladicah, ki so jih napekle članice KO RK Mlinše-Kolovrat, so ure skupnega srečanja minile kot bi mignil, z željo, da se čim prej ponovno srečajo, in s prijetni spomini so se razšli.
Marija Ribič
TrBOVBLJSKI mULČKI v Mulčkih
Trboveljska občina in Vrtec Trbovlje bosta v nedeljo, 12. 12. 2010 na 1. programu TV Slovenija predstavljena v priljubljeni oddaji za otroke, »Mulčki«, snemani v Trbovljah.
V oddaji bodo predstavili vrtec in njegovo okolico, predstavili življenje v trboveljskem vrtcu (vzgoja, prehrana, ustvarjanje, igrice, gibalne aktivnosti) in tudi občino Trbovlje samo. Oddaja je otrokom je v veselje, za vrtce predstavitev, namenjena je pa tudi staršem, starim staršem ter vsem ostalim, ki so vpleteni v otrokovo življenje v vrtcu. Oddaja je izvrstno sprejeta med gledalci in se ponaša s priznanjem Ministrstva za šolstvo in šport za najboljšo televizijsko oddajo za šolsko leto 2008/2009. »Mulčki« spodbujajo in skrbijo za zdravo in srečno otroštvo, lepše in bolj prijazno okolje, boljše zdravje, prehrano in osebno nego, pogostejše in pravilne gibalne aktivnosti, družijo vse tri generacije ter zavzemajo pomembno mesto v dobrodelnosti.
Ponovitev oddaje je ob ponedeljkih ob 11:05 uri, in ob petkih ob 9.30 uri na 1. programu TV SLO.
MaH
Soočenja stališč Uroša Macerla, predstavnika Eko kroga, in Iztoka Viranta, generalnega direktorja
družbe Lafarge Cement
»Boj Zasavcev se zacorovo ne bo Končat«
Industrija proti ekologiji. Uradno proti neuradnemu. Lafarge Cement Trbovlje proti Eko krogu. Iztok Virant proti Urošu Macerlu. Vsak na svojem bregu. Drug o drugem ne najdeta lepih besed. Oba odločna, markantna sogovornika, ki rada uporabljata primerjave, s katerimi ponazorita svoje trditve. Oba prepričana v svoj prav.
"Tgodba o izpustih v trboveljskem pod-Z.jetju Lafarge cement, d. d., je širšo slovensko javnost dosegla ob oktobrskem protestu v Ljubljani. »Zadnji mirni protest Zasavcev« so organizirali Eko krog, Civilna iniciativa Trbovlje in občina Zagorje ob Savi. Dosegli so, da je predsednik vlade Borut Pahor Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naročil izdelavo poročila o zakonitosti delovanja cementarne in izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Revizija ni pokazala nobenih nepravilnosti. Eko krog kljub temu vztraja, da je bilo dovoljenje za pričetek sosežiga odpadkov pridobljeno v postopku polnem nepravilnosti. Lafarge cement trenutno ne obratuje - zaradi polnih skladišč bo proizvodnja okvirno dva meseca stala. Nato bodo so-sežigali naprej. Eko krog pa bo nadaljeval z uporom.
Zgodba ni nova. Uroš Macerl je predhodnico Lafarge cementa Cementarno Trbovlje odškodninsko tožil zaradi škode na posevkih. Ob prevzemu tovarne, leta 2007, se je Lafarge z njim poravnal. A zadeva s tem ni zaključena - srž spora je sedaj okoljevarstveno dovoljenje, ki Lafargu za pridobivanje cementa dovoljuje uporabo goriv iz odpadkov. Macerl Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in MOP očita napačen postopek izdajanja dovoljenja - kot da je peč obstoječa naprava: »To ne drži, saj niso imeti ne uporabnega, ne lokacijskega dovoljenja. To je ključna zadeva. Tako jim ni bilo potrebno izdelati poročila o vplivih na okolje in vključiti strokovnjakov, ki sem jih jaz kot soudeleženec zahteval. Prepričan sem, da bi strokovnjaki ugotovili, da sežiga ni mogoče izvajati v tej neprevetreni dolini. ARSO mi je njihovo sodelovanje zavrnil.«
Macerl meni, da vplivno območje tovarne ni pravilno določeno. Izpuste iz tovarne naj bi vsakodnevno prineslo do njegovega posestva, ki je od Lafarga oddaljeno 900 metrov - vplivno območje pa zajema 500 metrov. »Napisali so tudi, da znotraj območja 100 metrov ni ljudji. S tem so izbrisali 38 ljudi,« nadaljuje aktivist. Generalni direktor Lafarga Iztok Virant je mnenja, da si aktivisti z bojem za ukinitev okoljskega dovoljenja in ponovno uporabo fosilnih goriv prizadevajo za poslabšanje stanja v okolici tovarne: »Zakonodaja je strožja do cementarn, ki uporabljajo alternativna goriva. Če izvedeš ukrepe, da se lahko giblješ znotraj teh meja, je čisto vseeno katera goriva uporabljaš. Delujemo pod zakonskimi mejami, trudimo se biti boljši kot zahteva zakonodaja.« Macerl je ponovno nasprotoval: »Da zaradi kurjenja odpadkov za Lafarge veljajo nižje omejitve emisij ni res. Kratkoročno ja, do konca letošnjega leta. V veljavo pa 1. januarja 2011 stopi zakonodaja, ki za cementarne brez sosežiga bistveno omejuje emisije. Sicer nekatere vrednosti ostanejo enake, a gre za čisto sprenevedanje. Razpredelnica je objavljena na naši spletni strani. V Lafargu so dovoljenje dobili za 10 let, eno leto bodo delali pod težjimi pogoji, ostalih 9 let so jim podarili. Tega se zavedajo tako na ARSO kot v Lafargu.« Ali je s pričetkom uporabe t. i. alternativnih goriv oziroma sežiganja odpadkov prišlo do sprememb v izpustih plinov generalni direktor Lafarga ni znal povedati. Dejal je, da v letu in pol sosežiga ni mogoče vzpostaviti tako katastrofalne zdravstvene slike, kot jo opisuje Eko krog. »Po svetu ta goriva uporabljajo že 20 let in več. Če bi bili v letu in pol mi
dejansko zmožni zakriviti to klinično sliko bolezni, kot se nam očita, ali mislite, da bi nas nekdo, ki je zadolžen za javno zdravje, sploh pustil delovati?« se je vprašal Virant. Macerl pa na to odgovarja, da učinki sicer še niso vidni, a »zdravniki skozi preventivo in ob preučevanju strokovne literature ugotavljajo, da bo to kar sedaj kurijo čez deset let povzročilo težave z zdravjem«.
Macerl in Virant si nasprotuje že pri formulaciji poimenovanja goriv, ki jih uporabljajo v cementarni. Generalni direktor Lafarga trdi, da je njihova edina dejavnost izdelava cementa. Za proizvodnjo uporabljajo različne energente: »Trenutno je to mešanica petrolkoksa in goriv pridobljenih iz drugih virov. Tako imenovanih alternativnih, kar pa so lahko tudi odpadki. Ne sežigamo odpadkov, te namreč presejejo, prečistijo in na koncu z A-testom preverijo kalorično vrednost. To je naše gorivo.« Macerl uporabi izraza alternativna goriva nasprotuje in trdi, da ga Lafarge uporablja neupravičeno: »V okoljski odločbi jasno piše, da država dovoljuje sežig odpadkov. Alternativna goriva je njihov termin. V Angliji je korporacija Lafarge uporabljala isto besedo, sodišče jim je to prepovedalo. To so odpadki - plastika, gume, olje, nič drugega, nobena alternativna goriva. To je lepa beseda, s katero zavajajo javnost. Je pa žalostno, da sedaj že Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in MOP uporabljata njihove besede. Ta termin so zapisali v revizijsko poročilo. V okoljevarstvenem dovoljenju pa jasno piše, da gre za odpadke.«
Pri kurjenju odpadkov naj bi se po zagotovilih Lafarga vse škodljive kovine vezale v klinker, osnovo cementa: »V sto letih cementne industrije ni dokaza, da bi se nekdo zastrupil zaradi sproščanja teh elementov. Kemična vez je tako stabilna, da ne sprosti ničesar iz sebe,« je dejal Virant v pogovoru. Ustanovitelj Eko kroga temu nasprotuje: »To je bistveno zavajanje. Zaradi velikih temperatur v peči naj bi vse zgorelo. Če bi bilo to res, potem bi
morale biti mejne vrednosti cementarn manjše kot za sežigalnicah - saj se vse veže v cement. Škodljivih izpustov potem skoraj ni. V resnici imajo pa sedaj petkrat več benzena in dvajsetkrat več enot TOC. Ne trdimo, da so za vse kriva goriva iz odpadkov - TOC povzroča na primer petrol-koks. Zahtevamo, da cementarna začne kuriti na čisti premog, mezut ali na plin. Brez petrolkoksa in brez odpadkov. S tem, smo trdno prepričani, bi se znižal TOC in benzen.« Predstavnik Lafarga meni, da benzen v koncentracijah v katerih se izloča, ni nevaren. V cementi industriji naj bi bil neizogiben stranski produkt.
Bivše vodstvo cementarne je na Macerlovi parceli postavilo merilnik imisij. On trdi, da meritve niso bile korektne, podjetje, da so bile. »Benzena je na primer v centru Zagorja več kot Ravenski vasi, kamor naj bi šli vsi naši izpusti. Kaj se morda izognejo merilnemu mestu, se pretihotapijo po dolini? Nikoli ni bilo izmerjeno nič, kar nebi ustrezalo zakonodaji,« pravi Virant. Pove, da stalno merijo izpuste, da so v podjetju vedno enako pozorni na pravilno delovanje. »Imamo okoljevarstveni standard ISO 14.001. Tega ne dobiš, če pred nevtralno inštitucijo, ne dokažeš, da so vsi tvoji postopki povezani z varovanjem okolja. Vsi izpusti imajo zakonsko določene meje izpustov, to so takšni, ki so zakonsko dokazano neškodljivi do okolja in zdravja. Škodljivost pa je vedno potrebno razumeti v obliki koncentracij,« je izpostavil bistvo pri meritvah izpustov. Eko krog meni nasprotno. Zanje so bistvene količinske vrednosti izpustov. Pravijo, da lahko Lafarge velikokrat na dan izpusti emisije, ki ustrezajo koncentracijskim mejam, a ko to delajo stalno, se strupi množijo in množijo. To pa po njihovem mnenju vpliva na ljudi. »Na ARSU so nam očitali, da med seboj primerjamo sežigalnice in cementarne s sosežgom. Meni je vseeno, kako se poimenujejo. Tudi če bi se poimenovali pekarna ali slaščičarna. Zanima me samo ali je tisto, kar pride ven iz dimnika neoporečno in če je za ljudi, ki živijo okoli sežigalnic strupeno,« je svoj pogled predstavil Macerl. Meni, da tudi vnaprej napovedane meritve ARSA niso zanesljive: »Lafarge poskrbi, da je v tiste pol ure, ko oni opravljajo meritve vse v redu. Da meritve pravzaprav ne dokazujejo oporečnosti podjetja, se dobro zaveda tudi inšpektor, saj se pod poročilo podpiše: »Rezultati meritev se nanašajo na pogoje dela, tega in tega, ob tej in tej uri«. Ko inšpektorji gredo pa rečejo sedaj se gremo proizvodnjo.«
Zamere očitno sežejo tudi na osebno raven. V pogovoru se tako Virant kot Macerl nista branila izreči obtožb na nasprotnikov račun. Virant je dejal, da Eko krog nikoli
ni predstavil nobenega tehtnega dokaza svojih trditev, nobenih meritev. Macerl je to zanikal: »Vsi dokazi so našteti v tožbi. Gre za vplivno območje, za razliko med obstoječo in novo napravo. Zakon je naš dokaz. Predpisuje, da se omejitev vsote rakotvornih snovi. Za Lafarge ni koncentracijskih, kaj šele koncentracijskih omejitev. Če bi povečali vplivno območje, bi segli v prostor Nature 2000, zaščitenega območja. Za sežiganje odpadkov bi tako morali zaprositi njih. Dokaz na dokaz. Virant pa pravi, da jih ni videl. Je vrhunsko šolan človek, za to kar počne. Družba šola ljudi, da delajo škodo, da lažejo, kradejo, zavajajo. Virant išče konflikt z okolico. On ga ustvarja s tem, ko misli, da lahko kupi pamet ljudi. Tega ne more, lahko pa kupi pokvarjene politike in delavce na ARSU. Ljudi, ki živijo tukaj ni pamogoče prepričati, saj vidijo na lastne oči, vohajo z lastnim nosom, to doživljajo dnevno, vidijo, dim, ki se vali iz tovarne. Lastniki zelo dobro vedo, zakaj so ga kupili, in on zelo dobro ve, zakaj ima svojo družino v Mariboru in ne pri nas.« Virant očitkov Eko kroga tovarni ne razume, izjavil je, da bi s svojo družino brez problemov živel tudi v bližnji okolici tovarne. »Zakaj ta jeza, zakaj ta zamera, ne vem. Zakaj se zadeve raje zaostrujejo, kot rešujejo?« je o Macerlovih motivih dejal Virant in še dodal, da je mogoče to njegov način, kako lažje priti do odškodnine v tožbi, ki je v postopku na sodišču.
Ekokrog je Lafarge Cement označil za največjega zasavskega onesnaževalca. Predstavniki podjetja pa poudarjajo, da v Zasavju niso edini industrijski onesnaževalci: »Za tretjino benzena v ozračju v Sloveniji so kriva gospodinjstva, tretjino promet, 10 % pa ostala industrija. Mi smo ostala industrija. V Zasavju imamo od 15 do 20 ton benzena letno. Cementarna ga je izločila 2 - 3 tone. Kdo izloči ostalih 17 ton, ki niso problematične? Zato pa so zakonske meje, ki povedo, kaj je vzdržno, kaj pa ne,« okoljskih aktivistom pristranskost očita Virant, ki meni, da glede na vse pripombe o francoskem kapitalu nasprotnike očitno moti tudi tuji lastnik. »Lafarge zelo rad, tako kot majhen otrok kaže na vse druge okoli sebe. Delujemo po logiki,da najprej odpravimo najbolj urgentno stanje. Tako kot v primeru avtomobilske nesreče, ko naprej vedno oskrbijo najhujše poškodovane ponesrečence. To je v našem primeru Lafarge, ki naj bolj onesnažuje zasavsko dolino,« je o očitkih, da ga moti le Lafarge dejal Macerl. Pravi,da tudi IGM, TET ter ostala industrija onesnažuje okolje »a na izpuste iz Lafarga se prilimajo težke kovine, ki jih ob vdihavanju zraka dobimo v pljuča in so rakotvorne. IGM pa teh težkih kovin ne
spušča v okolje. Glede TET pa je tako, da ima veliko višji dimnik in zato manj učinka na okoliške prebivalce. Njihovi plini se porazdelijo na veliko širšo okolico.« Macerl je povedal še, da si želi, da bi se vse te tovarne uredile, a da Eko krog v tem trenutku preprosto nima energije za vse. Eko krog in vsi ostali udeleženci ljubljanskega protesta zahtevajo, da cementarna kot energent v proizvodnji uporablja ali čisti premog, ali čisti mezut ali plin. Poročilo MOP-a zavračajo kot nerelevanto. Tudi predlog o oblikovanju neodvisne komisije po lastnem izboru Macerl zavrača: »Sedaj se sprenevedajo in mi »velikodušno« ponujajo izvedence, ki so mi jih v postopku pridobivanja dovoljenja zavrnili. Hočejo, da z raziskavami štartamo tu, ko Lafarge že kuri odpadke. Če bi jaz to sprejel, bi avtomatsko priznal, da je bil celoten postopek pridobivanja v redu. Tudi študije so nepotrebne, saj vse do sedaj narejene dokazujejo naše trditve.« Trdijo, da preiskave o nepravilnostih v postopku izdaje okoljskega dovoljenja ne more preverjati institucija, ki je dovoljenje sama izdala. Po njihovem mnenju je problematičen zakon, ki je »pristranski do Lafarga, napisan v njegovo korist« in Zasavcem ne zagotavlja pravice do življenja v čistem okolju. »Ne ustreza jim zakon. To je miniranje pravne države,« je odzive Eko kroga komentiral Virant. Macerl je napovedal, da bodo Zasavci v kratkem dokazali, da se znajo organizirati. »Pokazali bomo, da se lahko delamo norca in smo znotraj zakona. Znotraj katerega je tudi Lafarge. Kar koli se bo naredilo, se bo naredilo opozorilno. Upamo pa, da bo sodišče pošteno razsodilo. S tem bi bil del problema rešen. Če pa tega ne bo, se boj Zasavcev zagotovo ne bo končal,« je dejal. Pustimo času čas.
Besedilo: Andreja Gradišar Sliki: Lovro Rozina

ACV Stovenua ima nove poslovne
PROSTone
V	četrtek, 25. novembra 2010, je bila otvoritev novih poslovnih prostorov v bivši rudarski zgradbi na Ribniku v Trbovljah, kjer bo ACV Slovenija ponujal zanesljive, visoko učinkovite, ekonomične in okolju prijazne rešitve ogrevalnih sistemov.
~7maj d.o.o., predhodnica današnje mednarodne druž-Z_be ACV, je bila ustanovljena za proizvodnjo čistil. Ko je prešla v roke Jureta Jeraja, se je počasi preoblikovala in leta 2003 postala mešano belgijsko - slovensko podjetje ACV. Proizvodni obrati ACV INTERNATIONAL, ki imajo devetdesetletno tradicijo, so v Belgiji, ZDA in Veliki Britaniji ter v številnih sestrskih podjetjih po svetu. Svoja zastopstva ima po celem svetu.
V	njihovi ponudbi je multikondenzacijski sistem, kjer so uporabljene različne vrste energije, od kamina na drva do
sončne energije. Plinski kotli so cenovno dostopnejši, kljub elektroniki in izboljšani bogatejši opremi. Opremljajo individualne sisteme in industrijske objekte. Zadovoljstvo kupcev je njihovo vodilo za prihodnost.
Poslovanje ACV Slovenija ni omejeno le na matično državo, ampak tudi na trge bivše Jugoslavije. Podjetje ima cilj, da ne postanejo največji, ampak, da bodo na trgu, ki ga pokrivajo, postali najboljši.
O poslovanju ACV je spregovoril belgijski solastnik in direktor Rudi Magermann, ki je pohvalil uspešno poslovno sodelovanje s slovenskim solastnikom in direktorjem ACV Slovenija, Juretom Jerajem.
Ob tej priložnosti so podarili ček za tisoč evrov Vrtcu Trbovlje, kot donacijo za financiranje stote obletnice njihovega delovanja v maju naslednje leto.
Trboveljski župan Vili Treven jim je zaželel veliko poslovnih uspehov, otroci iz Vrtca Trbovlje, trboveljske mažoretke in Orleki pa so poskrbeli za dobro razpoloženje gostov.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
ACV INTERNATIONAL BELGIJA
Idealna rešitev za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
m
A.C.V. Slovenija
Opekarna 22/b 1420 Trbovlje, Slovenija tel.: +386 (0)3 56 32 830 fax: +386 (0)3 56 32 831 e-mail: slovenia.info@acv.com www.acv.si
ACV INTERNATIONA!. ny/sa
Kerkplein, 39 B-1601 RUISBROEK tel.: +32 2 334 82 20 Fax: +32 2 378 16 49 e-mail: international.info@acv.com www.acv.com
www. a c v. s i
www.acv.com

Kšefti
O
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4	«g
možnostjo sponzoriranja	iffitaailß UtCLfni 'š
trženje in produkcija za gospodarsko	v*'"	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail:
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-1
atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
^l/j ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava
03-56-57-150
trgovina
EVJ Center Kisovec 03-56-71-234
storitve
03-56-57-150
>	elektroinstalacije
>	strojne instalacije
>	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
>	kabelsko komunikacijski sistemi
>	trgovina EVJ Center
>	delovni stroji in nizke gradnje
>	barSedmica
lokalna televizija ETV

etv.etektroprom.si
komerciala
03-56-57-158
studio
03-56-57-177
Najnovejše v Zasavju
TAI JI QUAN (izg. taj dži čuen)
veščina gibanja VAŠHAVA V ZAGORJU OB SAVI 15. december 2010 • 18:00 - 19:30
Trening bosta vodila priznana slovenska mojstra Marko in Dragi Bedina. Vadba je primerna za vse starosti in oba spola, zanjo ni nobenih posebnih zahtev, dovolj so športni copati in udobno oblačilo.
Taiji vrača in ohranja mladostno vitalnost!
Vabljeni!
Podjetniška	Z3 3V
Podjetniški kotiček Irene Meterc
5. Slovenski forum inovacij je letos ponujal prave rešitve
Prejšnji teden je potekal osrednji nacionalni dogodek o inovativnosti - 5. Slovenski forum inovacij. Na Gospodarskem razstavišču se je predstavilo 52 najboljših inovacij, proizvodov, storitev in poslovnih modelov.
Sejma se je prvi dan kot častni gost udeležil predsednik vlade Borut Pahor ter tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo dr. Viljem Pšeničny.
Premier si je ogledal razstavni prostor slovenskih inovatorjev in poudaril, da se v Sloveniji zavedamo, da je naš razvoj odvisen te od nas samih. Premier je poudaril, da vidi inovativnost kot sestavni del izhoda iz krize. Izkazalo se je, da nacionalni raziskovalno-razvoj ni program v sedanjih okoliščinah ni več optimalen, da ne zagotavlja ustrezne povezanosti politik, institucij, ki bi skrbele za celoten inovacijski cikel. Vlada je več proračunskih sredstev namenila za raziskave, tehnologije in razvoj, za povečanje konkurenčnosti gospodarstva pa je eden pomembnejših elementov prav inovativnost, s katero se lahko zagotovijo nova delovna mesta z večjo dodano vrednostjo.
Forum je obiskalo okrog 3.000 ljudi. Obiskovalcem je ponudil, poleg bogatega izobraževalnega programa in razstave najboljših 52-ih inovacij, tudi poslovno in tehnološko stičišče ter mednarodno tehnološko borzo z brezplačnimi srečanji in posveti strokovnjakov. Letošnji poudarek foruma je bil na komercializaciji inovacij in iskanju rešitev za čim bolj učinkovit prodor slovenskih proizvodov in storitev na trge doma in po svetu.
V	okviru slavnostne otvoritve 5. Slovenskega foruma inovacij je v četrtek, 2. decembra 2010 potekala tudi slavnostna podelitev nagrad najboljšim v posamezni kategoriji.
V	kategoriji Najboljši inovativni proizvod podjetja je prvo nagrado prejelo podjetje KRKA, d.d., Novo mesto za inovacijo Orodisperzibilne farmacevtske oblike.
Inovacija naslavlja sodobne farmacevtske oblike -orodisperzibilne tablete, ki vsebujejo zdravilno učinkovino, poliole in specifično kombinacijo super-razgrajeval. Takšna sestava omogoča, da se tablete v stiku s slino hitro raztopijo v manj kot 15 sekundah, zato jih lahko jemljemo brez vode, kjerkoli in ob vsaki priložnosti. Bolniki take tablete lažje požirajo, zaradi prijetnega okusa pa tudi bolje sodelujejo pri zdravljenju, kar je predvsem pomembno za pediatrične, geriatrične in paciente z motnjami centralno-živčnega sistema. Tehnološki postopek, po katerem se proizvajajo omenjene tablete, je preprost in stroškovno učinkovit ter prijazen okolju.
V	kategoriji Najboljša inovativna storitev podjetja je nagrado prejelo podjetje Intelius d.o.o. za inovacijo Flowr.
Flowr je spletna storitev za skupinsko sodelovanje v podjetjih. Zgrajen je po vzoru Facebook-a. Flowr omogoča kolaboracijo znotraj podjetja. Inovacija predstavlja pomemben napredek na področju komuniciranja znotraj podjetja, zlasti z vidika prihranka časa in gradnje interne
baze znanja. Inovativnost prijave je predvsem v navezavi na računalništvo v oblaku. Koncept delitve slik, datotek in spletnih virov ter njihovega komentiranja pa je realiziran z veliko mero posluha za potrebe poslovnega okolja. Flowr uporablja že več kot 4000 podjetij po vsem svetu, uvrstil pa se je tudi v finale letošnjega European Venture Summita.
V	kategoriji Najboljši inovativni proizvod inovatorjev in razvojno raziskovalnih inštitucij je nagrado prejela Fakulteta za strojništvo UL za inovacijo SusCryMac -SISTEM KRIOGENEGA ODREZAVANJA KOT TRAJNOSTNA ALTERNATIVA KONVENCIONALNIM ODREZOVALNIM PROCESOM
Industrija v odrezovalnih procesih še vedno splošno uporablja hladilno mazalna sredstva na bazi olj, čeprav so izjemno škodljiva zdravju in okoljsko sporna. Avtorja sta razvila inovativni sistem dovoda kriogenega medija v rezalno cono. Z omogočanjem kontinuiranega dovoda tekočega dušika pri temperaturi -196° C in dejstvu 78% prisotnosti dušika v dihanem zraku, predstavlja izum doseganje povsem čistega procesa odrezavanja brez uporabe okolju škodljivih emulzij oz. olj. Poleg tega sistem omogoča znižanje stroškov obdelave ob hkratnem izboljšanju performans procesa oz. izdelka. Glede na široko področje uporabe, ima rešitev velik tržni potencial.
V	svetovnem merilu ima zelo malo konkurence. Rešitev je v fazi prototipa in že zaščitena s patentom.
V	kategoriji Najboljša inovativna storitev inovatorjev in razvojno raziskovalnih inštitucij je nagrado prejel inovator Žiga Ramšak, s podjetja CGS Plus, d.o.o. za inovacijo Metoda najboljšega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom
Metoda najboljšega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom je inovativen algoritem, ki omogoča samodejen izris osi na osnovi podanega zaporedja točk. Inovacija je zelo uporabna pri rekonstrukcijah obstoječe cestne infrastrukture oz. kjer potrebujemo podatke o prvotni geometriji osi, ki ne obstajajo več. Metoda najboljšega prileganja omogoča izris osi v enem koraku, kar pomeni bistvene časovne prihranke v procesu projektiranja. Funkcija je uspešno vgrajena v programe Plateia, Ferrovia in tudi v Autodeskov produkt AutoCAD Civil 3D. Največja prednost pred konkurenco je v uporabnosti, ker omogoča vgraditev rešitve v različne produkte in prilagoditev različnim področjem.
V	kategoriji Najboljši inovativni poslovni model je nagrado prejelo podjetje Svetloba d.o.o. za inovacijo Energijsko varčni sistemi industrijske razsvetljave REFLECTA.
S poslovnim modelom REFLECTA lahko podjetja prihranijo nad 50% električne energije za razsvetljavo, znatno znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svetlobe, ki dolgoročno ne degradira. Poslovni model je edinstven zaradi koncepta »vse na enem mestu« in je referenčni primer, kako uspešno zagnati novo podjetje za razvoj produkta, ki je konkurenčen v svetovnem merilu, ter na ta način ustvariti nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Poslovni model že uporabljajo podjetja, kot so Toyota, Peugeot, Citroen, Geberit, Alples, Fructal, Litostroj, SIP in Duropack
	
It:
Akcija
V VinoTeici KLOPorec se PReosTavi:
Saksida
V soboto, 27.11. 2010, je bila Vinoteka klopotec prizorišče, kjer je Ingrid Saksida, hči in desna roka vinarja iz Vipavske doline, Jožeta Sakside, predstavila vrhunska vina.
Na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni so bila vina Saksida iz Dornberka deležna kar nekaj odličij.
Kot je dejala Ingrid Saksida, so pomembna vsa priznanja, najbolj pa zagotovo odličja, ki imajo zlati odsev. Tudi takšna so se znašla v kolekciji vin Saksida na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni.
Vina Cabernet Sauvignon, Carisma rdeča, zvrst Saksida in Barbera so bila odlikovana z zlatimi priznanji.
Nova je zunanja podoba steklenic, poenostavljen videz etikete. Nekoliko so skrčili celoten izbor in povečali ponudbo rdečih vin. V svoji ponudbi imajo tudi tri vrste penin in vinske destilate. Za praznike ob koncu leta pa bo prišel na trg še vinjak Lucas, ki so ga poimenovali po Ingridinem sinu. Gre za deset let star, po francoski metodi zoren, vinjak.
Ingrid Saksida za letošnji letnik meni, da je za vinarje izjemno zahteven. Sprotne kontrole stanja v vinogradih in hitre reakcije skozi celo leto so bile odločilne. Ogromno gnilobe so morali odstraniti. Sladkorji so letos nižji od pričakovanih stopenj in bodo posledično alkoholi nižji kot so jih pri vinih iz vipavskega okoliša vajeni. To pa je dobrodošlo za pivce. Nekoliko višje kisline, ki pa niso presegle kritične točke, bodo na kakovost vin vplivale blagodejno, in jabolčna kislina bo letos višja v primerjavi s predhodnimi letniki, kar pomeni, da je zelo lepo izražena sadnost in sortnost vin, tako, da se že sedaj, ko so vina v sodih in mlada, zelo lepo čuti,
Tekst in slika: M.A.Š.
Čurin - Prapotnik
V soboto, 04.12.2010, je bila Vinoteka klopotec v Zagorju rezervirana za vina pridelana na Kogu pri Čurin - Prapotniku iz Ljutomersko - Ormoških goric.
Stanislav Prapotnik je izreden vir podatkov, ki se nanašajo na vina. V letu 2010 je Vinska klet Čurin - Prapotnik v Vinoteki klopotec z letnikom 2008 in 2009 predstavila dve zvrsti. Prva, Dominus, je iz letnika 2008. Takrat so prišli na idejo, da odberejo posebej Traminec in posebej Sauvignon, ki je pomešan v enem nasadu. Obrali so posamične jagode s trsa in jih dali cele posebej fermentirati. Po 2 mesecih je vsaka sorta posebej postala suho vino. Grozdje oz. mošt ni bil stiskan, temveč samo odcejen. Vino je bilo dano v dvakrat žgane sode iz slavonskega hrasta in pretočeno in združeno v večji hrastov sod. Ustekleničeno, brez filtriranja, je bilo 12. 9. 2010. To je posebnost, ki je tudi namenjena posebnežem med ljubitelji vin, ki želijo imeti neobičajna vina. Stanislav Prapotnikje predstavil tudi novost, zvrst MI3JE. Zvrst je poimenovana po treh sortah, ki sestavljajo to vino. Chardonnay služi kot osnova, dodan je
Renski rizling in 10 odstotkov Traminca. Pri tem gre tudi za tri generacije - Prapotnik, njegov tast in Prapotnikov sin.. MI3JE je polsuha zvrst, z 9g ostanka sladkorja in 12 odstotkov alkohola. Vino je nastalo iz maksimalno dozorelega grozdja, trgatev pa je bila opravljena, 23.10.2009 in jo odlikuje dosežena maksimalna stopnja sladkorja. Vino je še mlado, saj je v steklenicah komaj dobra dva meseca, vendar že ima svojo linijo. Gre za lepo in elegantno povezavo treh sort, ki predstavlja izjemno komponirano vino in zadovoljuje okuse največjih poznavalcev vin.
Vinska klet Čurin - Prapotnik sodeluje na vseh pomembnejših ocenjevanjih vin doma in po svetu, vendar so v zadnjem času nekoliko skrčili obiske na vinskih sejmih: »V Londonu sodelujemo od leta 2006, ko smo osvojili prvega šampiona z vinom Šipon. Naš drugi šampion je bil Šipon ledeno vino letnik 2007, leta 2008 pa smo že tretjič osvojili zlato odličje z ledenim vinom Laški rizling na svetovni reviji vin Decanter v Londonu. Gre za uspeh, ki ga je svetovnem merilu dosegla sorazmerno majhna vinska klet. Letos smo dali na ocenjevane v Londonu suhi jagodni izbor in dobili srebrno medaljo, kar je na nivoju takšnega ocenjevanja zelo visoko priznanje. Prisotnih je bilo okrog 10.500 vzorcev s celega sveta. Letos smo, poleg Londona, sodelovali še na ocenjevanju vin v Splitu, kjer smo dobili dve zlati medalji, v Radgoni še dve zlati medalji in na mednarodnem ocenjevanju Šiponov, ki je prvo ocenjevanje takšnega nivoja v Sloveniji prejeli naziv državnega prvaka in zlato medaljo za ledeno vino.« je povedal Stanislav Prapotnik.
V letu 2010 so se v kleti Čurin - Prapotnik odločili nekoliko spremeniti etikete. Tiste s srebrnim napisom predstavljajo vina normalne trgatve, z bronastim vina linije prestige, ki so zorela v hrastovih sodih, z zlatim pa predikatna vina. Letošnja trgatev je bila izjemno zahtevna, kljub težavam pa menijo, da bo letošnje vino, ob vloženem trudu in znanju, solidne kakovosti. Imela bodo poudarjeno sortnost, ki je pri običajno zrelih vinih nekoliko zakrita.
Tekst in stika: M.A.Š.
VINOTEKA
ilOPOTEC
Tržnica Za^orjes Tel. & fax: 03/56 64195 n. Uroš Naprudnik s.p.
V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin:
-	sobota 11.12.2010: Vinogradništvo Santomas, Šmarje nad Koprom
-	sobota 18.12.2010: Penine Istenič iz Bizeljskega
Na veselo snidenje!
Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju.
Društveno
za avc
Razsrava zasavsice
inDUSTRUsice Deoiščine
Člani hrastniškega fotokluba so v sredo, 24. novembra 2010, odprli v galeriji DD fotografsko razstavo na temo zasavske industrijske dediščine.
<<“Tokrat že četrtič,” je bil zadovoljen Vinko Žagar, predsednik kluba, ki I je namenil obiskovalcem pozdravne besede. V kulturnem programu so sodelovali člani MPZ Svoboda Hrastnik, k sodelovanju pa so spet povabili Tadejo Bučar, svetovalko za strateško kreativnost, zapriseženo Zasavko, ki sicer živi na Obali. Njena razmišljanja o pojmu proletariat iz zloženke: “Proletariat je temu sistemu povsem nepomemben,” piše simpatična Tadeja, „saj ničesar nima. Vendar pa, če ničesar nimaš, nimaš kaj izgubiti. Razen sebe samega... Proletariat lahko prodaja svojo delovno silo, a duše ne more nikoli! Proletariat ima izjemno močnega duha. Proletariat je skupnost...“ Pogreša tudi besedo TOVARIŠTVO, ki je ne sliši več. Človek vedno bolj postaja sočloveku grožnja, namesto kamerad, sorodna duša, prijatelj,.. Pa kljub temu verjame v tovarištvo. Zasavce poziva, da uvedemo nove kletvice: dobiček, profit, pohlep, korporacija, multinacionalka, odnosi z javnostmi, pi-ar....
Za proletariat in tovarištvo se je zavzela tudi v svojem govoru ob odprtju razstave in rudniku RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, kamor spada tudi vsa ostala industrijska dediščina, naložila častno nalogo: imenovala ga je za steber proletariata v Republiki Sloveniji in za izjemno močan simbol tovarištva.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Tadeja Bučar, avtorica tekstov in Vinko Žagar, predsednik FKH
—

:
Z leve: Simon Tanšek, Marko Planinc, Miran Jerič, Vinko Žagar
Ob zmenci
literarni prijatelji pri DUT so pripravili tradicionalni decembrski večer ob praznovanju goda sv. Barbare 4. decembra.
Katarinski fantje
\ /eč kot dve-V sto let rudarjenja je pustilo številne sledi. O težkem delu in življenju je bilo in verjetno še bo marsikaj napisanega. Lučka sv.
Barbare je mnogo rodov dajala upanje rudarjem, da jih bo Ob zinerci varovala, zato
so se ji pred vstopom v jamo priporočili. Po drugi svetovni vojni god sv. Barbare praznujejo na fakulteti, rudarji pa so dobili nov uradni rudarski praznik, 3. julij. Tine Lenarčič, velik zbiralec podatkov in kronist, je predlagal, da bi pred zaprtjem rudnika pred vhod v jamo postavili pomnik. Nekdanji direktor RTH Ivan Berger je pripovedoval o skoku čez kožo, kar je bil pogoj, da so mladci postali rudarji. Dogodek je povezovala Joža Ložak, zapeli so Katarinski fantje.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Društveno
HnasTniŠKi mvauDi na MaRTinovo
Društvo invalidov Hrastnik uvršča v svoj program praznovanje svetega Martina že nekaj let.
I etos so se odpravili na soboto, 13. novembra 2010, do I—Podbočja pri Kostanjevici. Domačini turistične kmetije Hribar so poskrbeli za odlično večerjo, člani glasbenega tria Suha pipa pa za to, da so se kmalu znašli na plesišču vsi od najstarejšega člana pri 82 letih pa do mlajših. Muzikanti Suha pipa so prikazali tudi pravi obred, kako se krsti vino. Prizorišče so zapustili dobri dve uri po polnoči.
Toda s prihodom domov za nekatere še ni bilo konec praznovanja Martina. Že ob 13. uri naslednjega dne so se najbolj korajžni podali na novo praznovanje. S kombijem so se odpeljali na turistično kmetijo Širca, malo naprej od Ptuja
Minka Rizvič s kitaristom Suhe pipe
proti Vurbergu, kjer je bilo spet veselo.
Minka Rizvič vodi podobna srečanja že celih deset let. „Starejši kot smo, bolj smo željni takih zabav,“ je dejala smeje.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv Dl
Lerni KonceRTMPZ SreiaaR
V petek, IZ. novembra 2010, so imeli člani MPZ Steklar pod vodstvom zborovodje Karlija Plazarja svoj letni koncert v kinodvorani na Dolu.
Qcenaristka in povezovalka programa Oje bila Manja Goleč, s šaljivimi vložki pa je sodelovala znana hrastniška humoristka Joca Hribšek.
Program je vseboval predvsem slovenske ljudske pesmi, lotili pa so se tudi ruske narodne in šibeniškega šansona. Spomnili so se tudi na težko steklarsko delo, ki ga opisuje pesem Manje Goleč:
Kaplja znoja	I
Taljenje,	1
pihanje, valjanje, vlečenje, ulivanje, barvanje.
Gravura.	I
Peči. Vročina. Pipe.	I
Kdaj bo prišla tista ura za spanje, počitek?
Znoj. Žeja. Prepih.
Tam od peči kakšen vzdih	\
in ob novem izdelku užitek.	I
Iz roda v rod gre steklovina. Pihalec s ponosom vpelje v delo svojega sina.
Glažuta je kruta.	I
Pa tudi ponos in kruh.	•
V veznem besedilu so se spomnili tudi na govorico steklarjev, polno besed nemškega izvora, ki so jih popačili še po
MPZ Steklar Hrastnik
Karli Plazar,	Manja Goleč,
zborovodja	povezovalka in
scenaristka
svoje. Te jezikovne posebnosti, glažar-ščino, je pred kratkim obdelala v svoji diplomski nalogi Katka Seršen in jih
tako iztrgala pozabi. Mlajši obiskovalci koncerta verjetno niso razumeli stavka: Belajtunga je švoh, smo dobil pa betel, da moramo še flaše auftrajbat. (Svetloba je slaba, mi smo dobili pa ukaz, da moramo še steklenice oblikovati.) Popačenke, izpeljane iz nemščine, se pojavljajo tudi v ljudski pesmi. Tako na primer Karlinca je štemana, kar bi pomenilo domišljava, prevzetna. Vsebino pesmi je komentirala tudi humoristka Joca, ki je ves večer poživljala letni koncert MPZ Steklar Hrastnik.
Besedilo: Fanči Moljk Slike : Boris Volaj
Društveno	ZS SVC
ZLare rolcg tudi za Simona Tanšica
Domači mladinski film Gremo mi po svoje grozi, da bo prehitel po gledanosti doslej najbolj obiskana slovenska filma po samostojni Sloveniji Kajmak in marmelada ter Petelinji zajtrk.
r^oslej si ga je ogledalo že več kot sto tisoč obiskovalcev, Lxza kar so si ustvarjalci filma zaslužili že štiri zlate rol-ce. „ Zlato rolco podeljujeta Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Kolosej tistemu filmu, ki preseže magično mejo 25.000 ogledov,“ je povedal Simon Tanšek iz Hrastnika, direktor fotografije. „Četrto so nam podelili v petek, 3. decembra 2010, v ljubljanskem kinu Vič“
Najbolj vleče seveda car Jurij Zrnec, gotovo pa pripomorejo k uspehu tudi prelepi posnetki našega Zasavca. V teh decembrskih dneh bo film na ogled tudi v Zasavju, v Hrastniku bo projekcija v okviru novoletnih prireditev 29. in 30. decembra ob 18. uri.
Simonu in celotni ekipi pa iskrene čestitke!
Več na http://www.kolosej.si/novice/2010/11/23/2466/ ali http://www.kolosej.si/novice/2010/11/26/2470/
Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv Simon Tanšek
Na Dolu pri Hrastniku sta si, 27. novembra 2010, po petdesetih letih skupnega življenja, ki sta ga sklenila v Trbovljah 28. novembra 1960, obljubila zvestobo še v naprej
l MILAN in EMA KOZOLE iz Hrastnika, Log 17	»
j Obljubi sta bili priča Rosana Logar in Milena Mlakar,
I zakonsko zvezo je sklenil župan Miran Jerič, | l ovekovečil pa matičar Rok Jenko..	i
1	Iskrene čestitke!	•
_____________________
AitaDerrma ob 125-LeTnici
in MTiiSKtfet casiieev
V/ dvorani Kulturnega centra Litija so se 18. novembra 2010 srečali trije 125-letniki. To so bili knjižnica Litija, pevsko društvo Lipa in litijski gasilci.
predsednica Lipe je govorila o knjižnici, Andreja Štuhec, direktorica knjižnice, je govorila o gasilcih, poveljnik gasilcev, Janez Jurič pa o pevcih Lipe. Dramaturški pečat je prireditvi dodal dramski igralec Anatol Štern, ki je interpretiral odlomek iz monodrame Matjaža Kmecla, Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. Pevci Lipe so zapeli pesmi Petra Jereba.
Sonja Perme, avtorica brošure in Aleksandra Mavretič
k la pobudo Družbe svetega Cirila in Metoda (CMD) so bila I ina litijskem območju ustanovljena različna društva: iz litijske podružnice je leta 1885 vzniknilo bralno društvo, kasneje čitalnica, danes litijska knjižnica. V litijski podružnici CMD ima korenine tudi Pevsko društvo Lipa. Peli so domoljubne pesmi, kar je nedvomno vplivalo na samozavest slovenskega prebivalstva. Zbor je 40 let vodil Peter Jereb. Tudi litijsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1885. V sosednjem kraju so gasilsko društvo ustanovili leto poprej, tako da so litijski gasilci delovali v okviru požarne obrambe
Šmartno. Čeprav so v gasilskem odseku kot osnovno dejavnost gojili skrb za varovanje pred požari, so se močno udejstvovali tudi kulturno in politično.
Navzoče je na akademiji pozdravil litijski župan, Franci Rokavec, vsi trije slavljenci pa so predstavili drug drugega, tako kot se vidijo: Župan Franci Rokavec	Helena Hauptman,
PD Lipa
Obiskovalci prireditve so prejeli knjižico Moja ulica - sprehod po Valvazorjevem trgu, ki jo je napisala Sonja Perme in je izšla ob praznovanju Dneva splošnih knjižnic. Brošura strnjeno predstavlja najstarejšo ulico v Litiji, v njej pa so opisani tudi letošnji jubilantje. S knjižico je knjižnica Litija želela ohraniti pomembne zgodbe preteklosti in spodbuditi k nastanku novih. Nasvidenje ob naslednjem jubileju.
Besedilo in slike: Aleksandra Mavretič
Prvi dobri mož v Gorah v
soboto in na Dolu v nedeljo
Rosanda Kladnik, simpatična in energična nova predsednica KS Dol s krajani v ozadju
Gorah je Miklavž obiskal otroke že v soboto.
Na Dolu so se odločili priklicati Miklavža že v nedeljo, 5. decembra 2010, ko so se zbrali pred cerkvijo sv. Jakoba otroci vseh starosti v spremstvu staršev.
„Pogrešamo druženja, zabave, odkrite besede, nasmeha,...“ je dejala Rosanda Kladnik, nova predsednica KS
Dol, „zato smo organizirali današnjo prireditev.“ Za dobro vzdušje so poskrbele dolske pevke, harmonikarji, kmečke žene s pecivom, čajem in kuhanim vinom, gasilci pa so skrbeli za red, ko se je povorka usmerila proti gostišču Zasavski gurman, kjer se je veselo druženje nadaljevalo v njihovi dvorani.
Miklavž je vedno dobrih rok
V Turju živahne nedelje
\/naši KS Turje - Gore smo se odločili, da letošnji december popestrimo s yy V kulturnimi dogodki,“ je povedala predsednica Vojka Grešak Kramžar. „Tri nedeljske popoldneve zapored se bomo zbirali ob različni tematiki...“
Tako so začeli v nedeljo popoldne, 5. decembra 2010, s predavanjem o predbožičnem času, adventu, ki ga je poglobljeno predstavila Minka Babič, izjemna poznavalka preteklosti. Vmes so zaigrali na svoje inštrumente Monika, Luka in Anže, končalo pa se je s kvizom dveh otroških skupin, ki so odgovarjali na vprašanja o predbožičnem času. Vse odgovore so lahko dobili v Minkini pripovedi, če so dobro poslušali...
Druženje se je nadaljevalo ob izdelavi decembrskih okraskov in voščilnic, na ogled pa je bila tudi priložnostna razstava knjig, ki govorijo o tem času.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Vojka G. Kremžar, predsednica KS, za njo Nadi Grešak
Mladi ustvarjalci
Mildavž v Gasilskem domu v Trbovljah
PNvanajst otrok članov PGD Trbovlje je tudi letos obda-L/roval Miklavž. Z njim je bil tudi Parkelj, ki jim je malo ponagajal.
Tako so otrokom spet pripravili zanimiv in zabaven popoldan kot uvod v vesele decembrske dni.
Obisk Miklavža v trboveljskem gasilskem domu
Besedilo: Irena Vozelj, slika:arhiv Pavle Krevl
Mildavževan j e v Zagorju
1 iiklavž se je v Zagorje pripeljal s kočijo. Na ploščadi /Vlpred Muzejem NOB je bila kulturno - zabavna prireditev, na kateri so sodelovali Pihalni orkester SVEA Zagorje, artisti in bruhalci ognja, plesalci Plesne šole Urška, recitatorji, ter mladinski pevski zbor in tolkalci Glasbene šole Zagorje. Obiskovalce je pozdravil zagorski župan MATJAŽ ŠVAGAN, zabavni program pa je zaključila skupina ČUKI. Na ploščadi pred muzejem je, v organizaciji Rdečega križa Zagorje, potekala dobrodelna prireditev MIKLAVŽEV PIŠKOTEK, katere izkupiček je namenjen novoletni obdaritvi otrok iz socialno šibkih družin.
Besedilo in slika: StaR
Miklavž v Zagorju
Rdcči nositi
ndeči noski so humanitarna organi-lAzacija z brezplačnim programom v bolnišnicah. Tedensko obiščejo 13 oddelkov Pediatrične klinike UKC Ljubljana,kliniko za pediatrijo UKC Maribor ter vse otroške oddelke SB Celje. Mesečno opravljajo vizite na otroškem oddelku inštituta RS za rehabilitacijo in na otroških oddelkih SB Trbovlje, Jesenice in Novo mesto. Spomladi in jeseni pa odrinejo na turnejo po tistih bolnišnicah, kjer še ne
izvajajo rednih programov.
Klovni zdravniki: dr. Rozeta, dr. Živalski vrt, dr. Sfrčkljana, sestra Marjetka, D.R.E.K., dr. Mally, dr. Anastazija, dr. Sigismunda, dr. Ugačen, dr. Dodo in dr. Zen so profesionalni zdravniki, posebej usposobljeni za delo v bolnišnicah.
Nika Čibej, Barbara Matko in Izza Bratec iz 2.a so zapisale: »V novembru 2010 so nas Rdeči noski obiskali na Srednji šoli Zagorje. Predstavili so nam organizacijo in njihov način dela. Prišla je dr. Sfrčkljana, ki nam je pokazala, kako bolnike različnih starosti spraviti v boljšo voljo. Našega sošolca je zapeljevala ob zvokih kitare in nas zelo nasmejala s svojimi norčijami. Predstavitev organizacije nam je bila zelo všeč. Ugotovili smo, da niso zdravniki, ki se oblačijo v klovne, temveč klovni, ki se oblačijo v zdravnike.
Dijaki in profesorji na Srednji šoli Zagorje smo zbirali denar za noske, ga bo organizacija uporabila za njihove in bolnikove potrebe. Zbrali smo
220,00	€, kar pomeni 220 prodanih
noskov. To lahko storite tudi vi! In sicer tako, da jim namenite 0,5% dohodnine ali pa pošljete sms s ključno besedo 'NOSKI' na 1919 in jim s tem podarite 1€.
Smeh zmanjšuje stres, krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak... Smeh in igra spodbujata domišljijo in tako gradita močan most med ljudmi, kar je ključno za boljše počutje. NAJLEPŠI SMO Z NASMEHOM NA USTIH! Zato pričarajte nasmeh mnogim bolnikom z donacijo denarja!«
Besedilo in slike: SŠ Zagorje
MlKiavžev seiem na
^uinnazušKi cesri
V petek, 3. decembra 2010, so med obilnim sneženjem na stojnicah pred Gimnazijo dijaki GESŠ Trbovlje pripravili tretji, tradicionalni Miklavžev sejem.
vsko. Cesta je bila zaprta za promet v času sejma, dijaki pa so že dopoldne »kidali« sneg s pločnika in mimogrede napravili še Snežko a la G. Špela in Snežaka a la nikomur podoben. Zbrana sredstva od prodaje izdelkov so namenjena v šolski sklad in Rdeči križ izključno za dobrodelne namene.
^Trboveljčani so lahko v predpra-I zničnih dneh nakupili unikatna darila, pecivo, ki so jih dijaki pripravili v sodelovanju z drugimi ustanovami. Na obisk je prišel tudi Miklavž, ki ga je spremljal grozni peklenšček, poskrbeli so tudi za poskočno muziko, šolski pevski zbor pa je pripravil kulturni program.
Organizatorji in obiskovalci so zelo zadovoljni s sejmom - ob stojnicah so ob gostih snežinkah lahko doživeli čarobnost prihajajočih praznikov in delali dobra dela - prav po miklavže-
Akcija
m.Zasavx-a.
Tokrat smo za prednovoletno polepšanje izbrali Olgo Špajzar, Trg revolucije 2/a, Trbovlje, ki se bo z Brigito v Studiu Las na tel.: 040 164 396 dogovorila kdaj in kako....in čim prej..
Mi pa še naprej pričakujemo vaše kupone, ki jih pridno pošiljajte na naš naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. In še to - v naslednjem letu bomo v našo akcijo uvedli nekaj sprememb, ki so za sedaj skrivnost! Srečno!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
OD *
'UlK
Cesta zmage 65,1410 Zagorje
TELEFON: (03)56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija
TELEFON: (01) 89 81 088
KUPON
STILSKA PREOBRAZBA
Ime:___________________
Priimeh:_______________
Ulica:_________________
Kraj:__________________
Telefon:_____________
f ‘NcraF.Ka
C^Jfpracer
CiKOiua Dušana IfasTeu&a. na
s^eTQ^nem vrhu
Zadnje dni novembra je angleška revija 3D World uvrstila med deset CG shorts you must see!, se pravi, med deset kratkih filmov v računalniški grafiki, ki jih morate videti..., Čikorjo in kafe avtorja, Dušana Kastelica iz Zagorja ob Savi.
Dušan Kastelic, grafični oblikovalec, ilustrator, risar stripov, programer igric in animator
rafični oblikovalec, ilustrator, risar beli dan v prvih dneh decembra. vJ stripov, programer igric in animator Prej te možnosti ni bilo, ker je avtor je film ustvaril na podlagi istoimenske svoje delo predstavljal na festivalih pesmi Iztoka Mlakarja. Vest, ki bi lahko od Kanade do Japonske, in to zelo pripomogla k samozavesti Zasavcev in uspešno, saj je dobil veliko imenitnih Slovencev, sovpada z dogodkom, ko priznanj. DVD je mogoče kupiti le po je po dveh letih čakanja njegova in naročilu.
Mlakarjeva Čikorja na DVD zagledala	Besedilo in slike: Fanči Moljk
DVD s priloženo knjižico o nastajanju filma
Rattiajanja so laoKROiita
Im&moj Km
Knapovsko sago Zmajeva kri je Valerija Škrinjar Tvrz zaokrožila po Mohorju in Anuški z Razhajanji.
\/alerija Škrinjar Tvrz je po vojni živela petdeset let V izven Slovenije. Vrnila se je med vojno v Bosni. Napisana trilogija je pomemben del ohranjanja spominov in zgodovine na težke rudarske dni.
Zasavski, predvsem zagorski rudarji so glavni junaki treh knjig, ki opisujejo življenje od začetkov rudarjenja do zaprtja rudnika, vsakdanje zgodbe, ki so krojile dve stoletji rudarski vsak dan.
V Razhajanjih se rudarjenje bliža koncu. To naj bi bila sicer sprememba na boljše, a je avtorico razžalostilo. Mnogi liki so se razšli. Dvajseto stoletje je bilo polno preizkušenj. Zagorska občina je štela pred prvo svetovno vojno okoli enajst tisoč prebivalcev, dvesto se jih po vojni ni nikoli vrnilo, pohabljenih in bolnih ni preštel nihče. Kako so se počutili domači, ki so prejeli sporočilo Umrl za cesarja
in domovino, vedo le prizadeti. Bile so gladovne stavke, v domovih je vladal obup, hoteli so le zasluženo, a bogati ne poznajo ne pravičnosti, ne dostojanstva. Vsi so šli v jamo, ker »rajši crknejo, saj slabše ne mora biti«. Dostojanstvo imajo tisti, ki živijo od dela. Na oltarju bogatih sta samo denar in dobiček, je povedala avtorica. Med vojno so mnogi le verjeli, ne da bi sami kaj razmišljali.
O delu Zagorjanke, ki je 8. novembra 2010 dopolnila dvainosemdeset let, je v zagorski knjižnici spregovoril Marjan Manfreda. Predstavil jo je kot gospo besede.
Pogovor s pisateljico je vodil Igor Gošte, popestrili so ga rogisti iz Kresnic, ki so zvoke izvabljali iz lesenih rogov, dragocene dediščine naših prednikov. Odlomke iz knjige je brala Tanja Bašelj.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
QWö)ffi3QW §[LDD©[MIIQ IH3QJ30DD3Q 02^033 ° ga@®^
V četrtek, 2. decembra 2010, bi bilo najbolje obsedeti doma, saj vremenske razmere res niso bile privlačne za kakšne večerne izhode. Pa se je kljub temu zbralo v avli DD Zagorje lepo število obiskovalcev, ki so prišli na odprtje razstave 47. slikarske kolonije Izlake Zagorje.
Janez Škof in Čompe - dodatek s Človeško ribico
Ustvarili so glasbeni večer za sladkousce
O ojan Čoki je poudaril, da se zrcali v razstavljenih delih podoba včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega sveta. Takšnega, kot ga zaznava in vidi umetnikovo oko. Razstavlja trinajst slikarjev, od tega pet Slovencev, drugi pa so prišli s Kube, Nemčije, Španije, Makedonije... Bojan Čoki se je pohvalil tudi s spletno stranjo, ki jo imajo od 1. decembra na www: skiz.si Napravil jo je Žiga Polc, sponzoriralo pa podjetje Vitago d.o.o.
No odprtju so bili tudi znani kulturniki in predstavniki občine	'
A. N. Morales s Kube - zanimata ga človeški in živalski svet
V kulturnem programu je nastopil Janez Škof, igralec, harmonikar in pevec, ki je zaznamoval tudi drugi del večera. Za dobro razpoloženje je poskrbel na koncertu s svojo glasbeno skupino Čompe v dvorani DD Zagorje, ki so ga namenili tudi spominu na pesnika Daneta Zajca. Ob 40- letnici Slikarske kolonije Izlake - Zagorje je imel namreč pesnik v Zasavju svoj zadnji nastop.
Besedilo in fotografije: Fanči Moljk
-r uä
vt Wim*
Del celote
m u&tn&e« mj HRas,Tnisi(i i(miznici
Dr. Kajetan Gantar rad obiskuje Hrastnik in Savno Peč, saj je tudi tako v nekakšnem stiku s svojim nekdanjim učiteljem Antonom Sovretom, ki ga nadvse ceni. Prav take občutke imajo Hrastničani, ki povezujejo dr. Gantarja, Sovretovega naslednika, s svojim imenitnim rojakom.
"7ato ni čudno, da se je zbralo v petek, 3. decembra 2010, Z_v Knjižnici Antona Sovreta veliko obiskovalcev, ki so mu čestitali tudi za 80. rojstni dan in Zoisovo nagrado, ki jo je sprejel 23. novembra letos.To prestižno, najvišjo državno nagrado, dobijo posamezniki s področja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Dr. Kajetan jo je dobil za življenjsko delo kot vrhunski klasični filolog in akademik. Pogovor, ki ga je simpatično in sproščeno vodila knjižničarka Ana Černuta, sta začela bolj zabavno: „Vam je res že pisatelj Franc Šaleški Finžgar napovedal, da boste postali učen mož?“ In je potrdil. Stara mama ga je namreč rada vodila v park ob Gradaščici, kjer je srečevala tudi pisatelja Finžgarja. Ko mu je nekoč potožila, da njihov dojenček nima nič las, ga je pobožal po glavi in rekel: „Taki otroci, ki se jim vidijo žile na glavi, so zelo pametni, ko odrastejo...“
Dve Katji in Anica iz GŠ so poskrbele za glasbeno pevski nastop
Potem sta se lotila celjskih dni, kjer je preživel otroška leta, vse do vojne in ima na knežje mesto lepe spomine. Pa na leta šolanja v ljubljanskih gimnazijah, kjer so ga poučevali odlični pedagogi kot France Breznik, Joža Mahnič, Ferdo Gestrin... Zanimiv je bil tudi njegov prvi stik z Grčijo. Ko so Italijani leta 1940 napadli preko Albanije Grčijo, jim je vsak dan sledil na zemljevidu. Grki so zaradi svoje bojevitosti takrat zrasli v njegovih očeh. In v tistem času je oče nabavil tudi knjigo Stari Grki Antona Sovreta. „Ta bo pa moja!“ je dejal odločno. Pripovedoval je tudi o svojem univerzitetnemu učitelju Milanu Grošlju, ki je bil izjemno strog, a po srcu dober. Njegovo nasprotje je bil Sovre - odprt, vesele narave, pa sistematičen in dosleden na izpitih.
Omenil je tudi generacijo pesnikov, ki jih je poznal in se z njimi družil, saj mu je poezija blizu. Posebno pozornost sta posvetila tudi njegovemu veličastnemu znanstvenemu delu, ki ga cenijo tudi v svetovnem merilu. Zoisovo nagrado vidi kot priznanje vsem klasičnim filologom. „Vedno več bo kvalitetnih prevodov,“ meni dr. Gantar, „in vesel sem, da pokrivajo pri nas vsa glavna področja - ne samo angleška. Prevajajo iz romunščine, portugalščine, španščine...“
Večer z imenitnim znanstvenikom, glavno osebnostjo slovenske klasične filologije, prevajalcem, pedagogom, pisateljem,... je bil prijeten tudi zaradi njegove duhovitosti in karizmatičnosti. Še posebno prisrčna je bila njegova izjava ob slovesu: „To je bil najlepši večer ob mojem rojstnem dne-
\/i 1	“
Besedilo in stike: Fanči Moljk
Številna družina Gantarjevih
Kulturna
PmFaRSKi muziKanri iGRau v HRaSTRIKU
V petek, 3. decembra 2010, so dvorano KRC Hrastnik napolnili občudovalci Prifaskih muzkantov.
Fantje že od leta 1987 oživljajo kostelsko glasbeno izročilo pa tudi izročilo drugih pokrajin. Muzikanti iz Fare ob mejni reki Kolpi so v teh letih izdali že vrsto zgoščenk in kaset. Na njihovi spletni strani pa najdemo tudi novi videospot Matilda. Napovedujejo še videospot N spumlad, pesem, s katero so na letošnjem 41. festivalu narečnih popevk dobili največ glasov poslušalcev in gledalcev. Simpatične muzikante smo ujeli na posnetek že ob ogrevanju pred nastopom.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
PReoavanje in Delavnice Univenze za TReTje živuenjsico obdobjc LiTua/ ŠmaRTno
Za slušatelje univerze bo 9. 12. 2010 ob 17.uri v Knjižnici Šmartno že drugo predavanje iz programa Biodinamično vrtnarjenje. Fanči Perdih bo predavala o gojenju rastlin in pobiranju plodov.
V Knjižnici Litija potekajo kreativne delavnice s kaligrafijo. Vsako sredo, do 15. 12. se bodo učili lepe pisave, izdelovali voščilnice in drobne predmete za obdarovanje. Zelo dobro je bilo sprejeto Kuharstvo s Slavi Lenart, člani se bodo srečali v ponedeljek, 13. 12. ob 17. uri, na OŠ Šmartno in v sredo 15.12. ob 17. uri, na OŠ Gradec. Ljubitelji umetnostne zgodovine pa bodo v četrtek, 16. 12. ob 10. uri v Knjižnici Litija prisluhnili predavanju dr. Maje Žvanut: Plemiške zgodbe.
Čajamca ob Dnevu spiošniH Knjižnic
Od poletja je v Knjižnci Litija potekala bralna značka za odrasle, Srčni bralec.
Gre za nadaljevanje Zvestega bralca, ki so ga knjižnice kot skupni projekt izpeljale s trebanjsko knjižnico. Na
čajanki ob dnevu splošnih knjižnic so sodelujoči prejeli lepe knjižne nagrade in novo zloženko. Kajti Srčni bralec se nadaljuje do konca pomladi 2011 z novimi predlogi za branje na novem priporočilnem seznamu.
Besedilo in slika: Aleksandra Mavretič
Odprtb vRara v trbovgljski Knjižnici
Ob dnevu slovenske kulture, ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, 3. decembru, je Knjižnica Toneta Seliškarja na široko odprla vrata obiskovalcem.
Predstavili so jim knjižnico, njeno delovanje, sodelovanje z lokalno skupnostjo, prireditve in program dejavnosti. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje predstavlja informacijsko središče lokalne skupnosti. S svojo dejavnostjo združuje vse generacije, od najmlajših otrok do starejših uporabnikov. S knjižničarskimi storitvami in nalogami zagotavlja uporabnikom informacije kulturnega in izobraževalnega pomena. Poslanstvo knjižnice je tudi v informacijskem in računalniškem opismenjevanju obiskovalcev in širjenju bralne kulture, sodelovanju na prireditvah ter v zagotavljanju kulturne zabave.
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje obvešča uporabnike: da so na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) in 15. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01) dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki je niso obiskali najmanj eno leto, so pa poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisan član se bo ob obisku moral ponovno vpisati v knjižnico. Postopek brisanja neaktivnih članov se bo v letu 2011 pričel 3. januarja 2011.
- od 29.11.2010 do 20.12.2010 poteka humanitarna akcija zbiranja knjig za trboveljske rejniške otroke.
Imate doma knjige za otroke od 3.leta dalje, ki jih ne potrebujete?
Prinesite jih v knjižnico, na oddelek za odrasle, mladinski oddelek ali v enoto v Domu svobode. Knjige bodo izročilu Centru za socialno delo Trbovlje. Ob božiču in novem letu jih bodo podarili 14 rejniškim otrokom, ki prihajajo iz občine Trbovlje.
Novice iz KTS izbrala: MaH
za ave
Špegu
Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih
nekaj več.
v
Spegu za
\mmm Meovešeic
^rboveljčanka, ki živi v Zagorju in I dela v zagorski knjižnjici, je ponosna na svoje korenine. Njeno življenje je povezano z veseljem in solzami. Iskreno pove, kaj misli, le tega si ne prizna, da marsikaj zmore in naredi. Knjižnica ji veliko pomeni, zato se ves čas trudi zadovoljiti člane in njihove interese. Če je le mogoče, se udeležuje prireditev, ki so širok spekter kulturne ponudbe njihove ustanove. Vsakemu obiskovalcu se zazre v oči in zahvali, da je prišel in ga povpraša, česa si še želi.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Rada se spominjam svojega lepega otroštva. Po rodu sem Trboveljčan-ka, a zdaj sem Zagorjanka že več kot pol življenja. Vrtca nisem marala, saj sem se bala »sošolca« Nikota, ki me je tepel. V osnovni šoli pa je bilo že drugače, ker sem se znala postaviti zase. Spomnim se, kako počasi smo s prijateljicami hodile domov iz šole. Ustavljale smo se, se pogovarjale o fantih in podobnih rečeh. Tudi dve ali tri ure je trajalo, da sem prišla domov.
Včasih mi je mami naročila, naj pristavim krompir, da bo kuhan, ko pride, a krompir je po navadi bil še surov. Le kdo bo kuhal krompir, medtem ko je potrebno odkrivati skrivnosti sveta! Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Vsekakor se mi zdi največji frajer učitelj nemščine in moj razrednik iz gimnazije, pokojni profesor Klemen Juvan, ki smo mu rekli Jufi. Cele generacije trboveljskih gimnazijcev ga poznajo po tem, da se nemško nismo naučili kaj prida, toda učili smo se peti. Prepričana sem, da nisem edina, ki zna še danes zapeti pesmi, kot so In einer kleinen Konditorei, Ramona in La Paloma. Samo poslušati me noče nihče, ker menda ne pojem preveč lepo, pravijo. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Po osnovni šoli sem končala Gimnazijo v Trbovljah. Študij sem kmalu obesila na klin, se poročila in si ustvarila družino. Kasneje sem spoznala, da je izobrazba vendarle nujno potrebna. Vpisala sem se na univerzitetni študij na Fakulteti za pomorstvo in promet in ga ob delu končala v z odličnimi ocenami. V knjižnici sem se zaposlila leta 1988 in to je ostal moj poklic do danes.
Zdi se mi, da je pravi poklic tisti, ki človeka »pokliče« in mene je poklica-
lo knjižničarstvo. Ves čas se strokovno izpopolnjujem in lani mi je Ministrstvo za kulturo podelilo strokovni naziv »bibliotekarska specialistka«, najvišji možni naziv z univerzitetno izobrazbo. Ponosna sem na to! Zadnja štiri leta sem direktorica Knjižnice Zagorje in to delo z veseljem in uspešno opravljam. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Po naravi sem večna in nepopravljiva optimistka. To mi je pomagalo prebroditi težke trenutke v življenju. Ampak, kot je dejal France Prešeren: « ...pozabi koj nesreč preslanih škode in ran, ki so se komaj zacelile...« Jaz verjamem, da so smo vsi ljudje dobri in da se mi bodo od zdaj naprej dogajale same lepe stvari.
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Nikoli! Živim krasno in srečno življenje. Imam službo in poklic, ki ga z veseljem opravljam, imam moža, ki je dober človek in moj najboljši prijatelj in sina, ki ga imam srčno rada. Imam sodelavce, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu in imam dobre, stare prijatelje, s katerimi se včasih poveselimo. Zdrava sem. Bi si lahko želela še več?
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
V življenju se mi dogajajo lepe stvari.
Prijateljice
Kar težko je izpostaviti en sam dogodek, saj se vedno česa veselim. Zdaj se veselim zime in veselega decembra, ko je vse lepo in praznično, konec februarja se začnem veseliti prihajajoče pomladi, trobentic in regrata, potem že komaj čakam na poletje in že je na vrsti prekrasna jesen.
Z navdušenjem me navdaja tudi moje delo in uspehi Knjižnice Zagorje, saj ta napreduje po vseh statističnih in opisnih parametrih.
Zdaj pa, ko se nam obetajo še novi prostori v kompleksu »Premogov kristal« na območju sedanje avtobusne postaje, sem presrečna.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zjutraj z možem spijeva kavo in potem grem v službo. Tu imamo najprej vsak dan kratek sestanek, ker si medsebojno poročamo službene zadeve od prejšnjega dne, saj je prenos informacij nujen za naše delo. Malo tudi poklepetamo, to spada zraven. Potem pridejo na vrsto službene dolžnosti, kakšen sestanek, razgovor, prijave na razne razpise in vse kar pač delo zahteva. Po službi grem v trgovino in nato nekaj skuham. Sin je študent in letos stanuje v Ljubljani, tako, da sva z možem čez teden sama. Moram priznati, da se še nisem navadila na »prazno gnezdo«. No, po kosilu pa grem malo z metlo po stanovanju, kadar se mi ljubi. Večkrat pa imamo v knjižnici kakšno prireditev in takrat grem seveda spet tja. Veliko raje, kot pa z metlo naokrog.
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
V mali vasici blizu Dol pri Litiji imamo vikend in to je naš drugi dom. Tu sem, kadar sem le lahko. Rada imam živali. Imamo eno muco. Psa si tudi želim, a si ga zaenkrat zaradi službenih obveznosti raje ne privoščim. Saj pride na obisk sosedov Medo in ga malo pocr-kljam. Pa s sosedi se dobro razumemo, včasih se tudi malo poveselimo in sprostimo. Na vasi je lepo! Imam še en
hobi - photoshop in izdelavo spletnih strani. Nova spletna stran naše knjižnice je moje delo. Poleti sem jo prenovila.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
V tujino grem le malokdaj. Na izlete po Sloveniji pa rada hodim, tudi v Knjižnici Zagorje jih organiziramo in marsikje smo že bili z našim Bralnim krožkom. Včasih se z družino podamo na kakšno pešpot, ampak jaz rada hodim le po lepih poteh, da ni preveč navhrib in po kakšnih brezpotjih. Izlet se mora končati v kakšni fajn oštariji, kjer je kaj dobrega za jest in pit.
Kje se srečujete s kulturo?
Kultura je moje življenje in delo v knjižnici. V teh neprijaznih časih postaja knjižnica vse pomembnejša. Marsikdo, ki je nekdaj knjige kupoval, si jih zdaj raje izposoja, prav tako je z revijami in časopisi. Izposoja gradiva in obisk knjižnice sta zadnja leta zelo porastla. Ne bom govorila o številkah, saj si te lahko vsakdo ogleda v poročilih na naši spletni strani. Veliko ljudi pride v knjižnico zaradi uporabe računalnika - bodisi, da si ga doma ne morejo privoščiti, ali pa zaradi uporabe specializiranih baz podatkov, ki jih knjižnica plačuje, za naše člane pa je uporaba brezplačna.
Tudi prireditve so dobro obiskane. Vesela sem, da se na naših druženjih lahko potem še malo pogovorimo. Časi so takšni, da se je komunikacija med ljudmi preselila na e-mail in facebook. Sem slišala šalo, da nekdo skuha golaž, to objavi na facebooku, njegovim 217 prijateljem pa je to všeč. Meni pa se zdi, da je pogovor iz oči v oči še vedno najboljši in da naše prireditve spodbujajo občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti.
Zaposleni v knjižnici se trudimo, da je obiskovalcem pri nas lepo, da se počutijo sproščeno, da jim knjižnica ne pomeni le kraja, kjer si izposojajo gra-
Na delovnem mestu
divo, ampak tudi kraj za preživljanje prostega časa in medsebojno druženje. Zato prijazno vabljeni v Knjižnico Zagorje!
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Rada spečem domač kruh in skuham kakšno nedeljsko kosilo, da me potem pohvalijo. Priznam, nisem kakšna super gospodinja. Včasih je doma razmetano, da je videti kot »tihožitje«, pa mora kar počakati.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Zame niso samotni kraji. Včasih potrebujem samo kakšen dan, da gnezdim v postelji in si napolnim baterije. Sicer sem rada med ljudmi, tako med domačimi, kot med sodelavci in prijatelji. Svoje sodelavce spoštujem in cenim njihove sposobnosti in znanje. Vesela sem, da se poznamo, skupaj delamo in naredimo nekaj koristnega za našo lokalno skupnost.
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Nikoli ne mislim takšnih grdih misli. Saj vendar v Ljubljani in drugod po Sloveniji ne živijo sami razgledani, pametni in odprti ljudje, in v Zasavju pa ne sami zaplankani revčki. Menim, da smo ljudje v povprečju povsod enaki. Ponosna sem, da sem iz Zasavja in to tudi rada povsod povem kar po zasavsko! Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Kar nekaj jih je. Pravijo, da so stari prijatelji kot udobni stari čevlji. Krasno je biti z njimi.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Teh je cela zakladnica. Naj povem le enega: Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom (s tole modrostjo postrežem možu in fotru, ko me spomnita, da bo treba shujšati in prenehati kaditi).
Špegu nastavila: Irena Vozelj Slike: arhiv Irena. M
za ave
Šport
Smučanje
Rajši» Douna OBnaruje že od neoeue
M nedeljo, 5. decembra 2010, so člani Smučarskega društva Hrastnik zagnali vlečnico v Rajski dolini na Kalu.
"Timsko smuko so lahko izkoristili ^smučarji vse od 9. do 16. ure. Cene so ugodne, saj znašajo za celodnevno smuko le 10 €, za člane 9 €, za otroke in študente je 8 evrov, za člane pa evro manj. Vse navedene cene pa so za
dva evra nižje za smučanje od 12. do 16.ure.
Med tednom smučišče ne deluje, razen če se najavi kakšna skupina, ki ji lahko pomagajo tudi pri organizaciji tekmovanja ali rekreativnih iger. Prav tako po dogovoru poskrbijo za manj zahtevno hrano in prevoze iz doline. Skupine nad petnajst smučarjev imajo tudi 30 odstotni popust. Urejeni sta dve progi - lažja in zahtevnejša. Lani so imeli 22
obratovalnih dni; za urejanje oziroma vzdrževanje smučišča pa se trudijo skozi celo leto.
Podrobne informacije na gsm: 041 543 742 ali po elektronski pošti rajska.kal@ gmail.com
Besedilo: Fanči Moljk Slike: Aleš Brilej
Trotovrik zaiauFai v soboto
Smučarsko društvo Kum Dobovec je smučarsko sezono v Trotovniku odprlo že v soboto, 4. decembra 2010, ko je bilo smučanje brezplačno.
^^bratovali sta obe vlečnici pri 40 cm Neutrjenega snega, le tekaška proga še ni bila urejena.
Sicer bo Smučišče Trotovnik obratova-
lo od torka do petka od 13.00 do 17.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 9.00 do
17.00	ure, ob ponedeljek pa je name-
njen za oddih zagnanih smučarjev.
Tudi letos bodo na smučišču Trotovnik potekali začetni in nadaljevalni otroški smučarski tečaji. Predvidoma se bodo odvijali v času šolskih počitnic. O točnih datumih vas bomo še obvestili. Smučarsko društvo Kum Dobovec v celoti organizira različna tekmovanja v alpskem smučanju (šolska, sindikalna...). Informacije na info@trotovnik.si Besedilo: MaH Slika: SD Kum-Dobovec (splet)
Vrhurski pogoji za TReninc miajšiH in STaRejšm dgckov tor doklic na Vrhon m MeDveonici
ZAGORJE IN SD ZASAVJE pošilja poročilo, ob katerem se lahko zamislijo vsi, ki se še spominjajo smuke na domačih, zasavskih smučiščih in tisti, ki bi jo radi doživeli.
»Verjetno smo še premladi, da bi se spomnili tako zgodnje zapadlega snega. Lepo nas je presenetil, saj ga običajno v tem obdobju kje bližje kot na avstrij-
skih ledenikih ne vidimo. Zato smo se odločili, da malo popestrimo ustaljeni ritem treningov. Vrnili smo se par desetletji nazaj, dali smučke na ramo in se odpravili na Javor. Tako je treba boste rekli, naj vidijo kako se je to delalo v dobrih starih časih. Naj Vam takoj povem, da naši tekmovalci niso niti približno razvajeni, da celo leto trenirajo
4-5x na teden po uro in pol, da v sezoni preživijo preko 100 dni na snegu, da so preko 40 dni na ledenikih v ekstremnih pogojih na 3000m nadmorske višine, da pozimi skoraj nimajo prostega časa, saj so praktično samo v šoli, na treningu in pred učbeniki. Zato so bili takoj za, zato je bil ponedeljkov trening naporen, vendar za dušo!
Šport
Plavanje v
27- Špeun in Vesnin MemomaL
V Kranju je potekal že 27. Špelin in Vesnin memorial, v spomin na tragično preminuli odlični plavalki kranjskega Triglava.
v
Qpela je bila žrtev letalske nesreče na Jkorziki, Vesna pa je predčasno sklenila svojo športno in življenjsko pot v avtomobilski nesreči. Ravno zato so organizatorji izvedli tudi dve memorialni disciplini na 800 prosto in 100 delfin, kot spomin na njune izjemne dosežke.
Veliko število nastopajočih ( 525 ) plavalcev iz 6-ih držav je napovedovalo odlične nastope po tekmovalni plati, manj zadovoljstva pa je organizator požel po organizacijski plati, saj je tekmovanje, ki se je začelo ob 8.uri trajalo kar 12 ur.
Z izjemo slovenskih najboljših, tudi Trbo-veljčanke Tjaše Vozel, ki so bili zelo uspešni na Evropskem prvenstvu v Eindhovnu, so se tega tekmovanja udeležili tudi najuspešnejši mladinci in kadeti, ki bodo v prihodnosti krojili slovensko plavanje. Tekmovanja, ki je služilo kot pripravljalni test pred decembrskimi mitingi v Sloveniji in tujini, se je udeležila tudi 16 -članska ekipa trboveljskih mlajših plavalcev, ki so vsi po vrsti dokazali, da se dobro spoprijemajo s težavami, ki jih pestijo v zadnjih letih. Vsem težavam navkljub in bolezni, ki je razredčila njihove vrste na tem tekmovanju, so se dostojno borili s konkurenco in plavali tudi svoje os. rekorde. Najboljšo uvrstitev in tudi najboljši rezultat v klubu je odplavala Karmen Zmrzlak na 200 mešano (9. mesto), Peter Vozel, ki je dosegel drugi točkovni rezultat, je prav tako osvojil 9. mesto in bil 11. na 100
delfin. Karmi 11. na 100 hrbtno.
Pri dekletih so odlično plavale najmlajše plavalke Živa Brglez in Karin Stražar, ki sta se v 50 - metrskih disciplinah odlično odrezali in se uvrščali med najboljše. Živa je bila 5. na 50 hrbtno ter 8. in 9. na 50 in 100 prosto. Karin pa je bila 9. v delfinu in 10. ter 11. v prosti tehniki. Odlično so plavala tudi ostala dekleta; Karmen Kovač, Neža Kurnik, Nina Kos in Klara Volaj, saj so vsa popravljala svoje os. rekorde. Pri fantih se z dobrimi rezultati lahko pohvalijo Jan Burgar, Nejc Kos, Žan Jerman, Žiga in Tilen Šintler, Luka Zajc in Marko Laharnar, saj so kljub utrujenosti po napornih treningih, pokazali dobre obete v prihodnosti.
Tako se trboveljski plavalci pogumno spopadajo z recesijo v smislu dobrih pogojev treniranja in z optimizmom zrejo v prihodnost.
Besedilo: Darko Raušl
Borilni šport
Kickbokirg evROPSKO PRvensTvo
V/ mesto Loutraki, ki leži 80 km iz Aten, je med 21. in 28.11.2010 potekalo Evropsko prvenstvo v šemi in tuli con-tactu ter glasbenih formah. V disciplini šemi contact sta barve slovenske reprezentance zastopala tudi člana kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje Klemen Juvan in Primož Bračič.
I^rimož je po dobri borbi izpadel v pr- Klemen je pokazal fantastično pripravlje-r vem krogu proti predstavniku iz Italije nost in brez težav premagal grškega in z rezultatom 9:7. S svojo borbo je poka- češkega predstavnika ter klonil šele v pol-zal, da bi ob ugodnejšem žrebu lahko sto- finalu z aktualnim svetovnim in sedaj tudi pil tudi na zmagovalni oder saj je njegov evropskim prvakom Veresom z Madžarske, nasprotnik v nadaljevanju premagoval Klemnu je za preboj v finale zmanjkalo konkurente z večjo razliko in se okitil z malo koncentracije v zadnji, tretji rundi, naslovom Evropskega prvaka.	kljub temu pa so v klubu na njegov rezul-
tat zelo ponosni, saj je to edina slovenska medalja v šemi contactu.
Besedilo in slika: Primož Bračič
Ciani RK DOL-TKI HRasTmic še veono zmacujejo
\/devetem kolu II. rokometne lige - vzhod, so v soboto, 4. decembra 2010, dolski rokometaši, ki jih trenira Robi Šafarovič, pre-V magali RK ARCONT Radgona. Igrali so brez poškodovanega Selaka in odsotnega Hribška. Spet se je izkazal vratar Bratanovič in s svojo odlično formo in z osemnajstimi obrambami občutno prispeval k zmagi domačih, ki se je zaključila z rezultatom 41:25 (19:12). V naslednjem krogu odhajajo Dolani v goste k igralcem Radeč, kjer se jim bodo poskušali oddolžiti za visok poraz v prvem delu kola.	Besedilo: Fanči Moljk
Šport
za avc
3. Dnžavno piwensTVO v speeo BaominTonu 2010
M telovadnici OŠ Trbovlje je 4. decembra 2020 potekalo 3. Državno prvenstvo v speed badmintonu, ki se je od prejšnjih dveh razlikovalo, saj so prvič sodelovali otroci, ki so v velikem številu in z navdušenjem odprli tekmovanje ter se pomerili v igri.
/^Nrganizator uspešnega državnega tekmovanja je bil V-/ŠD Speed Trbovlje s sponzorji. Vseh tekmovalcev je bilo tokrat več kot 50 tekmovanje je potekalo gladko in v predvidenem času.
Otroci so igrali v dveh skupinah, mlajši do 10 let in starejši do 14 let. Pri mlajših je zmagala Nina Pečnik, drugi je bil Jan Vrtačnik, tretje mesto pa sta si delila Blaž Hodej in Žiga Šenkiš. Vsi so člani ŠD Speed Trbovlje. Med starejšimi je zmagala Neža Murn, drugi je bil Stojan Kuhar, oba člana ŠD Speed Trbovlje, tretjo mesta pa sta osvojili Anja Rutar in Danaja Knez iz Speed badminton kluba Radeče.
Tudi odrasli so se pomerili v dveh skupinah, moški in ženski. Pri vrhu se je to leto vrstni red spremenil in tako je letos
Zmagovalci do 14 let
naziv državnega prvaka osvojil Miha Avberšek (Speed badminton klub Radeče), podprvak je postal Klemen Pleško (ŠRD Goodminton), tretje mesto pa sta si delila lanskoletni državni prvak Sandi Weisseisen (ŠD Speed Trbovlje) ter Samo Lipušček (ŠRD Goodminton). Pri ženskah je postala državna prvakinja Jasmina Keber, podprvakinja Urška Kolenc, tretji sta bili Katarina Turk in Nina Jazbinšek, vse iz Speed badminton kluba Radeče.
Zmagovalni člani
Najboljše članice
Naslednjič se bodo na tekmovanju v speed badmintonu tekmovalci srečali 22. januarja 2011 v Termah Olimje-Podčetrtek na mednarodnem tekmovanju.
ŠD SPEED TRBOVLJE
Karate
IjuBuana open 2010 in DRžavno PRvensrvo
DO 21 LGT V ŽaLCU
M nedeljo, 27. novembra 2010, je v športni dvorani Kodeljevo potekal mednarodni turnir Ljubljana Open, v soboto, 04. decembra 2010, pa v športni dvorani v Žalcu Državno prvenstvo do 21 let.
k la tekmovanju Ljubljana Open je svoje moči v katah in IN športnih borbah merilo preko 600 tekmovalcev iz 12 evropskih držav.
Trboveljski karate so zastopali Patricija BUKOVINSKI, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK in Nik ŽLAK. Vodil jih je glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ, medtem ko je Aida PARIČ opravljala vlogo sodnice.
Tekmovanje je eno izmed zadnjih treh izbornih za uvrstitev v reprezentanco za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu februarja 2011 v Novem Sadu. Patricija BUKOVINSKI je v katah med kadetinjami šele v finalu morala priznati premoč konkurentki iz Velenja. V borbi za 3. mesto pa je bila boljša predstavnica Luxemburga. V kategoriji mladincev je Almin SALKIČ tokrat osvojil bronasto medaljo.
V športnih borbah so nastopili Tim in Nik ŽLAK, Aljaž VESENJAK ter Timi UMEK. Slednji je pol 6-mesečnemu tekmovalnemu odmoru znova stopil na borišče. Tim ŽLAK je v kategoriji kadetov do 70 kg že v prvem kolu premagal glavnega konkurenta za nastop na prihodnjem mladinskem evropskem prvenstvu. V finalu je bil od njega boljši italijanski tekmovalec, vendar Tim kljub srebru s svojo finalno borbo ni bil zadovoljen. Aljaž VESENJAK se je v finalu s taktičnih 1:0 oddolžil največjemu konkurentu za mladinsko evropsko prvenstvo, Mariborčanu KORENU, za nedavni poraz na turnirju v Poreču. Med mlajšimi člani do 78 kg je Timi UMEK premagal slovenskega članskega reprezentanta z minimalnim rezultatom 1:0, v naslednjem krogu pa je bil zanj premočan reprezentant iz Luxemburga. V isti kategoriji je nekoliko slabše nastopal Nik ŽLAK, ki se mu pozna, da zaradi študija v Ljubljani ne trenira redno.
Slika 1
Na državnem prvenstvu v Žalcu do 21 let je nastopilo preko 428 tekmovalcev iz 52 klubov. Trboveljska trenerska ekipa se je odločila, da na prvenstvo pošlje tekmovalke in tekmovalce, ki so v zadnjem obdobju prikazali najboljšo formo, zato uspeh ni mogel izostati: Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Blaž HRIBOVŠEK, Jan NARAGLAV, Patricija BUKOVINSKI, Tim ŽLAK, Tea LOPAN, Sanja NARAGLAV, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Nik ŽLAK in Žiga ROZINA. Vodili so jih je glavni trener Miha KOVAČIČ in trenerja Maks ŠMID-
Šport
Zmagovalec v športnih borbah - Aljaž Vesenjak
HOFER ter Kristijan OSTOJIČ.
V	katah je trboveljske barve zastopalo šest tekmovalk in tekmovalcev. Med mlajšimi dečki sta nastopila Husein TAHIROVIČ in Tadej KOLANDER Bolje se je odrezal Husein, ki se je preko repesažev prebil na 5. mesto. V kategoriji kadetinj je Patricija BUKOVINSKI izgubila dvoboj prvega kola, vendar je z nastopom v repasažu osvojila 3. mesto. Almin SALKIČ je v svoji kategoriji zmagoval do finala, kjer je z močnejšo kato nastopil proti favoriziranemu tekmecu iz Velenja, vendar je bilo to premalo za zmago. Sodniki so na koncu dvomili v lastno odločitev, tako da so na glavo postavili celotno regularnost mladinske kategorije v katah. Med mlajšimi člani sta nastopila Timi UMEK in Žiga ROZINA, ki sta pokazala, da nimata konkurence v medsebojnem obračunu v finalu je bil s 3:2 uspešnejši UMEK
V	športnih borbah mlajših dečkov sta v kategoriji nad 45 kg nastopila Husein TAHIROVIČ in Tadej KOLANDER. Slednji je prepričljivo premagal vse nasprotnike in osvojil svoj prvi državni naslov v športnih borbah. TAHROVIČ je v isti kategoriji na koncu osvojil bronasto medaljo. Z njima dobiva trboveljski karate novo generacijo mladih uspešnih borcev. Blaž HRIBOVŠEK je v kategoriji do 40 kg po zmagah v začetnih kolih moral priznati premoč v finalu. Bronasto medaljo je v kategoriji nad 55 kg osvojil Jan NARAGLAV. Med mladinci sta nov naslov državnega prvaka osvojila Aljaž VESENJAK in Almin SALKIČ, vsak v svoji težnostni kategoriji, medtem ko je Sanja NARAGLAV osvojila srebrno medaljo v kategoriji mladink nad 59kg. Tea LOPAN se je po poškodbi noge vrnila na borišče in že na prvem tekmovanju osvojila bronasto medaljo.
Trboveljski tekmovalci so z 12 osvojenimi medaljami postali najuspešnejši klub na prvenstvu.
Besedilo in slika: KK Trbovlje
38. MEDNARODNI KARATE TURNIR »TRBOVLJE 2010«
V soboto, 18. decembra letos, bo v športni dvorani Polaj v Trbovljah potekal že 38. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2010«.
Karate turnir v Trbovljah sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi.
Pričetek tekmovanja bo ob 9.00 uri. Uradna otvoritev bo ob 14.00 uri. Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Generalni pokrovitelj je že šesto leto LAFARGE Cement iz Trbovelj.
Razvedrilo
za avc
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1.500 €
Rešitve iz prejšnje številke.
SUDOKU
	9	8				7		
			1					
				8	2		3	
					8	4		5
			7	4		1		6
	8	5						
1		9					4	
		6		9		5		
			3	2	7			
NURIKABE
8						2			
									
	4						co		
5									
				3					5
							2		
								1	
		5				4			
4									
									
Razvedrilo
Nagradna križanka
24/2010
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. 12. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 25/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 24/2010
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje
- 20,86 €
2.	Fani Seničar, Podkraj 75, 1430 Hrastnik - 12,52 €
3.	Marija Grošelj, Ulica talcev 1a/3, 1410 Zagorje
^ob Savi - 8,35 €_________________________,
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
SLASTNI VANILIJEVI
ROGLJIČI
pakirano 400 g
samo 2,80 €
POSEBNA PONUDBA V ČASU
OD 09.12. DO 22.12.2010 POSLADKAJTE SE
VABLJEN! VBRODAJALN! BRGLEZ MAJIN NIK V ZAGORJU
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 17.12.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA ČEBEilCA
YRA6EYIÖ molej Yolyozorjevo % IZLAKE. Tel.: 03/56-74137
Kuhamo s Stašo
//.
Božični limonin kolač

Sestavine:
60 s masla, 110g sladkorja, 280 g moke, 1 vrečka vanilijevega sladkorja, malo ribane limonine lupinice, 1 jajce
Sestavine:
1 kg skute, 2 vrečki limoninega pudinga, 250 g sladkorja, 3 jajca, 500 ml mleka, 50 g stopljenega masla
Priprava:
Iz sestavin za testo zamesite krhko testo in ga denite v hladilnik. Med tem časom pripravite nadev. Skuto dobro premečkajte s sladkorjem, potem ji dodajte rumenjake in dobro premešajte, nato dodajte še stopljeno maslo in še enkrat premešajte. Nato po malem dodajajte limonin puding in po tem še mleko. Beljake stepite v čvrst sneg in ga z nežnim vmešavanjem dodajte skuti. Ohlajeno testo razvaljajte in obložite kalup z robom. Prebodite ga z vilico in vanj vlijte zmes. Pecite v vroči pečici pri 180 stopinjah okoli 60-70minut. Pečen kolač ohladite v kalupu in ga nato posujte s sladkorjem v prahu. Okrasite ga z novoletno dekoracijo in postrezite.
Dober tek!
Staša
Sraša Lepe j o Izitaem
V zagorski knjižnici Mileta Klopčiča je bil zanimiv večer o življenju v deželi, kjer sicer ni miru, a ljudje so gostoljubni. Zagorska popotnica Staša Lepej se je v preteklem letu z bratom in tremi prijatelji odpravila na pot po Izraelu.
/"\bičajno se tja odpravljajo organizi-v^rano, a popotniki so si, kljub temu, da so slišali vsemogoče, pot planirali sami doma, nekaj odločitev pa sprejeli sproti. Pomagala jim je tudi agencija Jezusova pot, kadar je bilo to potrebno.
Kraji, kjer se stikajo različne vere, so nadvse zanimivi. Težko je prehajati iz Izraela v Palestino, ker ju ločuje obzidje. Postopek prehoda je najtežji za Palestince, ki delajo v Izraelu. Od treh zjutraj čakajo na meji, da so lahko ob sedmih v službi. Enako dolg postopek je ob vračanju.
Od petka do nedelje življenje skoraj zamre. Muslimanska četrt je zaprta za vse ne-muslimane. Ob sobotah je Žido-
Staša Lepej v zagorski knjižnici
vski dan, ob nedeljah imajo kristjani Gospodov dan.
Navdušujoče so velike količine sadja in zelenjave, po okusu pa jih ni mogoče primerjati s tistimi v naših trgovinah. Ljudje so gostoljubni in zaupljivi. Posebno doživetje pa je kopanje v Mrtvem morju, kjer kopalce nadzorujejo in opozarjajo, da se preveč ne oddaljijo od obale, od koder se je težko vrniti.
Za rojstni dan so popotniki Staši podarili Biblijo v angleščini in hebrejščini in šopek redkvic namesto rož. Okolje je močno vplivalo na to, da so obiskovali cerkve, prebirali Sveto pismo, doživeli ob hoji potovanje duše in telesa, uživali in nabirali novih moči.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Ludvik Jevšenait v HRasTmšKi
Knjižnici
Astronomija vznemirja človeka že iz pradavnine, saj je lahko opazoval nebo pračlovek tudi iz svojih jam. Obenem pa je bil priča tudi kozmičnim katastrofam, ki so se dogajale na Zemlji.
"Zgodovina astronomije je napeta vse ^od njenih začetkov prek Galilejevega daljnogleda in opazovanja zvezd do
Ludvik Jevšenak, predsednik Astronomskega naravoslovnega društva graščina Širje
sodobne kozmologije. Nadvse zanimiv je razvoj od astronomske do satelitske navigacije.
Eden izmed navdušenih astrologov je tudi Ludvik Jevšenak iz Ljubljane, ki je ob dnevu slovenskih knjižnic predstavil v Hrastniku dve knjigi - Astronomija in Glej jih, zvezde. Obe je prevedel Jevšenak s svojimi pomočniki. Primerni sta tako za opazovalce neba kot tudi za začetnike. Medtem ko je Astrologijo prevedel že pred leti, pa je Glej jih, zvezde, priročnik, ki bo izšel decembra pri Tehniški založbi Slovenije in bo predstavil nebesne pojave v letu 2011 in tudi njihovo zgodovino in mitologijo. To bo že četrti priročnik.
Zanimivo je, da preživita oba z ženo, sicer Ljubljančana, veliko časa v Suhadolu pri Zidanem Mostu in ideja o tem priročniku se je rodila torej v Zasavju. „Imamo Astronomsko naravoslovno dru-
štvo graščine Širje,“ je povedal Ludvik Jevšenak, „dobivamo se enkrat mesečno v OŠ Zidani Most, duša društva pa sta Marjan in Jolanda Gobec. Imamo velike načrte. Idejo zanje je dal prejšnji župan Rajh. V tej lepi graščini naj bi bila prva ljudska zvezdama v Sloveniji, kjer bi bila zbran vsa literatura, DVD ji, skratka arhiv, ki je zdaj raztresen po celi Sloveniji...“
Veseli bi bili še novih članov, ki se lahko prijavijo na naslov ludvik.jevsenak® amis.net .Pozornost posvečajo tudi otrokom, ki jim pripravijo kakšen dan astrologije tudi po šolah ali v naravi. Ludvik Jevšenak je vodil astronomski krožek na eni ljubljanskih šol že pred petdesetimi leti. Takrat jih je večkrat obiskal Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomije.
Besedilo in slika: Fanči Molj k
Kolumna
T) liža se konec leta, zato se že ozi-13 ramo proti prihodnjemu. Nepogrešljiv spremljevalec prednovoletnega dogajanja je koledar. Podjetja in druge organizacije obdarujejo poslovne partnerje in svoje stranke s koledarji vseh vrst. Poznamo žepne, stenske, namizne koledarje različnih oblikovnih in vsebinskih izvedb. Na njih so slike narave, avtomobilov, svetnikov in drugih osebnosti, razgaljenih lepotic, živali. Nekatere poživljajo pregovori, spet druge verzi, imamo tudi takšne, na katerih so zgolj datumi, torej njihova bistvena sestavina. Koledarjem je namreč skupno, da so namenjeni merjenju časa. Kaj pa sploh je čas?
Redko kdo pomisli, da je čas človekov izum. Koncept časa je povezan z ugotovitvijo, da se narava okrog nas spreminja. Menjata se dan in noč, izmenjavajo se letni časi, živa bitja se rojevajo, živijo in umirajo, spreminjajo se postavitve zvezd na nebu. Že prve kulture in civilizacije so si to dogajanje miselno uredile s koledarji. Poznamo različne koledarje, vsak pa zajema ponavljajoč se naravni cikel. Sprva so čas merili s pomočjo luninega koledarja, vendar ga je zaradi večje stabilnosti in lažje uporabe zamenjal sončni koledar, ki meri čas, v katerem Zemlja enkrat obkroži Sonce. Ta koledar ima 365 dni, vsako četrto leto še dan več.
Koledar je bil v času vladanja sveče-niške aristokracije orodje moči, saj so bili njegovi varuhi svečeniki. V imenu ljudstva so merili čas, kar jim je hkrati omogočalo nadzor nad množicami. Oni so določili, kdaj se bo začelo s setvijo, kdaj bo žetev, kdaj prazniki. Del tega upravljanja z življenjem družbe se je ohranil do danes. Prazniki so na točno določene dneve. Brez tega bi vladali anarhija in zmeda, ki bi onemogočali normalno delovanje družbe. Vsak bi delal, kot bi se mu zljubilo. Predstavljajte si, da delavec ne bi prišel na delovno mesto, ker bi se slučajno spomnil, da je zanj tisti dan praznik. Iz istega razloga se je treba držati voznih redov.
Ce hočemo meriti čas ter se držati ko-

Aleksij Porednih:
ČASA NI
ledarja, voznih redov, delovnih razporedov, odpiralnega časa in uradnih ur, moramo imeti ustrezen pripomoček. To je ura. Tako smo navajeni na njeno uporabo, da se sploh ne zavedamo, da ni nekaj samoumevnega, od nekdaj obstoječega. Ni kot kamen, drevo ali ptica. Sele ko se je na svetu pojavil človek, Id je oblikoval koncept časa in izumil koledar, se je začelo merjenje časa. Pred nekaj stoletji je bila ura redka dobrina. Osebne ure so imeli samo oblastniki in bogataši, za večinsko tlačansko prebivalstvo so bile na voljo skupinske ure, običajno na cerkvenem zvoniku.
Z razmahom industrializacije, Id je prinesla višji življenjski standard, pa so bili ustvarjeni pogoji za množično uporabo osebnih ur. Ce je bila meril-ka časa prej cenovno nedostopna, je postala zdaj del pohištva praktično vsake družine. Ravno množična proizvodnja ur je prispevala k njihovi pocenitvi, tehnološki napredek pa je omogočil njihovo izpopolnjevanje. Naslednji korak je pomenil pojav »ur za vse«. Če je bila pred tem večini ljudi najbližja družinska ura, je z izdelovanjem ur »na kilograme« prišlo v navado, da ima uro sleherni človek. Razmahnila se je ročna ura, Id je najbolj praktična, saj je z njo čas »vedno pri roki«.
Razumljivo je, da se je koncept časa globoko zalezel v našo zavest, saj nas leta, meseci, dnevi, ure, minute in sekunde spremljajo na vsakem koraku. Zahodna civilizacija je zasvojena in
obremenjena z merjenjem časa. Če bi prišli med afriške ali ameriške staroselce, bi potrebovali nekaj dni za odklop od miselne naravnanosti, da moramo vsak trenutek vedeti, koliko je ura. To ni normalno za človeka, uglašenega z ritmi narave, Id jih ni možno predvideti tako, kot predvidimo, recimo, začetek delovnega časa. Kdor je preveč odvisen od diktata časa, izgubi stik s seboj. Živali in rastline nimajo umetne ure, a je njihova biološka ura kljub temu točna.
Časa ne moremo prijeti. Ne moremo reči, da je nekaj absolutnega, nespremenljivega. O tem pričajo različno dolgi tedni. Po našem koledarju traja teden sedem dni, so pa tudi tedni z drugačnim številom dni. Tudi vera v razne prerokbe, povezane z določenimi datumi, je prazna. Zgodovinski razvoj našega, krščanskega koledarja je privedel do tega, da bomo v kratkem vstopili v leto 2011. Gre za leto 2011 po Kristusovem rojstvu. Muslimani, denimo, štejejo leta od hedžre, tj. bega preroka Mohameda iz Meke v Medino. Prihodnje leto 27. novembra bo zanje nastopilo novo leto 1433. Njihovo leto je krajše od našega, saj se ne meri s pomočjo Sonca, ampak na osnovi luninih men.
Kino
za avc
Kino Delavski dom Zagorje
Petek	10.12. ob 19.00
Sobota	11.12. ob 19.00
Nedelja	12.12. ob 19.00
Ponedeljek	13.12. ob 19.00
Torek	14.12. ob 19.00
Petek	17.12. ob 18.00
Nedelja	19.12. ob 16.00
	in 19.00
	
Torek	21.12. ob 19.00
	
Kino Izlake	
Nedelja	12.12. ob 19.15
Nedelja	19.12. ob 19.15
Kino Delavski dom Trbovlje	
Četrtek	9.12. ob 18.00
Petek	10.12. ob 18.00
	ob 20.00
Nedelja	12.12. ob 18.00
	ob 20.00
Ponedeljek	13.12. ob 18.00
Torek	14.12. ob 18.00
	ob 20.00
Sreda	15.12. ob 18.00
	ob 20.00
Četrtek	16.12. ob 18.00
SPET Tl, kom.
HUDIČ, misteriozni triler
SPET Ti
HUDIČ
Film teater: PISATELJ V SENCI, triler HARRY POTTER IN
ob 20.00
Sobota	18.12. ob 18.00
ob 20.00
Nedelja	19.12. ob 18.00
ob 20.00
Ponedeljek 20.12. ob 18.00 ob 20.00
SVETINJE SMRTI -1,del, domišljijska akcijska	Torek	21.12.	ob 18.00 ob 20.00
pustolovščina HARRY POTTER IN	Sreda	22.12.	ob 20.00
SVETINJE SMRTI - 1. del Film teater: Tl, KI ŽIVIŠ, drama	Četrtek	23.12.	ob 20.00
	Kino Delavski dom Hrastnik		
HUDIČ, misteriozni triler	Četrtek	9.12.	ob 18.00
PISATELJ V SENCI, triler	Sobota	11.12.	ob 17.00 ob 19.00
GROZLJIVO SREČEN	Nedelja	12.12.	ob 17.00 ob 19.00
MAX V ZADREGI	Sreda	15.12.	ob 19.00
GROZLJIVO SREČEN	Četrtek	16.12.	ob 18.00
MAX V ZADREGI GROZLJIVO SREČEN REZERVNA POLICISTA,akc.	Sobota	18.12.	ob 17.00 ob 19.00
kom. NOWHERE BOY, biog.J. Lenona	Nedelja	19.12.	ob 17.00 ob 19.00
REZERVNA POLICISTA REZERVNA POLICISTA	Sreda	22.12.	ob 19.00
NOWHERE BOY NOWHERE BOY	Četrtek	23.12.	ob 18.00
TRON: ZAPUŠČINA, akc. fant.pustol.
NOWHERE BOY TRON: ZAPUŠČINA REZERVNA POLICISTA TRON: ZAPUŠČINA GREMO Ml PO SVOJE TRON: ZAPUŠČINA GREMO Ml PO SVOJE TRON: ZAPUŠČINA HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-1.del domiš.akc.pustol. HARRY POTTERIN SVETINJE SMRTI-1 .del
SOCIALNO OMREŽJE, akc. drama
SOCIALNO OMREŽJE PIRAN-PIRANO, ljub.drama SOCIALNO OMREŽJE PIRAN-PIRANO SPET Tl, kom.
SPET Tl SPET Tl
SCOTT PILGRIM PROTI VSEM,rom.domiš.pustol. SCOTT PILGRIM PROTI VSEM SPET Tl
ODPLEŠI SVOJE SANJE, plesno rom.film ODPLEŠI SVOJE SANJE
1
V T-TvT''# ^
LLOI)
JSL.
KI
Kino Dol pri Hrastniku Do nadaljnjega ni kino predstav!

žSb
KIT]
m
KF
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 f|\ C
Zacavr n n 7Q 1410 7annrip nh Savi. Tel03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:.........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
Dogodki/Mali oglasi
Adventno vzdušje na osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah
Tako kot marsikje v teh predprazničnih dneh, smo tudi na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah zaposleni z prijetnimi, pred-prazničnimi dejavnostmi. Učenci vseh starostnih skupin ročno izdelujejo izdelke, ki jih bodo postavili na ogled in prodajo. Izkupiček bo tudi tokrat šel v dobrodelne namene.
Učenci drugega razreda so pod mentorstvom Simone Božič izdelovali okrasne dekorativne aranžmaje, ki bi jih z veseljem postavila na mizo marsikatera gospodinja. Mamice, očki, babice, dedki teh spretnih učencev so lahko iskreno ponosni in radostni.
Morda ob ogledu slike dobite zanimivo idejo, kako si polepšati dom, ali pa dobite še več idej na naši dobrodelni prireditvi in prodajni razstavi 21. decembra na naši šoli. Vabljeni.
Na »Ta veseli dan kulture« je Osnovna šola Ivana Skvarče brala
Na Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju smo se v praznovanje 3. decembra, tega veselega dne kulture, vključili z mini akcijo za promocijo branja, ki smo jo naslovili preprosto »ŠOLA BERE«.
Brali smo vsi:	učenci, učitelji, ravnateljica,
računovodkinja, tajnica, hišnik, kuharice, celo naključni obiskovalci šole. Brali smo na matični in na obeh podružničnih šolah.
Knjige smo prinesli s seboj od doma ali pa smo si jih izposodili v šolski knjižnici. Razredniki so imeli »za vsak slučaj« pripravljen kupček knjig za pozabljivce, ki pa jih je bilo tokrat zelo malo. Po ozvočenju smo slišali povabilo k branju in znak, ki je oznanil začetek branja. Sledilo je deset minut zbranega branja - in zopet znak za konec branja.
Cilj te mini akcije je bil spodbuditi otroke in odrasle k branju knjig, k razmišljanju o pomenu in vrednosti branja, k pogovoru o knjigi, knjižnih junakih branju, k obisku knjižnice,...
Že v začetku tedna smo bili seznanjeni z dogodkom, ki smo ga vsi skupaj oblikovali na ta veseli dan kulture. Potem smo vsak zase izbirali tisto »ta pravo« knjigo, se pogovarjali o tem, kako bo vse skupaj »izpadlo«, opozarjali drug drugega, naj v petek ne pozabimo knjige,... Skratka, v zraku je bilo čutiti neko vznemirjenje, pričakovanje, radovednost.
In petek je prišel, branje se je zgodilo. Navdušenje je bilo veliko, tako med zaposlenimi kot med otroci. Kako lepo je brati. In kako lepo je vedeti, da tistih deset minut beremo vsi: tudi kuharice, tudi receptorka, tudi ravnateljica, tudi naša učiteljica.
Nekateri so z branjem nadaljevali že v šoli, drugi doma,... Seveda pa so med nami tudi taki, ki bodo spet brali šele ob kakšnem podobnem dogodku.
Nekateri so se dogovorili, da bodo predstavili svojo najljubšo knjigo, da bodo brali še pri razrednih urah - to je pa že nova zgodba.
______________ Zapisala knjižničarka Alenka Knez
mali oglasi
1 «
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Storitve
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka.
Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle
Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin.
Tel.: 040 550 050
Živali
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
Iz CSD Zagorje prosijo za pomoč brezdomcu!
Če ima kdo doma staro posteljo ali staro peč na drva, ki je ne potrebuje več in jo je
pripravljen oddati brezplačno, potem, prosimo, pokličite na Center za socialno delo
Zagorje, 03 56 60 242. Vsaka pomoč v teh mrzlih dneh bo dobrodošla.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo);
Kofetkanje s preteklostjo
Od kod pa naenKnar ŠTeseRŠKi, novi LasrniKi CameeRKa?
Qpostovane bralce bom pred Ozačetkom zgodbe o bratih Niklasu in Wigilusu Šteberških obvestil, da sta me dva kritična bralca pobarala, če je res, da je tiste čase obstajal sodni ‘uboj z desko*. Seveda je bilo res, sem pojasnil. Pa, da bom bralstvu to in takšno sodno prakso podrobneje predstavil, zato se povrnimo v davno leto 1338.
Mi, Albreht, po božji milosti vojvoda v Avstriji, na Štajerskem in
Koroškem, gospod na Kranjskem,....
izjavljamo in javno naznanjamo s to listino vsem zdaj živečim in tistim, ki bodo živeli v prihodnje, da so pred nas prišli naši zvesti, dragi, deželski gospodje, vitezi in oprode naše dežele Kranjske in nas vneto prosili, da jim po posebni milosti pustimo nekatere stare običaje, ki jih imajo že od nekdaj, ter da jim poleg tega podelimo nekatere nove
pravice glede sodstva smo jim dali
njihovo pravo v takšni obliki, kot je
zapisano...vrh tega smejo deželski
gospodje, ki imajo klado in vislice ter primejo v svojemu sodišču koga, ki je deželi škodljiv, tega zaslišati in
mu tudi soditi..če se v naši deželi
Kranjski zgodi posilstvo...kaznuje
se ga s smrtjo in temu naj se odbile glavo z desko.
Če se cestnega razbojnika prime pri dejanju, se mu sme z dvema pričama vzeti življenje, če pa se ga ne prime pri dejanju, ga je treba prebesediti s sedmimi in temu razbojniku naj se odseka glavo. Z dvema se prebesedi tudi morilca ter se ga kaznuje s
kolesom....ponarejevalca naj se
posadi na žarečo rešetko......tatu
pa, ki ni bil ujet pri dejanju, naj se prebesedi s sedmimi in naj se ga
potem obesi na vislice.- (Privilegij
kranjskega plemstva, 1338). Tako!
Kaj se je pa dogajalo ta čas na Gamberku?
Plemenito gospo Ano, vdovo po Galu Gamberškemu, so na njeno željo pokopali v Čemšeniku. Prostor na sončni strani cerkvice sta z njenim spovednikom, čemšeniškim vikarjem,
izbrala skupaj. Tudi njeni družini je bilo prav.
Pogrebni sprevod je bil, prav na njeno željo, skromen. Pri nošnji krste so se vso pot od Gamberka do Čemšenika menjavali oprode in militi okoliških gradov. Gospoda, lokalno plemstvo, pa je spoštljivo, za vikarjem ponavljajoč molitve, stopalo za krsto. Tlačani so poslednjo pot priljubljene grajske gospe Ane ob robu poti spremljali molče, dosti njih tudi kleče. Jim je dostikrat kaj spregledala. Pa tudi revnim je, kljub negodovanju valpta, kaj rada pomagala. Največ s hrano, seveda.
Tisti čas je za vse vasi naokoli župe čemšeniške zadoščala majhna, napol zidana, zgolj vikariatna, krstilna cerkvica. Krstilna, ker je po tedanjemu cerkvenemu pravu moral biti vsak novorojenček krščen takoj, saj je, če je poprej umrl, veljal za pogana, pogubljenega torej. Vikariatna pa zato, ker je poglavitne zakramente vikar lahko samostojno podeljeval, le poroke in pa kakšne imenitnejše pogrebe si je pridržal gospod mengeški župnik sam. Birme pa, tisti čas je bilo otrok malo, je prišel opravit na dve, tudi na tri leta, potujoči škof, poslan
od oglejskega patriarha. Tako je bilo še iz časov, ko je leta 1296, to že vemo, opravil vizitacijo tega vikariata prav tak, oglejski pomožni škof. Gamberški dokumenti po Galu so redki. Ne povedo veliko. Nas pa zanima Seifrid Gamberški. Ženi je bilo ime Aendlein. 3. aprila leta 1399 je od Ulricha in njegove žene Margrete za 23 in Vi fenigov Beneških šilingov odkupil hubo v Šmarci v mengeški fari.
Prav v času Seifrida so v zvezi z Gamberkom in s plemenitimi svobodniki Kosezi v Zagorju in okolici nastale velike spremembe. Gamberk s svojim deželskim sodiščem vred je dobil novega, vplivnega, razvpitega gospodarja - gospode Šteberške.
Kdo pa so bili ti Šteberški?
Na nekdanjemu križišču prometnih poti, nad zaselkom Podšteberk, ki pripada vasi Lipsenj ob Cerkniškemu jezeru, so dobro vidne razvaline gradu Šteberk. Grad je bil v razvalinah že v Valvasorjevemu času. Šteberški (de Stegberch) so se v listinah pojavljali najprej kot vazali oglejskih patriarhov, a so se radi obračali k tistemu, ki jih je bolje plačal. Tudi roparski pohodi jim niso bili tuji. Bili so večkrat močno zadolženi, denar so si sposojali pri ljubljanskih Židih. Tako imamo podatek, da je Janez Šteberški leta 1346 za izposojeni denar od Lete, vdove Žida Arnolda, kot poroka za izposojenih 60 mark oglejskih pfenigov postavil Konrada Galla. Prav tega Konrada, ki je devet let prej pridobil grad Lebek.
Janezov sin Viljem (Wilhalm, Wilhelm) se je poročil z Marjeto Sicherstainsko iz stare, a obubožane rodbine. Ženi je za 200 mark dote in 372 mark jutrnje nakazal grad Lebek (veste Liebegge), vas, polja in vse pritikline pred tem gradom, 10 kmetij v župi Wari (Borje), 12 kmetij v župi Deremberg (Tirna), 8 kmetij v župi »zu Kobisch«, 11 kmetij v župi Miteregg (Osredek), naslednjih 11 v župi Schremsenik (Čemšenik) ter desetino, ki leži okoli Lebeka.
Se nadaljuje...
Piše: Marjan Klančnik
Iqj; ^j« boteSn« no lcl«s«
fifflllll
Bolečina- kdo nima vsaj ene izkušnje s tem neprijetnim občutkom? Vsekakor ga ni junaka, ki bi se lahko ponašal s tem. Tako je tudi prav, saj nam je s tem narava ponudila učinkovit signalni sistem, ki nas opozori, kadar se v telesu dogaja kaj, kar ruši naše zdravje. Tako moramo biti pozorni na vsak tovrsten signal, ki nam ga telo pošilja, saj lahko s pravilnim in predvsem pravočasnim odzivom preprečimo kasnejše zaplete.
Najpomembnejše je seveda odkriti pravi vzrok bolečine,od kje izvira in kako jo olajšati. Vse to označuje nek celostni pristop k zdravljenju oziroma lajšanju bolečine. Takšen pristop uporablja tudi najnovejša oblika protibolečinske elektroterapije imenovana HiTop terapija. Ta terapija deluje na visokih frekvencah v obsegu od 4096 do 32767 Hz , od katerih je vsaka uporabljena za nekaj trenutkov. Te visoke frekvence normalizirajo biokemične in bioelektrične procese tako znotraj kot zunaj celic. Na ta način je olajšano sodelovanje in komunikacija med celicami (izboljšana struktura in funkcija tkiv), celična presnova, difuzija, aktivacija znotrajceličnih informacijskih substanc, povečajo se energetske zaloge telesa, pospešena je diureza in pospešeni so procesi zdravljenja.
V primerjavi z ostalimi, že znanimi oblikami lajšanja bolečine, vključno z farmakološkimi, je Hi lop terapija mnogo bolj učinkovita pri zmanjšanju bolečine. Dobri rezultati so bili dokazani tudi v kliničnih študijah. Ob tem je treba še Poudariti, da presnova ni izpostavljena nobenim negativnim stranskim učinkom. Ljudje lahko zmanjšajo uporabo zdravil ali jih celo opustijo. HiTop terapija je bila preizkušena Pri bolečih obolenjih sklepov (artritis ), pri ramenskemu sindromu, bolečinah v hrbtenici, migrenah, odprtih ranah, bolečinah, ki sledijo poškodbam in operacijam *n diabetični polinevropatiji. Dodatno pa ta terapija pomaga revitalizirati telo v primerih splošne telesne izčrpanosti ali kronične bolezni. Rezultati terapije so navdušujoči, saj 70% do 80% ljudi občuti znatno olajšanje bolečine že po prvi terapiji.
Bolniki občutijo visokotonsko terapijo zelo prijetno. Večina jih med terapijo zaspi, po terapiji pa se počutijo osveženo, kot po dolgem sprehodu. Učinek se pogosto začne po prvi terapiji, praviloma pa med prvima dvema tednoma zdravljenja, s tremi obravnavami na teden.Pri HiTop terapiji ne nastopijo neželjeni stranski učinki. Bolniki lahko torej brez težav preizkusijo učinke te terapije.
Ta učinkovita, sodobna terapija za lajšanje bolečine je po zaslugi podjetja Semos d.o.o. iz Celja (www.bolecina.com), ki se tudi sicer ukvarja s prodajo in servisiranjem medicinske opreme, v Sloveniji že tri leta. Tako lahko poročamo o mnogih uspehih lajšanja bolečine tudi pri slovenskih uporabnikih. Zdravljenje z HiTop terapijo načeloma izvaja zdravnik, fizioterapevt ali drug usposobljen zdravstveni kader. Tudi sama s pridom uporabljam to obliko terapije v svoji fizioterapiji Holis v Celju in do sedaj me še ni razočarala.
Obstajajo pa tudi aparati za domačo uporabo, ki so namenjeni zdravljenju diabetične polinevropatije in sklepnih artroz. V tem primeru je program v aparatu že nastavljen, podana je tudi postavitev elektrod. Z elastičnimi trakovi se elektrode povsem enostavno Pritrdijo na mesto obravnave. Jakost si bolnik nastavi do vrednosti, pri kateri občuti rahlo •Mravljinčenje, gomazenje oziroma dokler ne vidi krčenja mišice.
Vsekakor je nemški dr. Hans- Ulrich May, ki je HiTop terapijo razvil, olajšal življenja mnogim, ki dnevno trpijo hude bolečine, saj lahko izkoristijo možnost in preizkusijo Prijetno, učinkovito in nenevarno protibolečinsko terapijo. Telo le na prijazen in nenasilen način vzpodbudimo k naravni poti zdravljenja. Torej ne moremo izgubiti ničesar, lahko samo pridobimo. Zato poiščite bližnjega fizioterapevta ali zdravnika, ki že uporablja HiTop terapijo ali pa si zagotovite svoj aparat, s katerim boste lažje skrbeli za svoje ravnovesje.
Natalija Mrevlje, dipl.fizioterapevtka

Najem aparatov
BOLECINA.COM
tel:035419715	fax:034911208 gsm:031726814 mail: info@semos.si info@bolecina.com
Setveni koledar
"gobe" 2011 ali'
( 13-listen z podložnim kari
Celje - skladišče
D-Per
6/2010
5000025833,25

COBISS o
kulinaričnBIspfešnice

\
fpfaijct i v fotiGU;	m,

Šparglji a
.Jkyimg£m M
\

j, fožii
Wm*wxb ^
K S®
lP®guirWD D2 Ä BO® DDflDS®^ (PD®®®® W IjpaUfllp (ÜBWp ODO |®i®ffiD^ © d®A
Količinski popusti za knjige do 30.11.2010 tudi do 50%!
Naročila in informacije:
komerciala@grafika-gracer.si ali 031 822533,03 5452666
ROKOVNIKI z PVC ovitki
Zeleni ali črni	A4 = 4,00 €
Zeleni ali črni	B5 = 3,00 €
Trde platnice, moder B5 = 3,50 €
PODLOŽNI NAMIZNI KOLEDAR 2011 z VAŠIMI BARVAMI IN MOTIVI
( 40x60mm, cca. 32 listov + podložni karton + nad 100 kom. 2 barvni dotisk gratis)