&urtf|
t/
J*
m

Slovenske
glediščine igre.
I'M
58*

Na svetlo dal Dr. Janez Bleiweis.
Tretji vezek:
»Strup.
I
Strop.
Vesela igra
>&
•J" > &HSHČ  \      v enem dj^1-




Prosto poslovenila L niza Pesjak-ova.
Čisti donesek odložen je „s!ovenski Matici."
V LJUBLJANI.
Natisnil Jožef Blaznik.

©sebe:
Bogd&n-OYa, bogata vdova.
Ljudmila, njena hči.
Božidar Strnil, praktikant in pesnik.
Bat'tika. hišna pri Bogdan-ovi.
Micika. perica.
Pismonos.
(i|irij;in . uradnijski strežaj.
Več glasov.
Igrališčo v mestu. Odpert paviljon, pogled na vrt.
Založila Luiza Pesjak-ova.

Prvi  prizor.
Ljudmila (sedi mi mehki klopi ter v odprti knjigi otožno bere:)
Zvezdice mile zlatijo nebo, Sledilo ob zoru bo zvezde zlato; Prekrasna je roža in lepo cveti, Al slana le pade, že cvet se suši. Tud' sreča umira ko zvezdici svit, Minljivosti sreče ne moreš branit'; Kot roža tud' sreča prehitro bledi, In srce brez konca po njej hrepeni. Le žalost obstane, in britke solze Te spremljajo zvesto do zadnjega dne. (Umolkne za malo časa, potem ztlihovajo govori): Tako se glasi zadnja pesmica Božidar-ova, zložilo jo je srce njegovo,   gotovo v žalostnem predeutji najine nesreče.   O, gola resnica je, kar pravi. Eoža je pomenljiva slika človeške sreče, komej razcveti, vene ji mlado cvetje.
„Tudi moja roža je zvenila, Tudi zvezda moja ugasnila!" (Kratek oddih, potem)
1*
4
Drugi prizor. Ljudmila.  Bogdan-ova (pride s klobukom fa
■/. mantilo).
Bogdan-ova (v paviljon stopivahl Ljudmila! A, tukaj je ; in. kako se uii zdi zopet zamaknjena v romantične sanje. Bog se vsmili prenapetih glav današnjih dni! (Stopi k njej) Ljudmila !
Ljudmila (naglo vstane, ihtd in jokajo objame mater.) O rnati, draga mati, Božidara ne morem pustiti. — In kako morete vender to želeti, vi, ki sto mu bili mili in blagovoljni?
Bogdan-ova. Ni drugači, srček moj! Spoštovala sem gospoda Božidara, dokler se je le pečal z računi moje grajščine in ne s srcem edine moje ličere. Gospod Božidar ni se vrednega skazal zaupanja, ktero sem ko mati stavila vanj, torej mu je moja hiša zaprta za vselej.
Ljudmila (zrtihovaju.) In jaz ga vender ljubim ko lastno življenje.
Bogdan-ova. Tiho bodi z nespametno besedo, le sanjarija je, v „romanih" doma.
Ljudmila.   Mati, ali vi niste nikdar ljubili?
Bogdan-ova. Ljubiti, ljubiti! Samljasto to besedo imaš vedno na jeziku.    Gospod Boži-

dar ti io glavico zmotil s poetičnim svojim blodenjem, in zdaj se ti zdi, da ga ljubiš. To ni možitev za te, saj ni Tisočega stanu. bogat ni, le praktikant je, in veš, Babica moja, to nima nobenega jedra, knjti človek ne živi ob rozini vonjavi in ob lunini svitlobi.
Ljudmila. Gorje! da nisem zamolčala te ljubezni, kako srečna sem bila, dokler sem skrivala sladko to^srčno skrivnost.
Ho(/d(in-ora. Že davno sem zapazila to skrivnost, ker pa ni ne konca, ne kraja zaljubljene te igrače, zaročila se bodes še ta teden, toda s tem, kterega sem ti jaz na tihem že davno izvolila.
Ljudmila (presilno.) In tega ne bom nikdar ljubila, nikdar!
Bogdan-ava (smehljaje.) Ljubezen se bo že našla, srček moj ! saj je mnogokrat najsrečnejši tisti zakon, v kterem se ljubezen rodi po poroki.
ljudmila. Rajše bom nuna, rajše umerjem v tihi samoti, kakor da bi se poročila brez ljubezni.
Bogdan-ota. Že zopet vneta ko živi ogenj! Ljudmila, bodi vender pametna, in mirno pre-vdari dobrovoljne materine besede. (Jo poljubi na čelo.) Gospa Strel-ova nas bo jutri zapustila, ker se poda na Dolensko v toplice, enkrat jo hočem obiskati invrnivši senadjam,

6
da me boa srčno objela ko pokorna hčerka. (Greek1, sama za-se) Čem bolj skeleča je zdaj bolečina, tem slajše bode njeno veselje. Za trdno hočem zvedeti, ali jo Božidar resnično ljub ; i zanašati se ni na pesnika, in srce mlade deklice je ko Eolova harpa, majhen pili, in hitro zadoni zdaj veselo, zdaj žalostno. (Skrivej smehljaje Ljudmilo pogleda in odide.)
Tretji prizor.
Ljudmila (sama.)
Tedaj ločitev! ločitev! to bodi osoda najinih src! — Ne, ne, nikdar se to ne bode zgodilo, moj Božidar, le tvoja ljubezen mi je svet, brez ljubezni ne morem živet'.
(Junaško).
Če tudi vihar divja, ljubezen se ne boji; če šumeči valovi tudi strahu in groze razsajajo, — zvesto srce se jim bo upiralo, prava ljubezen pa premaga vse, prava ljubezen je močne] sa kakor smrt!
(Sanjaje). In kaj  mi je življenje brez  ljubezni ? Dan brez solnca, noč brez zvezd, roža brez

vonjave. Vzemite Sokolu perotnieo, in ne-ustrašljivi njegov vzlet je hrom, ponosen in vesel se več ne more vzdigniti pod šivu oblake, brez svobode, brez čistega zraka bo obešal žlahui ptič glavico, in medlelo bode bistro mu oko. In kar je sokolu prostost, nebo — to ljubezen srcu. Bogat je berač, če le sme poslušati glas svojega srca, iil jaz sera revnejša od najniže sužnice. O Božidar! odreči se ti ne moreni, bocliva saj ena duša, eno srce — nerazložljiva bodi najina ljubezen! — Tebi odpovedati se ? — raje umreti.
Četrti prizor.
Barbka (hitro pride.) Ljudmila.
Barbka (naglo.)   Gospica, mila gospica!
Ljudmila.   Kaj bi rada?
Barbka.   Gospod Božidar ravno v veža stopa.
Ljudmila (živa in vesela.)   Božidar?
Barbka. Tako je; ubogi gospod Božidar! Kaj mi jo zdaj početi? GospA so mi žugali, da me denejo iz službe, če gospoda Božidara še enkrat pred nje spustim, ali meni se smili prijazni gospod in žal mi je tudi za vas, mila gospica, zat6 mi ni mogoče vrniti ga, — vrh tega bi mi na obrazu lahko bral debelo laž, če rečem, da vas ni doma.

8
Ljudmila (naglo.) In tega tudi ne smeš, kajti laž je greh. Nekaj posebnega imam govoriti z Božidaroni. (Zlato naročnico potegne z roke in jo da BarMu.) Vzemi, Barbka, mali ta spomin in skrbi, da naj i nikdo ne bode motil. Le pomisli, da je sreča mojega življenja izročena tvojim rokam,
Barbka (vneta.) Sreča vašega življenja? Bog vari, da bi vam kalila srečo! Brez vse skrbi bodite, draga gospica, ustavila se bom na stražo v primeren kraj, in če se bode bližal kak sovražnik, naznanjala vam ga bodem. Sama vem, kaj je nesrečna ljubezen, saj so zvestega mojega Franceta vtaknili v vojaščino. Le srčnost, gospica, zanašajte se na-me, Barbka je varhinja vaše ljubezni! (odide.)
Ljudmila (vesela.) Vidila ga bom, govorila bom še enkrat ž njim! Kako mi srce tolče.' — Čemu se bojim? bistri njegov um in goreča, neomejena njegova ljubezen bosta že naiki srečen izid iz teh zadreg.
Peti prizor.
Strah. Ijudmila.
Strah (vesel v paviljon atopivši.) Vender mi je dana sladka sreča, da vas vidim in vam na novo
povem, da vse moje misli so vedno pri vas. Kako rad bi bil včeraj že prišel, al mi, ubogi uradniki, nismo gospodarji svoje volje in svojega časa ; ravno včeraj jo bil poštni dan, in veliko smo imeli odpravljati (po-Ijubovajp ji roko.) No bodete zamerili, kaj ne, da ne, draga Ljudmila? Pa zakaj ste danes tako tihi ? Nimate prijazno besede za svojega Božidara?   Kaj to pomeni ?
Ljudmila {si pokrijeobraa.) Božidar, moj Božidar!
Strah (skrbljivo.) Za božjo voljo! Ljudmila, kaj vam je, vaša ročica se trese, ljubi vaš glas trepeče, in solze vam kalijo ljubeznjive oči. Ljudmila, kaj vas je užalilo, o povejte mi vse, molčeča vaša žalost mo mori.
Ljudmila.   Božidar, ločiti se morava !
Strah.  Ločiti?!
fjudmila. Ločiti za vselej! viditi vas več ne smem, govorila z vami nikdar več ne bom.
Strah. To ni mogoče, Ljudmila, to ni mogoče ! Precej hočem govoriti z vašo materjo, ž njo, ki mi je bila zmiraj blagovoljna; prosil je bom, klical v njeno milost, s plamečimi črkami popisovaje ji srčno in neločljivo najino ljubezen.
Ljudmila. Vse bode zastonj ! Moje matere srce ne pozna ljubezni, kakor slepeča ne vnema Čarovna  lepota  presvetle narave.    Eazodeli
Ill
so mi tudi svojo voljo, da se moram v tednu zaročiti ženinu, kterega so mi sumi izbrali. ^Miijarsku.) Božidar, pomenljiva je ta ura, razsodila bo najino življenje. Božidar, odkritosrčno govorite, al je resnična vaša ljubezen, al ni le prazna prikazen ?
Strah.   Ljudmila, al je mogoče, da dvomite?
Ljudmila (presilna.) Ne, ne, krivica bi bila dvomiti nad vašo ljubeznijo, saj v vsaki vaših pesem se razodeva žlalmo vašo srce ; in zato zaupam tudi vaši srčnosti. (Junaško.) Pripomoček, ki naj i more rešiti, je le en sam! —
Strati-   Kteri, kteri, Ljudmila, govorite?
Ljudmila (krepko.) Beg! potegniti jo morava, Božidar!
Strah (oplaSen.)   Pobegniti morava ?
Ljudmila. Bodi si, kamor je, povsod mi sije prijazno solnce, če sem le pri vas ! Le hitro pree od tukej, zbežati moram njemu, kte-remu me hočejo izročiti ko sužnjo, in kte-rega sovražim iz vsega svojega srca, 6e ga tudi Se po imenu ne poznani,
Strah (na stran.) Kako me ljubi! Visoko hvalo tebi in-enapeti Aleksander Dunias, tebi fantastična Georges Sand in. vašim romanom, ktere sem ji brati skrivaj  dajal.
Ljudmila.   Kaj ste sklenili, Božidar ?
Strah. Presrčno rad, ljuba moja Ljudmila, al premisliti je marsikaj.
11
Ljudmila. Ljubezen, ktera premišlja in pre-vdarja, ni prava ljubezen.   Kaj vas plaši?
Strah.   Premislite prvič dobro svoje ime.
Ljudmila. Vaše ime je mojemu varh. Saj bom sla z vami le ko zaročena nevesta.
Strah (opazen.) Se ve da, al vradniška muja služba.
Ljudmila (žaljena.) Težko vam ne bode, ji odreči se,  saj dozdaj je brez kaecga plačila!
Strah (hitro in nejevoljno.)   Praktikant sem!
Ljudmila. Ravno zato, mati pravijo, da je to toliko, kolikor nič.
Strah (oparjeu.) Do zdaj pač ni velika reč. (Goreč.) Al s časom vtegne vender le biti, kajti v naših časih uradniki hitro „avansi-ramo", pomislite, do zdaj služim še le 8 let, še 5, in imel bom gotovih 300 goldinarjev na leto — pa G sežnjev drv ; — z vsem tem bova menda vender izhajala? — Mar ne? — Zato, Ljudmila, vse, kar hočete, le pobegniti ne ; uradnijska moja čast meni to prepoveduje.
Ljudmila. Pa saj niste le praktikant, saj ste tudi pesnik.
Strah.   Se ve da.
Ljudmila. Kaj hočete več? Za časnike boste pisali novele in pravljice, za almanahe skladali sladke pesmice, in za gledišče tragedije, ali veselice.
12
Strah. To je vse res, al kaj mislite, Ljudmila. kaj druzega je, pesmice zlagati za veselje, in kaj druzega pisati za zaslužek. Prepi-sovavoe je veči del srečnejši ko pesnik, pre-pisovavcu so plača saj papir, ktorega popiše, „poet" pa za svoje delo večkrat še založnika ne najde.
Ljudmila. To je prazen izgovor. Vidim, dame ne ljubite! — Ako bi imeli le iskrico ljubezni, ktera je nadušila Petrarka, Šiler-ja, al neumrjočega našega Prešerna — gotovo bi z veseljem premagali vse zadržke, — al vi ste „poet" brez čntja, brez ognja, brez nadušbe!
Strah. Moj Bog ! kako me trpinčijo vaše besede, graje take nisem zaslužil. Verjemite me, ljuba prijateljica, da najboljši pesnik večkrat strada, žalostna resnica je, da največi pevski um peša v revščini, da se ga svet še le po njegovi smrt spominja in biro napravlja za lačne njegove otroke. Da bi tako nesrečo, vam Ljudmila, naklonil, to bi bilo hudodelstvo; vi, ki ste navajeni dobrega življenja,  vi ne smete pomanjkanja  trpeti.
Ljudmila. Kaj, pomanjkanje ? Saj tudi jaz ne bi rok križem držala. Saj veste, da govorim angleški in francoski ko materni jezik, podučevala bi mladenstvo, zraven bi šivala

13
in vezla za gospodo in srečna bi bila ko angelj nebeški!
Strah. Tako govori žensko vaše srce, ki vse premalo prevdarja. Al bistri inožki um ne potrdi puklib podob ugrete fantazije, če pošteno misli s svojo ljubeznijo.
Ljudmila (ne poslušaje Božklara.) Kako lepo, kako blaženo bi teklo najino življenje, kakor čisti valovi, v čegar zrcalu se bleskeče solnce najine sreče.
Strah (na stran.)   Ne prijenja!
Ljudmila (ko popred.) Nič ne bi marali za hriun sveta, le ljubezni bi živela, in ako bi prebivala v puščavi, premenjena bi nama bila kmali v svitli raj !
Strah, Puščava, ljubezen, raj! vse prav lep6, al uradnijska moja čast ?
Ljudmila (mrzla.) Božidar, nikdar me niste ljubili!
Strah.   Ljudmila, že spet to govorite?
Ljudmila. Niste brali Verterjevega terpljenja? Niste nikoli slišali od Here in Leanttra, od Romea in Julie, od Ferdinanda in Luize?
Strah. O, da! vse sem bral, in Ferdinanda sem celo dosti slabo igral v domači veselici.
Ljudmila. Vidite, Božidar, to je ljubezen, prava, junaška ljubezen! Al vi, vi niste druzega ko sebičnik. Morda, da me ljubite, al storiti  nočete,   kar  bi   razodevalo   to   čutilo.
14
Pesnik ste. al vi ne čutite tega, kar izrekajo vaše pesmi. Svota „poezija" jo za vas le vrateaja sladkih besed.
Strah. Ljudmila. vi se motite nad menoj; vse, vse kar hočete, le pobegniti ne! Vse vam izročujem z veseljem, vzemite nn živi j e nj e in srečen in ponosen bodem za vas umeri, — ali vas nesrečne storiti, tega ne morem.
Ljudmila (jnualko.) Vaše življenje, Božidar, vaše življenje'? Al se mi no sanja, kar obetate? O Božidar, tudi meni je mogoče življenje dati v dar. Saj življenje brez ljubezni življenje ni: tako življenje je grenkejše ko smrt, ker v smerti nas objema saj večni mir, (Ga prime za roko.) Rešila druzega ni, Božidar, dopolni naj se to, kar ste rekli, skupej umriva in s smertjo pričajva svojo ljubezen.
Strah (se ustraši, da um klobuk iz roke pade.) Ljudmila , umreti ? ali res ? ali res umreti ? ali res? res?!
Ljudmila. Saj jo vaša volja, sami ste izrekli to besedo. Al zakaj se tresete ko trepetliki pero?   Al je to vaša srčnost?
Strah (oparjen.) Jez ! se tresem ? O ! tresem ! jez! O jez — se ne — tresem! (Si briše čelo.) Ljudmila, premislite, vi, ki ste mladi, vi, ki smete  zaželen* od življenja vse,  kar

15
se vam poljubi; vi, cvetica lepote, vine — ne smete iskati prezgodnje smerti.
Ljudmila. Lejte mi junaka! to je možak, eden izmed tistih, ki ne imenujejo gospodarje vsega stvarstva! Božidar, skrijte se pred ubogim dekletom, in z rudečico naj vas polije njeno moštvo !
Strah (na, stran.) Kaj lepega sem zopet napravil z neumnim svojim izrekom, da sem pripravljen življenje dati za-njo. Nadjam se, da je le prazna muha, ktero bode pregnalo mlado jutro jutrešnjega dneva. Na videz se hočem udati prenapeti misli, utolažiti jo moram, da ne bo rekla, da sem boječa šleva.
Ljudmila. Kaj, vi odlašate'? — Bog vas ob-vari!
Kjer potihne žal človeški, Kjer nas čaka večni raj, Kjer ljubezen le kraljuje — Tam bom troja vekomaj ! '(Hoče. iti.)'
Strah. Ljudmila, za Božjo voljo, počakajte! Ne prenaglite se!
Ljudmila (se hitro obrne.) Božidar! al hočeš umreti ?
Strah. Da! umreti hočem; tvoja želja mi je zapoved! — — C jez se smrti ne bojim, zame   ni   bila   nikdar   strašna   pošast, saj je

16
sestra sladkemu spanju. Poznal sem nekega gospoda, kteri je imenoval bledo smrt najboljao svojo prijateljico; (na stran) kajti le smrt ga je rešila jezične in jadljive njegove žene. (Glasno.) Ljudmila, tudi mene smrt ne plaši, saj nisem šleva.
Ljudmila (ga za 'roko prime.) Hvala, moj Božidar, zdaj sem prepričana, da sva ena du&a, e,ne misli! Torej Božidar, bodi najina smrt ena, kakor je eno najino življenje.
Strah (komično in srčno.) Tako naj bo Ljudmila. vse pojtvoji volji.
Ljudmila. Še nekaj! Kdaj, kje in kako se boste vzdignili zedinjeni najini duši iz temine trpljenja v boljše življenje?
Strah (boječ.) Kdaj — kje — in kak o. Ustreliti se, to ni nič, to preveč hromi, v vodo skočiti, — to bo preveč vpitja! ogelni sopar, ta preveč puhti.
Ijjudmila (mu naglo v besedo seže.) Pomoček in sredstvo bodem že preskrbela jaz, predno se steče ena ura, sem pri tebi in rešena bodeva iz solzne te doline.
Strah. Pri meni ? — čez eno uro že? Čemu taka sila? (ua stran:) pozneje, veliko pozneje bilo bi ravno tako dobro, če ne boljše.
Ljudmila. Kakor sem rekla, bodi; na tihem kakor je bila najina ljubezen, bodi tudi najina smrt.
Str a/i.   Da,   da — na tihem — prav  na tihem,
da preveč govorjenja ne bo !------— Moj
Bog ! uradnijska moja čast.'
Sesti prizor.
Poprejšnja. Baroka.
Barbka.   Pst! Pst! Sovražnik se bliža.
Ljudmila. Naj pride, kar sva sklenila zgodilo se bode. (Podaj* Božiduru roko.) Hvala, moj prijatelj, čez eno uro skleneva se za vekomaj ! (odide.)
Barbkn. Hitro, hitro, gospod Božidar, če vas gospa, tukej najdejo, rnorain iz službe.
Strah (ves zmoten.) Da! za vekomaj ! iz službe! — to ao žalostni nasledki prenapete ljubezni. (Barbki.) Bog naj^ ti povrne, kar si mi storila! (na stran.) Škoda, da me ni iz hiše izpodila. (Glasno.) Bog te obvnri, dobro dete, tudi midva se vidiva v večnosti. (Se zmoti in jo objame.) Lahko noč, hočem reči, da se zopet vidiva. (Otožen odide.)
Sedmi prizor.
Barbka ( sama, gleda preplašilo aa njim.)
Kaj je  govoril od večnosti ?   Meni se zdi, da je ljubezen ubogemu človeku pamet


L.«.
zmešala! Da je le šel! — ravno so gospa v hišo stopili. Kako se mi sinili Ijubcz-ujiva gospiea. Vse čutim ž njo, tudi meni je bilo tako pri srcu, ko so mi odpeljali drazega Franceta.
(Komično :)
O da bi vedno v cvetji bila Ljubezni mlade d6ba mila ! (Koseški.)
Gledišče se spremeni. (Izba   pri lSožidm-u,   na   eni strani odprto okno. na drugi pisarskii miza 2 bukvami ; zadej nekaj stolov.)
Osmi prizor.
Slrnh (kLiveni in počasi grede.) Tukaj sem, (ai briše Seio) in utrujen do smrti! (se ustraši.) Smrt! grozovitna beseda. — Tako mlad, tako zdrav, vesel, krepak, ljubi se mi še jesti in piti ■— in umreti! — (Jezno.) Umreti le zato, ker presilna ženska to želi! — Lahko in Se sladko mi je bilo tragodije pisati, z merzlo kervjo — kakor marsikteri zdravnik v bolnici — sem jih gledal umirati po štiri, pet al tudi šest na enkrat, toda v življenji sam tragedijo igrati, to jo peklensko grenko. (Se usede za mizo.) Kmali bode   bila   osodna   ura:   torej  predno  svet
lit
zapustim brez w&deyega pripomočka, moram vrediti pisanje, oporočiti poslednjo volji i in nama zložiti nagrobni napis. (Vzame peni in začne pisati, sil kmsdi si brise celo in vstane.) Ne! ne! ni mogoče! Prevroče mi je, sopari ca me zaduši; vso mi miglja pred očmi— in črke plešejo pogrebno ,,polko." (Gleda na uro.) Le £o pol urice življenja, in minulo bode vse ! — minulo vse ! O, da pač ne bi bil izgovoril nesrečne besedo, ki jo zaljubljeni ljudje vedno blebetajo ! Da sem mogel biti tacega ohlapnega jezika! kolikokrat sem že slišal, da le neumnež govori, predno ga vpraša kdo! — Vender sem sam ravnal zoper resnični ljudski ta prigovor. — Al, ko ura pokaže le minuto čez prestrašilo uro in Ljudmile tukej ne bo, smuk iz hiše, kakor ptiček iz kletke, ktereiuu se ponuja zlata prostost. Dolžan nisem daljše v smrtni britkosti čakati je, le Ljudmila bode kriva, če ne pride o pravem času. (Tjlerta na uro.) Le Še L?5 minut! (Na vrata nekdo trka, Bn/.i-dar se ustraši.) Za Božjo voljo! kdo trka. kako mi tolče srce! — trotovo je Ljudmila. (S tihim glasom."] Le noter! (trka močnejše."! Le noter!

■20
Deveti prizor.
Poprejšnji. Ciprijan.
Ciprijan (spise pod pazduho.) Dober dan, gospod Strah! mislil sem, da vas ni dom&, ker sem mogel dvakrat potrkati.
Strah (zdihne Tesel, aa stran :) Hvala Bogu urad-nijski služabnik je! (Glasno:) No, Ciprijan, kaj je novega ?
Ciprijan. Gospod tajnik se vam priporoča in, ker je bolehen, vas prosi, da vi, Gospod Stran, naglo rešite ta „akt". Prošnja je silna in jutre mora iti iz pisarnice.
Strah (vzame vlogo, na stran :) Da, jutre bom jaz tudi že „ad akta!" (Glasno:) Ljubi moj Ciprijan , novoletno darilo sem vam Se dolžan ! (Mu darilo daje.) Tukej imate starček, izpijto ga kozarec na srečno mojo zadnjo uro.
Ciprijan (eeaa&klL) Na srečno vašo zadnjo uro? — Kaj se, gospod Strah, al norce uganjate z menoj ? Saj ste zdravi in živi ko riba.
Strah (zdiliovaje.) Tudi, najčvrstejša ribica se ujame na trnek. Ccstokrat je piškav najlepši sad. Nobeden ne ve, kje ga čaka nesreča; o Ciprijan, vsi smo uboge marljive stvari. Danes odzvoni meni, jutre tebi; danes vesel, jutre že mrtev! — danes rožica cveteča — jutre že veneča!
■21
Ciprijan. To je pač res, al zdaj ni slišati o nobeni kugi, bodi ga Bog zahvaljen!
Strah (na stran:) Ljubezen je včasi taka kuga ! — (Glasno:) Kar tiče te „akte", ljubi moj starček, pridite jutra po-nje. (Na stran:) To in še druzega več bode rešeno. (Glasno:) Idite zdaj, Ciprijan, in izpijte ga kozarec na prihodnje čase (na stran :) na unem svetu.
Ciprijan. Tako je prav, to mi je všeč. Sedem služeb bode kmali razpisanih, med njimi bo gotovo ena — no, mi bomo že svoje storili — in srečo vam že naprej voščim. Bog vas živi, gospod Strah, še mnogo, mnogo let! (Odide.)
Deseti prizor.
Strah, sam, (potem več glasov.)
Še mnogo, mnogo let, hahaha! ob pamet bom prišel, zdaj mi govori od dolzega življenja, zdaj ko življenje le še na minute štejem ! (Gleda na uro.) Le še 5 minut! (Slišati je uiožko petje vesele popotnice, ki se v daljavi zgublja.) Kaj je to, al je parodija mojemu terpljenju? ali pa že meni pogrebna itesein ? (Gleda skoz okno.) A, sokoli so! Vrli naši južni sokoli, ki grejo na Dobrovo ; veselili se bodo zunej pod milim Bogom, in jaz ? —   Kako   se  na zastavi v solnčni
'ii
svetlobi leskeče lepi njihov rek „na zdravje", kakor da bi tudi mene kotel prijazno pozdravljati : — ,,nii zdravje!" — O mila zastava ! zakaj nisi vezena z^groznim rekom : „na smrt!" (Zdihovaje.) Čvrsti mladenči, le idite in živite in veselite se in skakajte v telovadbi po zeleni trati, tnkej je eden valih tovarišev, ki bode pod njo kmali globoko počival. (Nekdo na vrata trka.) Ljudmila je, ni dvonibe več! — naj bo, — (glasno m na videz vdan) le noter! —
Enajsti prizor.
Micika (z jcrhnseem v rokah.)
Micikn.   Dober dan, Gospod.
Strah (se oddahne.) Bog- ga daj ! (na stran:) Perica je, odleglo mi je.
Micika. jie zamerite, gospod, če ne pridem o navadnem času; predvceranjem sem doma pozabila vaša dva predsrajčnika, včeraj ni-seni mogla od doma, ker smo ravno žebto imeli, torej so me mati danes k vam poslali, da vam ji prinesem. (Ji položi na mizo.) Tukaj sta! kaj ne, da niste hudi?
Strah (proti volji.) O, kaj še, saj predsrajčnikov tako več no potrebujem.
Micika. Kako je to, saj ste jib vender zmirej nosili ?

23
Sira/t.   Na odhod se pripravljam.
Micika. A\ res ? Pa vender ne boste vekomaj v ptujini ostali ?
Strah. Resnico si zadela. Vekomaj bom prebival v ptuji deželi.
Micika.  Al je ctaljcč tje ?
Strah (zdihovnje.)  Neizmerno daljec.
Micika. Bog' vam daj srečen pot; in kedar nazaj pridete, priporočani se vam na novo, saj ste bili zmirej zadovoljni z našim pranjem. (Hote iti.)
Strah.   Čakaj, Se nekaj  imam govoriti s teboj!
Micika (se mu bliža.)   Kaj bi radi?
Strah (na strau:) Ne vem, kaj bi rekel. (Glasno:) Kaj sem te že hotel vprašati ? — — Zdaj se sjjomnim, kako ti je ime?
Micika (se začudi.) Saj veste, dokler sem na svetu, Micika mi pravijo, kako drugači ?
Strah. Glej, toliko imam v glavi, da sem tvoje ime pozabil. Odkritosrčno mi povej, ljuba Micika, ali imaš ženina?
Micika, Kaj nek to izprašujete. (Sramožljivo.) Vender se tak gospod ne bodo ponižali —
Strah. O, bodi brez skrbi, al nekaj posebnega je, kar bi rad vedel. No, Micika, kako je?
Micika (zdihovajc.) No, se ve da, z Janezom se že dolgo poznava, al vojščak je in prav zal vojščak, pa oženiti se ne sme. •- (Zaupljivo.) Ko   dosluži,   skrbela  bova,   da   dobi tako

24
službo, da se vzameva : — kaj ne, da nama
boste pomagali tudi vi V Strah.  To se bo že  zgodilo.    Al jo  tvoj ženin
eden izmed tistih vojščakov, kteri so zaviti
v belo, kosmato odejo, in pokriti z rudečo
čepico, al je Mehikanec? Micika.   O,  kaj šo,  „Meksikajner" ni!  domač
soldat  je,  in   že nekaj mescev prebiva na
primorji jadranskem. Strah.  Al ga ljubiš iz vsega srca ? Micika.   Janez mi je. najljubši na svetu. Strah.  Ali res ? to je lepo! In on te ravno tako
ljubi, kaj ne? Micika.   Mislim da. (Boječa.) Za Božjo voljo, al
ste kaj zvedeli, da mi je morda nezvest, —
al da ga na Laškem mrzlica trese ? Strah. O, kaj še, prav zdravje, in tudi on te ljubi,
kakor pravijo, tako, da bi rad za-te umeri. Micika. vO, še več. Strah.  Šo več ? ni mogoče ?  Ali pa to dobra
veš? Micika.   Se   ve   da,   več  ko  stokrat mi je  to
rekel. Strah (slovesno.)  Zdaj me poslušaj, Micika! Ako
bi  kdo  hotel vajino  ljubezen  šiloma ločiti,
ali bi ga tudi prijela za besedo,  da umrje
s teboj ? Micika (zavzeta.)  Nehajte, no ; kaj nek govorite?
Kako ste me ustrašili!

25
Strah. Vse je mogoče, in včasi se primeri na svetu, da se voseia igra spremeni v žalostno. In ko bi se to zgodilo, ali bi hotela umreti ž-njini?
Micika (smejaje.) Ne zamerite, gospod, al meni se zdi, da se vam pamet meša, presmesno je, kar pravite, in nikdar še nisem kaj ta-cega slišala. Prepričana sem, da ni človeka, kteri bi umrl za volj ljubezni, razun ko bi znorel. Srečno pot, gospod, in zdravi ostanite. (Odide.)
Dvanajsti prizor.
Str ali   (sam,   v mislih.)
Za volj ljubezni človek ne umrje, prav
ima! — Kakor se mi zdi, ni neumno to dekle. Ljudmila bi se od priproste perice lahko učila filozofije, in si ta nauk za vse svoje žive dni zapomnila. (Gloda na. uro.) Hvala Bogu! ura je pretekla, in Ljudmile ni. Gotovo si je kaj boljšega izmislila, in na novo se smem veseliti lepega svetli! (Gleda skoz okno.) Vsa narava je spremenjena, solncc sije kakor doslej ni nikdar sijalo, razcvetele so se nenadoma cvetlice, kijih doslej nikoli nisem videl, očarano je vse,   in  srce mi vriska neizmerne radosti,
(Vzame klobuk in hoče iti.)
■2$
Trinajsti prizor.
Strah. Ljudmila.
Ljudmila (zavita v zagrinjalo.) BIoj Božidar, tukej sem!
Stroll (oplašaa, na stran:) Gorje, zdaj jopo meni, umreti moram, ni drugači, (Glasno :) Prav je, prav, mislil sem Že, Ljudmila, da —
Ljudmila (mu v besedo seže.) Da sem se premislila'? Bog vari, udala sva se osodi, in zgodi se. kar nama je usojeno. — Ločiti naj i hočejo, ali — smrt naji naj zedini, kaj ne, ljubi moj ?
Strah (razmiHjen.) Se ve da, če ni drugaci!
Ljudmila. Slaven pesnik jc nekdaj rekel: ,.Naj-draže blago ni življenje!"
Strah (razmiSljen.) To jc res, saj po smrti nam ni mar za to blago.
Ljudmila. Ali niste rekli, aa je smrt sestra sladkemu spanju ?
Strah. Njegova sestra je, toda le po poli, kajti no vemo no, kedaj se spet zbudimo.
Ljudmila (sanjarsko.) Dolgo, dolgo bo to spanje!
Strah (jo hoče pregovarjati.) Zato morava vse na tanko še premisliti. Star prigovor pravi: „Bolje danes premisliti, kakor jutre žalovati"; kajti po smrti ni /eč premislika.
Ljudmila. Jutre, — premisliti se? Božidar, ne umom vas.
27
Strah.  Ljudmila, spomnite se svoje matere!
Ljudmila (žalostno.) Saj nimam matere. Ako bi imela mater, gotovo ne bi mogla z nierzlim srcem darovati sreče edine svoje hčere praznim predsodkom.
Strah. Premislite Ljudmila, da boste ljudem v zobe prišli. — O, svet je hudoben!
Ljudmila. Kaj marava za ljudi, za svet — po smrti.
Strah. Prav imate, po smrti naj pravijo, kar hočejo, (sam za-sc.) Vse je zastonj, noče od-jenjati, resnica je je ! O Cicero, ko učenec sem te že visoko spoštoval, čislaje zgovornost tvojo, o stoj mi zdaj vna strani, da preslavno zmagam. (Glafsno.) Ce preudarjamo to reč prav za prav, kaže se iz moralnega in filozofičnega obzira, da junaški naji namen ni druzega nič, kakor nizka slabost, neumna planota, ktera se ne spodobi kx*epkini dušam.
Ljudmila. Kaj slišim, Božidar, tako govori tisti, kteri je Se pred eno uro hotel svoje življenje z veseljem dati za — mojo srečo ?
Strah. Že Hamlet je rekel: „Veča srčnost je, nadležnosti svojega življenja prenašati, kakor s plahim samomorom končati si življenje." In kar je Hamlet rekel, in Shakespeare mislil, to ima gotovo trdno stalo. Po-glejva v sveto pismo,  in našla bodeva, da
2*
jo .Jakob 7 let služil za lepo Plahelo. Mogočni vitez Ulia je potreboval še vee časa, prodno je razrušil Trojo, Poglejva zgodbe naših dni, in vidila bova, kako dolgo je bila zapuščena najina mati, mila Slovenija, in celo zapuščena od marsikterega svojih lastnih otrok, al vender niso ponehala srca zvestih sinov biti za njo, sčasom premagali bodo vrli domoljubi zadržke vso, vzdignili nepoznano mater na mesto, ktero seji spodobi, in ji priborili to, kar ji gre. Glejte, Ljudmila, to jo srčnost, potrpežljivost, to jo
slavna zmaga!   To so junaške duše!-------
— Zatorej, Ljudmila, mislim, da tudi midva. potrpežljivo prenašaj va, kar nama osoda nalaga ; današnji in prihodnji rod se bode zavzel nad najino srčnostjo in lepi najin izgled bode vsem na korist. In morebiti, draga Ljudmila, bo tudi nama še veselje kedaj smehljalo se, saj potrpežljivim in pravičnim vse na dobro izido. (Na stran.) Moja modrost je pri kraji, če to ne pomaga. potlej z Bogom, prekrasni svet.
Ljudmila (mrzla.)  Druzega mi nimate povedati?
Strah.   Druzega ne. (Za-se.) Rad bi še več vedel.
Ljudmila.  Bog vas obvari! (Hoče iti.)
Strah (Jo iinzaj drži.) Ljudmila, kaj hočete storiti , kaj imate v mislih ?
Ljudmila.   Sama  hočem  umreti,  ker je  vam
29
srce upalo. (Mu pokaže majhno aklenčieo.) Le malo kapljic in kmali bodo potihnile vse bolečine, in osvobodena bodem zemeljskih okov — srčnih muk.
Strah (bere nadpis in zavpije:) t>t — strup ! — Prestrašila beseda; Ljudmila od kod imate to grozonosno sklenčico ?
Ljudmila. Ze davno sem jo zapazila v materini shrambi; čemu je bila, ne vem. (Na vrata nekdo trka.) O Bog, nekdo pride, le hitro kozarec vode, vanjo strupa in spijvaga! (V kozareu, ki je na mizi sta!, strese strup , izpije polovico, polovico pa ponudi Božidaru in se nsede na stol pri mizi.) Storjeno je! —
Strah (pije, al le malo, in pade na stol pri oknu.) Ljudmila, storjeno je!
Ljudmila.  Zdaj sva Ferdinand in Luiza.
Strah. Nič nama ne manjka, ko limonade! (Nekdo trka.) Pozabil sem, vrata zakleniti; Se umirati no morem v miru in pokojL
v
Štirinajsti prizor.
Poprejšnja. Pismonos.
Pismonos. Ste vender doma, gospod Strah, pismo iz Beča. (Pogiedov&je kozarec.) Pri malici ste, Bog žegnaj ! (za-se.) In lepo drušinjo ima, hahaha! (odide.)
30
Strafi (oto/iii.i To imenuje malico in pravi „Bog žegnajl" Neizmerna ironija. (Obrne se k Ljudmili.) Ljudmila, al si še živa?
Ljudmila (s tihim glasom.) Rajska vrata se mi odpirajo, kunah me prijazno sprejmo.
Strah, Mene tudi.
Ljudmila.  O, sladka je smrt iz ljubezni.
Strah (kislo di-žd so.) Neizrekljivo sladka.
Ljudmila. Hvala tebi, moj Božidar. Bog te ob-vari.
Strah (otožcu.) Ljudmila! Le še eno, toda resno vprašanje! Blizo groba si, odkritosrčno mi puvej, al je res, da sem bil jaz prva tvoja ljubezen ?
Ljudmila. Božidar, nikdar me še nisi tega vprašal, čemu neki zadnjo uro? — Al dopolnjena ti bodi želja, in odpusti mi, kar bodes slišal.
Strah (komično obupan.) Kaj bom neki moral slišati ?!
Ljudmila. Tri mesce, prodno seje začela najina ljubezen, je lep, mlad malar hodil mimo naše hiše, oziral se po meni in s pogledi mi naznanjal, da sem mu všeč ; in tudi jaz, Božidar, nisem lo pobcšala oči — al kmali je zapustil naše mesto in šel v Rim, dalje učit se svoje umetnije, — od tistih mal nisem nič več slišala o njem.
Strah.   Ljudmila, tedej nisem bil prva tvoja Iju-
31
bežen, zaljubljeno si spogledovala malarja ! — Gorje! zakaj nisem tega popred zvedel; kačo sem živil v nedrih in junaško sem jo ljubil do smrti! Kako se mi bo smejal presneti ta Coreggio, ko zve, kaj se je zgodilo ! Oh, oh! v glavi se mi vrti ! Umiram! (se zgrudi na stol.)
Ljudmila (obmivši se k Božidaru.) Božidar, zdaj me vender ne boš začel sovražiti, zdaj v smrti mi saj ne boš tega oponašal ? Namesti odpuščenja — sovraštvo !
Strati. Molči hinavka, in vedi, kakor je bila neomejena moja ljubezen do tebe, kakor je bila velikanska moja bebarija umreti zavolj nje — ravno tako in še bolj te zdaj sovražim, tebe in ves tvoj spol!
Ljudmila. Božidar, al si morda ti mene prvo ljubil. al sem jez bila edina in prva tvoja ljubezen?
Strah (naglo.) Nisi bila ne j^rva, ne edina moja ljubica; al jaz sem moški in to je vse kaj drazega. Predno sem tebe poznal, mi je važna bila skoraj polovica pratike, pa pametne so bile te deklice in nikoli nobeni ni bilo v misli umreti iz ljubezni. Gorje, da sem mogel darovati življenje hinavki, ktero sem više cenil ko rajskega angelja.
Ljudmila (jokaje.) Božidar, preostro me sodiš, to je vender od sile.
Strah (je bral med tem pismo. in zavpije ;) Še tega
.;->
se je manjkalo! zdaj mi stric iz Beča piše, da bodem tje prestavljen s GOO gold, planila. Pogubljen sem, na lup me bodo iz službe odpravili, ko zvedo da sem se ustrupil. (Obraz si pokrije z rokama.) O, kaj sem storil, Bog in ecsar sta edina gospoda mojega življenja, dvojin hudodelec sem, ker sem raz-žalii oba! (Vstane.) Ljudmila, le ti, hinavka, si mene v nesrečo pripravila, ti si mi pokončala ljubezen, življenje in cesarsko službo. Nesrečna ura, v kteri — v kteri — kako se mi v glavi vrti, zdaj je po meni, zdaj, zdaj bom nmrl — — (pade na stol.) Ljudmila (pojemajo.) Da sem tacemu človeku izročila najžlahtnejša čutila svojega srca, da sem njemu darovala celo mlado svoje življenje, njemu, kteri je že popred druge dekleta slavil v svojih pesmih. (Vstane i« se obrne k Božidaiu.) Neusmiljeni trdosrčnik, ti, tudi moja ljubezen je bila neomejena, al neomejeno je zdaj tudi moje kesanje! — Moči me zapuščajo — — smrt se mi bliža —   —  (Pade na stol  —   kratek oddih.)
Petnajsti prizor.
Poprejšnja. Bogdan-ova. Barbka.
Bogdan-oca (zunaj.) Kje je moja hči, kje je predraga moja Ljudmila?
33
Barbka (tudi zunaj.)  Ce je le še živa!
Ljudmila. Mati so prišli! Prezgodaj so sprejeli moj slovesni list. Božidar, kaj nama je storiti.
Strah. Kača, pusti me saj mirno umreti; le počasi mori ta strup.
Barbka (odpira vrata.] Tukaj-sem, gospa, le-tu stanuje gospod Božidar.
Bogdan-ova (v izbo stopirši.) Da bi se dalo še pomagati! (Zagluda Ljudmilo pa Božidara.) Ljudmila! Božidar! — o Barbka, prepozno sve prišli! (Skorej omaga.)
Barbka (zagledavši skleučico.)  Ustrupila sta se !
Bogdan-ova. Ustrupila! — — hitro po zdravnika, tukej je do zadnjega izdikljeja mogoče pomagati.
Barbka.   O, nesreča nikoli ne počiva! (odteče.)
Šestnajsti prizor. Poprejšnji, — brez Barbke.
Bogdan-ova. Bog se me usmili, bolj nesrečne matere ni! strto je tudi moje življenje!
Ljudmila (s tihim glasom.) Ne zamerite mati, al presrčno sem ljubila Božidara, in vi ste nama bili nasproti, hoteli ste, da bi dru-zega —
Strah. Neusmiljena mati, veselite se svojega dela.
2
34
Boudan-ova (plane k Ljudmili.) Hvala Bogu, še si živa, o kaj si storila, saj sem te le z Božidarom hotela zaročiti, skušala sera pesnika, če ni njegova ljubezen do tebe le minljiv občutek ; nenadoma sem vaji hotela razveseliti s privoljenjem v zakonsko zavezo.
Ijjudmila (se na pol vzdigne.) Kaj pravite mati al je mogoče!
Strtih (ravno tako.) Tedaj sva se zastonj ustru-pila ?
Bogdan-ova (se obrne k Božidaru.) Tudi Božidar še živi, upanja še ne zgubim; Barbka bo zdaj zdaj tukej z zdravnikom. O, Ljudmila, povej j od kod si dobila prostrašni strup?
Ljudmila (ji daje skleneico.) Iz vaše shrambe, tukej je.
Boydan-ova (jemaje strup.) Kaj, kaj praviš ? (med smehom in jokom) to je bil vajini strup?
Ijjudmila in Strah (zdihovaje.) To je bil najini strup.
Bogdan-ora. Po tem takem vama ni treba zdravnika, saj tudi jaz sem danes srknila po-žirek tega strupa.
Ljudmila.  Tudi vi, mati?
Bogdan-ova, Se ve da, to je že davno bilo moje zdravilo za želodec, in nalašč sem zapisala na sklenčico grozovitno besedo: strup, da bi jo tako obvarovala Barbkine sladko-snednosti.

SB
Ljudmila (vstane vesela.)  Zdravilo je to'?
Strah (izpije kozarec.)   Tedaj se nisva ustrupila ?
Bogdan-oca.   Le v svoji domišljiji.
Sedemnajsti prizor.
Poprejšnji. Barbka (prileti tirez sape.) Barbka.  Že pridejo, že pridejo ! Vsi.  Kdo? Barbka.  Zdravniki,  v naglici   sem jih   le šest
dobila. Vseh šest bo kmali tukaj, če le prepozno ne pridejo. (Zagleda Ljudmilo in Božidara.)  Kaj pa je to ?
Bogdan-ova. Zakaj nisi rajše sklicala vse vraake šole. Zdaj le hiti gospodom naproti in jih vrni,   da  sem  ne pridejo.   Zmotili  smo se.
Barbka. Zmotili ? — O, pomote so navajeni zdravniki  in radi mi   bodo verjeli.   (Odide.)
Bogdati-ova (atopi med Ljudmilo in Božidara in jima daje sklenčico.) Hranite ta strup, ki se vama je skazal tako koristen in zdravilen, da vama je tako naglo pomagal do sreče.
Strah. V prihodnjih „Novicah" bom oznanjal presrčno zahvalo, iznajdecu predrazega tega zdravila in vesel in hvaležen z Marquis Poza-m izkliknem:
„0, kraljica! lepo je življenje!"
(Objame Ljudmilo , ktera mu smehljaje se roko poda.)
Kazališče se zagrne.
v
Natisnil Jožef Blaznik.
NARODNA   IN  UNIUERZITETNA KNJI2NICA
00000383301
A00000383301A
'tu..t .
>--i.'-
$E