Izhajajo 1. in 16- vsacBga, meseca. Cena jim je za celo I ijld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-
tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrato 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
O novem denarji.
m.
Prvo vprašanje f^lasi se toraj: Koliko bodemo potrebovali zlata za vpeljavo zlate valute, in botle-li tudi mogoče, omisliti si dotično količino? Samo po sebi ae raïume, da je tu pred vsem odiçiiino, ali lio-éemo vpeljati tako zvano èisto zlato valuto, v kateri se poleg- drobiža nahajajo le zlati novei in na zlato fundirani bankovci, ali pa mislinio poleg zlata, papirja in drobiža obdržati áe uelío aicer omejeno količino srebrnega denarja. V drugem slučaji ne bi imeli čiste, temveč tako zvaiio „iepajočo" zlato valuto, in povsem naravno je, da za tako ureditev nase denarne sisteme ni treba tolike množine zlata kakor za slučaj čiste zlate valute.
Strokovnjaki računajo, da je sedaj v prometu v naái monarhiji približno i)20—930 milijonov gld., od teli je 834 milijonov bankovcev deloma pravili, izdanih od avstro-ogerske banke, deloma državnih. Rastoče število prebivalstva in razvijajoči se promet zahtevata pač, da se pomnoži denarna cirkulacija, vsled tega smemo računati, da bode za naš denarni promet uže v prvili letih trebalo kacih y50—1000 milijonov. Za čisto zlato valuto morali bi imeti po raČuiiu najboljSih veá-Čakov okolo 040 milijonov gld. (= 1280 milij. kron) v zlatu. Nekaj pač uže imamo. Finančna ministra obeh državnih polovic nakupila in nabrala sta tekom zadnjili let za 80—90 milijonov gld, zlata, v kletih avstro-ogerake banke nakopičenih je tudi okolo 95—100 milijonov goldinarjev v zlatu, vendar bi manjkalo do onih 040 milijonov, katere potrebujemo za vpeljavo Čiste zlate veljave, vsaj že zlata za kacih 450 milijonov goldinarjev, in vso to kolosalno svoto morali bi na-se pritegniti 8 svetovnega trga! Bistveno različen je seveda račun, ako se odločimo za „Žepajočo" valuto. He-cimo, da obdržimo poleg arebruih kron, v znesku 100 nsilijonov goldinarjev, katere je postavno pri-ètevati drobižu, Se za 150—200 milijonov sre-bnii-ga denarja, kateremu naj driara prigodi isto
phičilno moč kakor kovaiipuiu zlatu — in potrebščina se nam takoj zmanjša na 250—300 milijonov goldinarjev. A vse kaže, da ne bode posebnih nepremagljivih teićav, izvabiti svetovni zlati zalogi potrebne količine. Zlata kovina pomika se sedaj iz Amerike proti Evropi. Ni ga skoraj tedna, da ne bi prekoatiant.ski parniki dovažali velike zlate tovore z ameriSkih obalij do evropskih pristanišč. Tekom pičlih treh tednov posrečilo se je n. pr. naši avstro-ogerski banki, zgolj z avstrijskimi bankovci, torpj s papirjem, nakupiti nad 14 milijonov goldinarjev v žlutil, in to ne pri drugih velikih bankah, temveč pctom prostega prometa. Ako torej ne varajo vsa znamenja, nadejati se smemo, da se dobe dotične količine zlata, katerih potrebuje naSe cesarstvo, ako hočemo dejanski za vsak bankovec izplačati ono svoto v kovanem zlatu, na katero se glasi. Previdnosti in spretnosti bode treba na.sim državniškim in finančnim krogom, od državljanov zahtevalo se bode dokaj občutne žrtve, vendar zlato dobimo, vsaj če nas Bog varuje vojske aH velike svetovne gospodarske krize!
Drugo vprašanje je ; ali pak bodemo v stanu, ohraniti si zlato, katero smo si bili pridobili s tolikimi težavami in napori!? Premnogo je resnih izkušenih muž, kateri jako dvomijo baš v tem oziru. Dokler se ne prično izplačila v gotovini, t. j, dokler se ne more bankovec povsod prosto zamenjati proti zlatu, toliko časa nam nabrano zlato pač ne uide, varno bode spravljeno v državnih blagajnicah in v kletih avstro-ogerske banke. Drugače pa, kadar zlata valuta dejanski postane pravo-krepna. Potem se ne dado veČ umetna meje potegniti fluktuaoijam rumene kovine, potem je pai mogoče, da zlato vsled neugodnih đenarstvenih in gospodarskih odnoŠajev naenkrat rbeži iz naše države, zapustivši za seboj kot bridek spomin ogromni državni dolg ter bremena z» njegovo obrestovanje. Vs» je zavisno od tega, Če ae nam posreči, ohraniti aktivno plačilno bilanco. Ka plačilno bilanco pa uplivata pred vsem dva faktorja : t r g o-vinska bilanc» in zadoHenje naáe nasproti inozemstTV. ATStrijska mooarhija reí izvaža Y iaoHDUtTO, nego uraia odtod, Tiled
tega Imamo vže mnogo let aktivno trgovinsko si-■temo. O zadnjih letih sodijo, da smo za 160—200 milijonoT goldinarjeT na leto veí blaga prodali inozeincem, nego od njih kupili, in da bi zgolj odloČil aktivni saldo naže trgovine, naravno, da nam ne bi trebalo bati se za svoje zlato. Ali v baš nasprotni meri deluje zadolženjc na§e. Država sama, potem pa premnogi denarni zavodi, železnice, obrtna podjetja itd. dolgujejo inozemskemu velikemu kapitalu, inozemske terjatve cenijo se vsaj nad 3000 milijonov goldinarjev, njih obrestna bremena nnaSajo tedaj najmanj 130—140 milijonov gold, na leto, — kakor hitro torej pada dilerenca tned avstrijskim importom in eksportom pod ono svoto, katero moramo vsako leto inozeujekim upnikom plačati za obresti posojenih nam glavnic, takoj postane plačilna naSa bilanca pasivna, in presežek inozemskih terjatev odrajtati se mora v svetovnem denarji, t, j. v zlatu. Poglavitna akrb nam mora torej biti, da ukrepimo svojo trgovinsko bilanco, ter zmanjšamo svoje inozemske dolgove. Marljivost, átedljivost, podjetnost — te lastnosti terja od gospodarskega življenja našega ureditev valute; da tega ni, Í7j;ilovi se poskus, novČno sistemo države naše uredili po Í/gU'du drugih kulturnih držav. Če vrh tega še pomiHliiuo, da na iiaèo trgovinsko in plačilno bilanco prenitiogu upli-vajo letine, faktor torej, o katerem /goli odlo-iujt^ Božja previdnost, razviilijo se takoj pereče teUve druzega vprašanja, katero sm(j si bili suvilt.
lločemo-li ohraniti pridobljeno zlato? — temn vprašanju odgovarjamo tako : Ako ostanejo iste razmere, kakor smo jih imeli tekom zadnjih deset let, potem mora zlato iz inozemstva k nam, in potem ga tudi obdržimo v avstrijskem go.=ipodargtvu, ako rok križem ne držimo, ako denarja ne tratimo, ter ako Bog blagoslovi naSe delo!
Članek naš pa je navzlic temu, da smo skn-éali, pisati kolikor moč kratko in priprosto, iz-ognivži ee vsakemu težavnemu detailu, dospel do tolike obsežnosti, da tu prenehamo. Morda se bavimo a tretjim poglavitnim vpraSanjem^o priliki v posebnem tïlanku.	Fran áukije.
řrví slovenski katoliški shod.
«
Omenili smo zadnjič v nai5em listu prav ob kratkem, da je bil začetek katoliškega shoda v Ljubljani jako sijajen; več nismo mogli poročati, ker je bil shod ravno zadnja dva dneva v mesecu, h) se naâ list vže tiska.
Danes hočemo ob kratkem nekoliko spregovoriti o tem važnem in imenitnem dogodku.
Pred vsem povdarimo, fla je bil shod tako velikanflk, kakoršnega nihče ni pričakoval: doSlo je v belo Izubijano iz vseh strani mile Sto^enije 1700 zuBfiiđh mOi û vseh stanov naSega národa.
Radi tega tudi shod ni mogel biti v prostorih starega strelišča, kajti tjekaj bi bili spravili k večem 800 ljudi, ampak pripravilo se je v ta namen streliško veliko dvoriáče, ki je bilo rea okusno in mično okrašeno. Prostora je bilo v njem za več kakor 2000 ljudi. Pri sklepnej javnej seji je bilo razven zgoraj omenjenih gospodov še 300 gospej in gos podiči n.
Niso pa bili pri shodu samo duhoT.ii — teh ni bilo niti tretjina; niso bili morda samo priprosti ljudje — teh je bilo jako malo. Počastili so shod gospodje duhovni in svetni tudi plemenitega roda. PriáiyoČa sta bila knezo-Skofa ljubljanski in mariborski ; goriški knezo-nad Škof so poslali namestnika g. kanonika G a b r i j el či ča^ bilo je mnogo kanonikov, profesorjftv itd. iz Štajerske, Primorske in Koro.ike, iineli smo med seboj jiekaj deželnih in driavnih poslancev (sicer malo), počastili so shod nemški konservativni poslanec F u lis, Čeh grof Ifelcredi, Poljak (Tlijenkijevič in plemenite rodovine kranjske VVindischgrâtï, Wambold, Auersperg itd.; reči smemo: na katoliškem shodu si mogel pozdraviti vse sloje naiega národa od najviSiii do najnižih.
Pa kaj ge le razgovori! — BiJi so v odsekih živahni, temeljiti, da tn in tam celo jako burni — a vendar je vodilo vse prepričanje katoliško, želja; ii;irodii sloveiislcemu, katoliškemu, istinito koristiti. Netiopi.sno pa je, kako veličastni so bili trije slovesni shodi, k;iko goreči in plamteči, kako prepričalni govori; nepopisno, s koliko navdušo-no.sijo ao bili sprejeli z resolucijami vrťd. Govorila sta razven mnozih drugih gospodov tudi obadva knezo-škofa. Pri slovesnem sliodn je bil res nedosegljiv govor mil. g. knero-ňkofa dr. Napot-nika iz Maribora, v cerkvi pa prekrasni govor Njih ekscelence našega kiiezo-skoia, v katerem so kazali, kaj je prava katoliSka zavest, katoliško prepričanje, kaj pa se tako ne more imenovati. Vsi govorniki so želi veliko hvalo, vendar omenimo ranven svetnih govornikov g. dr. Srneca iz Celja, državnega poslanca g. vodjo FovSeta, gg, dr. iiušterSičji in Oregoriča; še prav posebno gg. dr. Pavlico ter kanonik» in državnega poslanca K tu na.
Mnogo zborovalcev je odělo precej po dovršenem tretjem javnem shodu, nekako 300 pa se jih je zbralo ob 8. uri zvečer v notranjih prostorih starega streliSča k slavnostnem banketu, kjer 80 domoljubni govori do pozne ure vžigali in pov-zdigali slovensko iu katoliško navdušenost.
Da, kedor se je vdeležil prvega katoliškega shoda, se je paČ lahko prepričal, da je bil shod dogodek važen v sloveuskej zgodovini ; se je prepričal, da v nagem národu res gori sveta vera neskaljena, vdanost do nažih viših pastirjev neomejena, — in zlasti tudi, da so naSi slovensk'
èkofje popolnoma enili misli, fia ni morda flrugaíe V Mariboru, drugače v Ijubljani iii dnifface v Oorici: edini ao naŠi vladike med seboj íd sv. Oèetom — In ms národ slovenski, je zložen, edin z iqimi.
Bog daj, da se deluje po ekîenjenili resolucijah in da prvemu slovenskeiriu katoiiikfmu sliodu sledi kinalo dru^i !
Zal nam je, da radi prostora v našem malpm twill ne moremo navajati posameznih g-oTorov in resolucij ; upamo vendar, da bomo o tem prelepem ehodu in njej^ovih z& Slovence iako ziiameiiitih resolucijah oekoliko èe mog'li spregovoriti.
£aj je noTega po avstrljtikcm cesarstTTi 1
Deželni zbori so se aeřli t. ra. Toda od 7e5 strani se Žuj<?jo pritožbe, da niso bili pripravljeni na tako hitro sklicanje in da potrebno gradivo za zasedanje ni dogotovljeno. -■- Nas kranjski deželni zbor izvolil si je razne odseke ter deluje. Istotako deluje goriški deželni zbor. Štajerski deielni znstop v Gradcu pa uaoierava zopet Slovencem jedno zasoliti, posebno g'iedé slovenskega poslovanja okrajnej^a zastopa celjskega, kateri jih posebno v oci bode. V istrskem deželnem zboru je v prvej seji nastal hrup o priliki, ko je deželni glavar predstavil vladnega zastopnika in to ravno radi tega, ker ni SItiva'som V Istriji bivajoćim enako [iraviien kakor Italijanom. Nijeden slovanskih poslancev ni bil izvoljen v kak wrtsek ! V ieškem deželnem zboru bode zopet ranog-o rezklli cuti, ker Nemci hoiejo zopet „svojo spravo", katera je le njim ugodna, (jehi pa o njej nié Čuti nesejo. Mladoiehi nameravajo T zbor spraviti posebno adreso na cesarja, opirajočo se na češko državno pravo ; toda vsprejeta g-otovo ne bode (n se bodo dali še kiij pogovoriti. Dalmatinski deželni zbor ni bil v svoji prvi seji aklepien, ker se ga poslanci niso vdeleiili.
Naš velefislani deželni predsednik g. baron Winkler vendar ni §el v pokoj, kljub raznim poročilom listov in želje uaaih nasprotnikov, ker v sedanjem deželnem zboru vlado zastopa. Vendar pa HŽe listi hočejo vedeti za njegovega namestnika v oaobi grofa Ceno Goes, kateri sedaj posluje pri koroški deželni vladi. Na vsak način mora znati njegov namestnik temeljito slovenski!
Delegacije so sklicane v BadapeSto in sicer na 1. dan oktobra.
řfa"S presv. cesar bival je mioole dni na Ogerskem ter bil navzoč pri vojaških vajah. Bil je povsodi sijajno pozdravljen in sprejet. Povodom godu ruskega cesarja napil je naŽ cesar pri obedu na Dua^u na carjevo zdravje. Priči^očili je bilo
vei nadvojvodov, ministrov in ruski zastopnik h poslaniskim osobjem.
Na Dunaju bodo volitve v notranjem mestu za državni zbor, toda zelo so y zadregi s kandidatom. Nekateri bi radi kandidirali dunajpk'gs župana, toda ne upajo se prav, ker se bojé, da bi propal in vsled tega bi se moral odpovedati tudi županstvu.
Na Ogrskem je protestantovski gkof Papa nesramno napal katoliško cerkev in sploh vse kar je katoliško. Knez primas pa je dal jako dober odgovor ter šel v Pešto k naučnému ministru in o stvari govoril. Na Ogrskem imajo protestanfje mogočno besedo in delujejo zoper katoličane povsodi. Mnogo duška je dal protestantom prejšnji ministerski predsednik Tisza, ker je sam kalvinee. Tudi je nek odlični mažaron proti svojim volilcem zelo hudo napadal avstrijsko vlado
Kň,| je novega po širokem svetu?
Kolera še vedno ni ponehala in Še mori ljudi v Nemčiji, Rusiji in Franciji. V Hamburga umre vsak dan okoiu 200 osob in po več-slo jih zboli. Hogati ljudje so zapustili mesto, delal-nice in trgovina mirujejo; delavcem pa preti lakota in uže zahtevajo od vlade izdatne pomoci ill če te fakoj ne dobé, oasfaiie poleg kolere še lakota. V Parizu jih je po zaiinjih poročilih umrlo jeden dan 31, 56 pa zbolelo za kolero.
Na Italijanskem v Genovi se bal sedaj godé velike slavnosti v spomin odkritja Amerike, po-sebiio ker je bil KriStof Kolumb, odkritelj Amerike v tem mestu rojen. Brodovje i-aznih držav je v tej luki, tudi naSa država je zastopana. Avsrijski in francoski admiral prejela sta od italijanskega kralja visoke rede. Tudi kraljica je navzoča.
Na Srbskem ne bodo homatije kmalu pri kraju, katera stranka odstopi od ministerské klopi potem deluje po deželi in zbore napravlja ter si napeljava vodo na svoj mlin; temu je uzrok, da je danes na krmilu liberalna, jutri radikalna stranka. Dežela pa le v dolgove leze in radi njih v večje naklade !
Francosko*ruska zveza postaja vedno tesneja in ni je prilike, da ne bi Franeozje to očitno dokazali. Te dni so priáli trije ruski vojaki na Francosko k vojaSkim vajam in vže so nastale velike simpatije z govori in drugimi dokazi do Husije,
Katoliški Irci zgube najbrže svojega najboljšega zastopnika v parlamentu ali državnem zboru, Viljema O' IJriena. Sili ga h koraku, da odloži svoj mandat zgubljena pravda, ker je baje nekega Boltona razžalil in bil obsojen plačati 3000 funtov šterlingov ali nad 30.0Ó0 gld. našega denara. Te svote pa O' Brien plačati ne more in veled tega ga bode nasprotnik proglasil za bankerot in to mu brani obstati v držaT.iom zluru
V Parizu je zopet razpoéila bomba pri iick^m fotografu ter ubila njega in postreziùco; soproga njegova, dva otroka in dre delalki ho ranjeiij.
Rusi 80 T Aziji zaseli Pamirsko gorovje in to vsled tega, ker tam ni nikdar miru mej gorskimi prebivalci in sosedi ; Rusom pa to ni vse-jedno, ker tuili v bližini bivajo, posebno pa áe zato, da si utrdijo svojo mejo. Radi tega pa so upili po svetu Nemci in Angleži, da je Indija v nevarnosti, za katero se Angleži posebno boje; toda sedanji minisierski načelnik Gladstone se zato ni dosti brigal in je vaejedno lalilso vsako noč oko zatianil.
Plàe se nam:
l2 Šmartna pri Litiji. — V nedeljo dné i. t. m. prired 11 no tukajšnji tamburaši pod vodatvoni gospoda Barti-na svojo ustanovno veselico. TamlmraSav l»ilo je osem, vsi so bili oblečeni z rudečimi arajcami in čepicami ter sivimi suknjami, brez telovnikov In přepásáni z narodnim pasom. Igrali ao vse toike prav precizno tako, da mo se vsi Ćudiii kako je mogoče v tflko kratkem časa tako dovršeno udarjati- Vse točke priredil je g. Bartl, Vsakej točki sledilo je buruo odobravanje. Vkljitb zelo slabemu vremenu zbralo se ie mnogo občinstva iu bralo se je na obrazu vsaktei-ega, kako navdušeni so za to novo pri nas ustanovljeno godbo. Mej posameznimi točkami nastopil je pod vodstvom g. Bartl-iia tudi možki in mešani zbor pevskega društva „Zvon", kateri j« izvajal vse toČVe prav dobro. Ouli smo tudi nekaj novili skladeb g. Bartl-na kakor „Oj planine" mešani, „Mi vstajamo", možki zbor; oba zbora morala sta se na splošno zahtevanje ponavljati. Slavno občinstvo zahvaljevalo se je g. Bartl-u z „Živio"-klici. Sploh se mora pravici na ljubo priznati, da je malo zborov najti, ki bi tako dovršeno peli kakor baš nase društvo „Zvon". Hvalevredno je tudi, da naši pevci tako radi pristopajo k društvu; opazili smo pri tem nastopu mnogo novincev, zbor štel je okoli 30 moči.
Kako dobrodejno vplivajo taka društva, uvideli smo pri nas, ker tistega, noč za nočjo grdega ,^kva-kanja" ni slišati več in le sera in tja se še oglasi kak „lieruža" nadejani kričaC, Zatoi-ej pevci bodite vstrajni, to vam je v dušni in telesni blagor. Tudi nekaj drnzega opažamo pri nastopih našega društva. Pesni izbrane za vspored, so povsem dostojne, poštene ter ni slišati, tistih zaljubljenih in poljskih uapevov. Zato je tudi g. dušnim pastirjem veselica vselej pristopna. Da po končanem vsporedu ni napitnic manjkalo, kakor g. Sveten, Bartlu, Noiliju, je umevno. Veselico počastilo je tudi z Ljubljane deset tamburašev in zagorski „Sokol", kateri je pred veselico na trgu izvajal na drogu jako težke vaje. Kakor vselej počastilo nas je tudi obilo Idtijčanov, za kar jim gre vsa Čast. Sklepajoč svoj dopis, želim tamWašem lep napredek z željo, da se kmalo kje zopet vidimo.
Iz Kočevskega okraja mescca avgusta. — Dne 4. avgusta po noči je po Kočevskem okraju zopet zelo toča potolkla. Dne B. avgusta zjutraj je c. k)', postajni vodja žandarmerije, Jakob Pováe prišel na Mozelj tn tam pod veliko lipo nad štirideset od toče pobitih vrabcev aaàel; tudi drugod so ležali ti vbogi ptički, nekateri še malo iivi, drugi pa popolnoma pobiti. — Dobro je, di to^ ni uredila sdaj več škode, ker ao
polja po tem kraju vže razun krompiija in turšice popolnoma prazna; ajde pa tukaj ne sei^io, pravijo, da ne stori dobro.
Po Kočevskem okraju je bila do sedaj velika 8uša in 6. t. m. pa je zopet prišla voda od Eibnice, da je vse polje po tri in se več metrov globoko pod vodo ; če bo to dolgo trajalo, bode tudi krompti' in koni;!a segnila, kar je jedina hrana Kočevcev.
Železnica je od Kočevja do Ribnice skoraj gotova, treba jo je sedaj še samo s kamenjem posuti in šine položiti; kolodvor v Kočevji je zgotovljen. ~ Od Kočevja do Velikih Lašič je okoli 3000 delavcev pri železnici.
V Kočevji so začeli premog kopati; tu so večinoma domači delalci, ter jih je okoli sto. Treba bo pripravljati premog, ker kadar bo železnica gotova, bo šlo .«lehei ni dan šestdeset vozov (vagonov) premoga pi'Oti Ljiibljjini. Kndar v Trbovljah in Hrastniku premoga zmanjka, bt-do polcm s Kočevja vsaki dan dve sto vagonov pošiljali in to neki skozi devetdeset let.
Iz Mostara, 2. avgusta. (Konec.] Svet je podoben drugemu po Bosui tje do mesta Konjice. Tu pa postaja bolj in bolj kraški, vozimo se vedno niže ob reki Neretvi, visoke skale na obeh straneh štrle proti nebu ; dolina je veličastna, a sborej grozna. Jame se širiti — obdelano polje zagledaš — bliža se mesto Mostar v Hercegovini. Lepa dolina ja tnkaj in vroče je, vroče, pa dosti dobro obdelana, idi z menoj nekoliko na sprehod okoli mesta. Kako bujno ti rase — glej no, glej I kako lepo rase mastno olje za na solato, smokve, sladka vina in pa — oj, glej! in pa ta ljubi tobaček! Kako lep je, ravno v cvet gre; pa kakov duhan d^e ta božja rastlina I Bosansko-hercegovinski dulian je najboljši tobak. Ne-kedaj so ga smeli pridelovati in prodajati, kakor jim j^e bilo drago, sedaj ga smejo pridržati za-ae le določeno množino, .drugo pa moriyo oddati vladi, ki jim pa reč dobro plačuje.
Tudi drugo je vse kaj lepo, smokve in oljke, prav posebno pa je grozdje naloženo bogato po trsih, da je radost gledati. Pa kako gi'ozdje je to? V«liko, lepo, črnika se vže. Dobiš ga lahko za osem krajcarjev pol kilo fam-le pri branjevki. To mora dati dobro, sladko vince. Res ja tako. Le pokuaiva ga, najpo-prej belo, potem pa še Črno. Verjemi mi, da ti ne bode žal za tiste krajcarje, katere daš poatrežljivemu oštirjii.
Ceste, po Bosni in Hercegovini so jako lepe, ali niso turške, ampak vse ao narejene, odkar ti deželi oskrbuje Avstrija. Delali so jih deloma vojaki, deloma pa tlaka, ki je bila pod turško vlado kaj navadnega — z živino iu yudmi. Sedanja vlada jo ja doslej obdržala, kakor je sploh ohranila v veljavi le poprejšnje turške po.stave za desetino itd,, kolikor je bilo to mogoče. Z novim letom pa bode to drugače: tlaka z živino se bode nehala popolnoma, Oiiebna pa se je jako zlajšala. Ljudje so tega jako veseli. _ l'a. kako je z Miihamedani ali Turki? Vlada ]ih nikjer ne pritiska — prosti eo v veri. Ker morajo pa kristjanom enako plačevati in delati, jim več ne gre tako, ^kor poprej. Hii'ajo mnogi očividno. Nasproti pa je jasna resnica, da si naša vera doli pridobiva jako tal. Zidajo se ir^i'« cerkve po mestih in na deželi. Jluhamedani bo prisiljeni to očitno priznavati, Re,snica je vselej zmagovala in zmaguje tudi tukaj.
Ne bode U kazalo naseljevati m nrSim IJnU»-! raje v lioitai, kakor beiati Ije v daljno Aaaifcfi?
(JotoTo, ker dobili bi tn rodovitno, hrtležno zemljo blizo dnge doniorine; toda doslej refi Še nekako ovirajo deželne prejinje tarSke postave. Po teli je le pravi lastnik država — posamezni pa samo užitnik. Zato tudi nihće ni mogel prayo za pravo narediti veljavnega testamenta A zadnji ćas se je jelo obraiati na bolje. Delajo se zemljiške knjige — v Sarajevem so menda vže dovršene; po teh se bode posestvo prepisalo in laglje bode dobiti po kupu lastnijo. Tudi marsikaj dražega se bo brez dvoma v kratkem obrnilo na bolje. Tako ategne Bosna dajati dober zaslužek našim ljudem se v veôjej meri, kakor je to doslej. Sicer pa dobiš vže sedaj doli Slovenca v vsakem kraju.
Domače vesti,
(častnim članom) je iraeaovii)* občina Radeče pri Zidanem Mostu, našega deželnega glavarja g. Otona Detela.
(Odlikovanje.) VeleS. gospod Josip Mani, častni kanonik, knezo-škofijski konzistorjjflliii svètnik in profesor na višji gimnaziji v Ljubljani, bil je od presv. cesarja o priliki njegovega vpokojenja, za katerega je sam prosil, odlikovan z Fran - Josipovim redom. Oestitamo!
(Gospod Viljem Pfeifer) biva sedaj, da si zdravje utrdi v Karlovih varih na Češkem. Po-izvedeli smo iz dobrega vira, da je po vremenskih nezgodah prizadete dolenjske kraje priporoĚil slav. deželnemu odboru za potiiiore in to neki z dobrim vspehom. Kakor hitro se temu vrlemu gospodu zdravje vtrdi, obiskal bode svoje volilne kraje. Mi mu iz srca želimo čvrsto zdravje!
(Zaćetek šole.) Upisovanje v deško solo bode 16. in 17. t. m. od 9—12 ure in od 2—4 ure v prestolih deške šole. Dné 17. bode ob 8. lui sv. masa, potem daUno zapisovanje — Upisovanje v dekliško áolo pa se je začelo že 14. in 15. t. m. od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v prostorih dekliške šole, šolski poduk pa se prične dné 16, t. m. Naj ae toraj izglasè vsi, katej-e veže postava, obiskovati solo.
(Izlet „Dol. Sokola*-) y Družinsko Vas k g. Zorkotu izostal je v nedeljo iz vzroka, ker je bil v soboto dopoludn« odpovedan vsled deževja, ter se ni bilo nadejati, da bode v nedeljo lepovreme in Tflled nekih neljubih zaprek. Izlet vršil ae bode v nedeljo, dné 18, septembra pri vsakem Tremenn.
(Proánje za sprejem učencev v kmetijsko iolo na Grmu.) Vsled odloka slavnega deželnega odbora z dné 6. septembra t. 1, št. 7920 naznanja s tem vodstvo imenovane šole, da se prošnje za sprejem in za deželne ustanove vlagajo âe lahko do so. septembra t. 1.
,(V Šmihelakem samostanu ubozih šolskih sester d. N, D.) je po nizki ceni na prodaj bel», bogato s zlatom vezeua štola in več jako trpežnih plalčekov z& obliajilne burze.
tametijsko predavanje v Mirni Peči, flt^Petra in v Toplicah,) Odbor kmetijske po-ominla» t Novem Mestu je sklenil t zadtýi seji dné 6. t. m. prirediti popotno predavanje o živinoreji po-Todo» predstojećega premoyanQa gorele žiifre za po-Ûiiini oknj novomeSki, in 8Ϋer dné JK. t. m. y Mirni Pídi, 35. yát. Petrn int. oktobra y Top-Uc«h. PndAï&l bode gosp.^V. Bohrmait, prist«?
na (rrmn. — Gospodarj« opomnjjwiio i ten u tâ poučne govore, in yabímo a» dûber namoč tir íiega pouka k obilní udeležbi.
(Veliko erečkanje kmetijrske p«dr«i-nice T Novem Mesta.) Visoko c. kr. finaaioo mí-nisterstvo dovolilo je kmetyski podnnraici z odlok«» št. 31.612 z dné 2&. avgusta t L, prirediti javno loterijo v korist kmetijskim namenom, in sicer za iižr»-banje 4000 srečk po 10 kr. Kmetyska podružnica priredila bode to loterijo na dan Lukeževega semnj» t. j. 25. oktobra t. L Dobitki, ki se bodo pri tej priliki razdelili, obstojé iz mnogovrstnega kmetijskegm orodja in strojev. Sreftke so ae jele nže razpošiljati prijateljem podružnice v razprodajo. Z ozirom n» to, da je cena srečk zelo nizka, in z ozirom na do-brodejen namen loterije, upa podružnica, da se bod» srečke hiU'o pokupile. Odbor se j« obrnil v to »vrbo tudi na uminje podružnice, v Žužemberku, Trebnjem^ Kostanjevici, Metliki, Črnomlju in Mokronogu ter prosil prijazne podpore pri tem občekoristnem podjetjL Vmnh naročila na srečke sprejema in izvršuje odb« kmetijske podružnice v Novem Mestu.
(Dobitki za loterijo) razglasili se bodo pozneje, ker je nam mnogo gospodov, katerim leži vspešno delovanje kmetijske podružnice na srcu, obljubilo toliko prijazno pomoČ, da bodo darovali nekatere dobitke, in a tem pripomogli k ugodnejema izidu srečkanja.
(Shoda na Trški gori) dné 8. septembre se je udeležilo dokaj ljudstva od blizo in daleč, toda vendai- ne toliko, kakor druga leta; mnogo je bilo vzrok vreme. — Trta po Trški gori ne obeča veliko, mnogo gospodarjev ni pridno kopalo niti škropilo, zato se pozna zelo palež in pridelek bode jako pičelí nekateri so pridno delali in ti bodo imeli nekaj in Bkoi'0 gotovo tudi dobro kapljico. — Za okrepčanje na Trški gori je ta dan skrbelo več gostilničarjev, toda gledé dobre pijače se ne moremo pohvaliti in tudi cena viuu ni bila niČ manjša nego je v Ljnb-Ijani ali na drugih letoviščih na tioreiýskem in sioer po 40, 44 in celo 60 kr. liter!
(Pobegniti) so nameravali iz ječe tukajšnje kresije trije kaznjenci, mej njimi je bil tudi na smrt obsojeni, kateri Je svojo mater umoril. Spodkopali so zid na jako prefrigan način in uže tako globoko, da bi se jim bilo kmalo posrečilo pobegniti,
(Konjska dirka) bode v saboto dné 17. septembra v Šent-Jerneji, na katero se enkrat opozoro-jemo naše konjerejce in gospodarje, kei- je jako zanimiva.
(Nadepoln mladenič.) Po naSem mestu znan je mlad deček F. Š., kateri je komaj 11 let star in ima na vesti vže več predrznih tatvin. Ni dolgo temu, kar so ga zasačili pri tatvini v cerkvi sv- Ane na Grabnu in je dobil pr tukajšnji sodnic meseca zapora. Kar se človek mlad uči, to star -i-i..
(Italijanska vina) dobimo tudi kmaln m Dolenjsko, ker uže Čujemo, d» so nekateri goatil-ničarj šli ponje y Trst. Tudi se prazni sodi tja prodaja o ia naših krajev, ker naši yinorejd nemajo bo-jazn, da bi zopet kedaj tako ugodno postalo, da U jim posode zmanjkalo za pridelano yino.
(Sejm v Brnsnicah) bode v soboto «i» 17. t. m.
fV novi tovarifi na Gorjmeih) agodOa se je te diug.^ nearaěa ; lu dolffo temo, kar m j* a«kttq|ui uúa nlu («ÎkodoytlA in danes ie u»"
T46 stran.
DOLENJïïlCli MiViCK.
èUT. 18.
^drkular - žkga" zeló poškodovala nekemu del&ycu đeano roko, ïUdavedni smo : ao li tam delavci zavarovani proti nezgodam, kar namreč xakon zahteva od tacib podjetij, posebno ako poudarjamo, da taki podjetniki pridejo in gredó, pohabíjení ljudje pa ostan^o liromaki I
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kosiftujeviški okraj) priredi v prostorih bral-aflga društva v Kostanjevici dně 18. septembra t. 1. Tttselico 8 sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsed-nikoT. — 2. Dr, G-. Ipavic „Pozdrav" mešam zbor. — 3. Hajdrih „Sirota" nioâki zbor se samospevom. — 4- Simon G-regorèic „V pepelnični noči" príidnasa stud. med. Ivan Oražen. ~ 6. T. S. Vilhar „Uzor" meSani zt)or, — 6. I. Kocjančič „Oblaček" moški zbor- — 7. F. S. Viihar „Lunica" mešani zbor. — 8. Dr. IpaTic ^Laliko noc" mešani zbor. — 6. T. S. Vilhar „Domovina" mešani zbor. — 10. Tombola,, — 11. jprosta zabava. — Začetek točno ob 4. uri. Ustop-nina za osebo 20 kr., rodbino 40 kr. NadplstĚe 86 hvaležno sprejmejo. Čisti dohodek je nameujen droštvu sv. Cirila iu Metoda.
(Stekel pes) je v Črnoralji miuoli teden ugrizel dya Človeka, več psov in maček; vsled tega je tam pasja zaprtija do 30. novembra t, L — Tudi iz Krškega smo culi vest o steklem psu.
(D e lo v anje dr užb e s v. Ci rila in Metoda.) J>nižbiuo vodstvo j« imelo tekom poslovaliiega leta 1891/92 enajst sej. Lani je družba imeJa 98 po-drninic, letos se jih je ustanovilo na novo sedem, tako d« jih je vkup 105. — Sled letom je k družbi pristopilo novih pok r oviteljev, katerih ima družba aed&i že 83. Najbolj plodonosno deluje družba svete?;a Oirila in Metoda s tem, da vzdržiiie i'aziie Šolske aavode. Ti zavodi so: a) Otroški vrtec v Celju; i) Otroški vrtec pri av. Jakobu v Trstu ; c) Štirirazredna slovenska ljudska áola pri sv. Jakobu v Trstu ; č) Otro-ïki vrtec v Eojaitu; d) Zabavišče (otroški vrtec) v Pevmi; e) Zabavišče v Podgori; f) Zabavišče društva ^Sloge" v Crorici; g) Slovensko trorazredno dekliško iolo v Gorici. V kratkem se ustanovi oti'oški vrtec na Greti pri Trstu in še trije šolski zavodi v Gorici. Okrog 1300 slovenskih otrok se je y teh zavodih od-gťijevaio in izučilo o pravem katoliškem, slovenskem in avstrijskem dulm; otrok, ki bi se, da ne bi imeli jnaše slavne družbe, gotovo potujčili! Družba je med «lovemke učence razdelila tudi zelo mnogo lepih knjig, ■molitvenikov itd., in iïdala sama že VIL zvezkov „Knjižnice sv. Cirila in Metoda". — Iz tajnikovega poročila posnemamo, da ima družba sedaj 83 pukro-»iteljev, 826 ustanovuikflv, 4020 letnikov in 3386 jwdpornikov, tedaj vkup 8315 Članov. — Blagajnik jf. ir. J. Vošnjak je poročal, da je imela družba leta ■saai. 9905 gold, dohodkov, 8,556 gold. 77 kr. izdatkov, preostanka 1348 gold. 2B ki'. V blagajnici je biJo koneem leta 11.992 gold, — Vsňcega Slovenca dolžnost je delovati ob vsacej priliki za to jako znamenito di-u-«tvo. Dolenjci! tudi vi žrtvujte kak gros za to dru-itvo, kajti nobena žrtev zanj ni prevelika.
o (Bolnišnica us>miljeniti bratov vŠt,-yidii na Koroškem) razpošiljala je tudi Itstos svoje letno iporoiilo, katero pa nam je po naključju nelo kasno :'5ôjilo. — Iz istega posnemamo, da je v pretečenem leta bïïo v bolnišnici 1061 bolnikov, od katerih je 751 judravelo popolnoma, 202 deloma, 15 pa je bilo uo-OTdrâvljemli odpuèéeno, 43 jih je umrlo, izmed katerili y» j« umxio 6 mej v boMŠuico, 50 pa jili je
ostalo v zavodu. Po roda je bilo bolnikov' ix Koroškega 802, iz Ki-anjskega 73, Štajerja 36, Ogei-skeg» 23, Avstrijskega 19, Izolskega in Primoija po 13, Italije 10, Češkega 8, Hrvatskega 3, iz Galiikega in Tirolskega po 2, iz Moravskega, Poljskega, Slavonije, Šlezije in iz Nemčije po 1. — Katoličanov 1039, late-ranov 21 in jeden zedinjeni Grk. Vsi bolniki skup so bivali v bolnišnici 18 021 dni. Ker se vsi ti bolniki brezplačno sprejemajo, je jasno, kako koristni zavod da je to, in res zdatne podpore vreden.
Ustnica opravništva.
p. n. Ç. A. r. Sv. Cliicaiii. Vai iiiaerat v „Dol. Noric»" stane A pld. 5fi Itr., (iopoSiljsnje „Novic" pa stane 12 kr. veS za pD.štiiino, toriij vsega i goii. 68 kr., ali dva doîarja amerikw ske^'a denarja. SrĚni pozdravi
Loterijske srečke.
Trst 3. septembra 50 49 52 6 10 Gradec 10, ,,	25 32 77 10 60
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, kakor tudi vse potrebno pisalno iu risalno orodje, dalje tndi različne knjige slovenske literature ima na prodaj
^ Jcmez Krajec v Novem Mestu,
NAZNANILO.
FERDINAND HAIKA,
lekar v Novem Mestu
bo prevzel s I. oktobrom 1.1.
v
Mliïi se daje v najem
z novo opravo na reki Kuipi, s petimi tečaji, stopami in tirevozom na glavni cesti Čeniomelj-Karlovec. Pri mlinu 80 vsa putrebna gospodarska poslopja novo zidana in do 15 oralov polja prvega razreda. Pomidbe sprejema do 12. oktobra t. t. upravnistvo grajščine stari Ribnik, posta Metlika.	<]i>4-i)
Zolozilraviiik Â. Paiciiel
usuvlja	C1S6-1)
umetne zobe in zobovja
brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije izvršuje. Prebival bode v Novwn Mostu od 3. oktobra nekaj dni, in ordiuiral vsak dan od 9. do 4. ure v gostilni „prf Soincu".
řia ťfiiPlni vinnraki, sadjarski in poljedelski soli na G.-mu pri Novem Mestu, — z d^-eíetnim poučevanjem in sl.ivenskim učnim jezikom. — izprazujenili je ô deželnih iistHTiov 7,n iH-iiiodnje šolsko Í89'i,í)3, kntevo se prične 3. imvemlira 1892,
Prsvifio do teh ustanov imajo sinovi kraujskili tmetOi'alcť.v in vinoRiadiiikov, ki so vsaj 16 let stari, èvrî^teïH zdravja, lepep vedenja in so z dobrini vspe-Jiioni dovršili vsaj ljudsko Šolo. Prednost iniitjo taki kmetski sinovi, od ktiterih je upati, da se budo potem na svojem domu a inriptiistvom, vino- in sadje-rejo pećali.
Učenci z nstanoviinii dobivajo brezplačno biHno, stanovanje in poduk v Ěoli. oWeko si pa morajo sami preekrlwiHti.
V šolo sprejemajo se tudi:
1)	PUČujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan 2« lirano in stanovanje in pa 20 i^ld. šolnine na leto, in
2)	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo titi koibkovane s kolekom 50 kr., naj se
do 30, septembra 1892
izročé vodstvu deželne vinarske, sadjflrske in polje-delskB šole na Grmu pri Novem Mest».
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudsko ali srednje šole, zdravniško potrdilo o řvrstem telesu in trdnem idravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plaûihi priložiti je revers ali obvezno pismo istarišev oziroma varuha zaradi vzdrževanja nňeuca.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 8. avf^usta	(I86-1)
liiizglas.
Na pomlad leta 1893 se bodo dajali iz državnih trtnic na Kiijeavstrijskeai, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem prosilcem iz takih okrajev, kateri so že od trtnil uši okuženi, reziiiki sledečih amerikijnskih trt;
Kiparia Solonia, Ktipestris in York iladeira, tipuČ po 3 gld, ;
Riparia Paillores, Kiparia Perrier, Riparia por-talis in Jacciuez tisoč po C çld,; vkoreninene trte pa brez izjeme tisoč po 10 gld., pa samo tedaj, ako bi se te vkoreninene trte ne l>i porabile za ustanovitev državnih, občinskili ali društvenih naprav.
Brezplačno se pa zamore omenjeno trsje, iïjerasi samo tedaj oddati, ako bi se kake tranice za odde-litev reznikov iz občinskega ali društvenega premoženja napraviti hotela in da bode taka naprava najmanj 10 let sigurno obstala.
Po ukazu visoke deželne vkde v Izubijani od SI. avgusta 1892. štev. 10.481 se daje to vsem vino-rejcem s tem dodatkom uaznanje, da se morejo prošnje piimeno brez kolek», pa tutli ustmeno pri dotičnem C. kr. okrajnem glavarstvu zadaji čas do 10. oktobra 1.1. vložiti.
C. kr okrajno glavarstvo T Kï-Skem dné 6. septembra 1892,
II
II Yeliko sreckaiije
podružnice c. kr. kmetijske Družbe v Novem Mestu
dné 26. oktobra 1892
u priliki
premOTan.ja govejo živine.^ .j^

Dobitki obstojé iz ra/.novrstiieg'a kmelij-skeg'a orodja in strojev. Glavni dobitek: fiisúlni stroj za žito (70 ^Id ).
Zelo pripravna gostilna v Rodolfovem
Sfi daje v nojem.
Ob glavni cesti v Novem Mestu se daje staii gostilna, v kateri je mesarija, 5 sob, H kleti, 2 štaii, kuhinja in tudi ledenicu, na zeló pripravnem krajo od I. oktobra 1.1. v najem ali pa na račun. Tudi z» stanovanje se odda rtzin-uia cela hiša v najem. Natanč-neji pťigoji se izvedó pri
(19-1-1)	Jan. lakšD-tu v Kandiji.
Učťiiee.
kateri je z dobrim vspehoni dovrši! Ijiidfko ali tndi kak razred srednje šole ter je marljiv in lepefÇH vedenja, s}irejme se takoj v prociajalníco z manufakinr-itim blagom. Kje pové upi'avniàtvo ,,Dol. Novic".
275 krat slajši od navadnega sladkorja v zavojčicik á 40 kr. prudaja
[ifí8] Vinko Kramaršič v Žužemberku.
žbo organista išče.
Izurjen oi ganist, kateri je oženjen, dober i>evec, zna popravljati orgije in je tudi slikar, želi službe. Službo sprejme z zmernimi zaiitevami.
(207-1)	Ffanc Koritnih,
orgftiiUt. p, Jesenice ob Savi na DoleiijeVfTii,
\l hiši štev, 175 v Novem Mestu
je takoj oddati počensi I. oktobra stanovanje, obstojeÉ» iz treli sob, kuhinje, drvarnice in kleti in nekaj vrta. Več se izvá ravno tam.	(ii-'j- !>
i tiaoecan
Weiglein.
s štirimi tečaji, stopami, z hiiSo ra stanovanje in več drugim poslopjem, vrtom iîi njivo, se duje v najem nii proda. Več se izvé pri Janezu Ptazer-ju v Batločal» pri Zidanom Mostu.	^luu-i)
Na prodaj
Je leiro in dobro zidana hiša št. 74 v Šent-Jerneji, z sadnim vrtom in njivo iz proste roke. Cen« in poboji H izredó pri posestniku 09S)	Janezu Krhinu v Št. Jerneji h. Št. 37.
V najem se oddá takoj
(17»-2)
M gostilna ■
Vse vrute surovfi^ti vlitega žele/Ja iu kovin za stavbo in marine, kakor tudi vsa dela, zadevajoča ma-šlastTO, ponuja	(si-ej
G. Tonnies-ova
fabrika za mašine in livarna železa v Ljubljani.
gostilničarju, ki položf 200 gold, kavcije. Dotični tTior& tudi yi-ftjskitn posjom bratio (lRj«ti. Već se izve pri grajskem oskrbiiistvu na Raki pri Krškem.
láíe se kovač, kateri je posebno vešč v konjskem kovfinji ill pcpravljanji postnih in kin^tijfiijli vozov, kakor tudi kmptiiskr-ga orodja, katfri je neoženjen in dobre|2;a zsdržaiija,
Letno plačilo 110 gld., s prosto hrano in stanovanjem, razun perila. Pri dobri rabi in lepemu zadržanju se tsii zHi^lnžek poboljšti.
Službo je nastopiti I. oktobra t. I. Ûstmene ali pismene ponudbe sprejema oskrbništva grajščine v Trebnjem na Kranjskem.	(i87-2)
V Bajnofu pri Hudolfovem
80 na prodaj
mnogovrstna fina viua
po nizki ceni.	(lei-si
Lepo posestvo mi prodaj!
v Šent-Jurju pri Franc Zupančiču je na prodaj ttiša na lepem prostoru in vbe stanovanje v dobrem atiinu, četrt ure cd železničn« postaje; dalje 2 orsla 225D sežnjfiř travnikov, lliOOQ stžnjev vinograda, 37 oralov 177^ sežnjev fioste, skiipntiffa zemijiďca je 56 oralov, vse je prve vrsta Kdor želi to poi^eUvo knpitl, nnj se ogtasi pri lastniku Fran Zupančiču v Sent-Jurju h.št. 19, posta Mirnapeč, kjer se izve tudi wna,
roda se iz proste roke
lep vinograd, s zidano, z opeko krito in obokano zidanico, katera se lahko priredi za klet, hlev — in zgoraj stanovanje z dvema sobama. Zraven vinograda je hosta, njiva, sadunosnik. Vse posestvo obsega nad devet ora-lov^ter je v prijetnem kr>ju, v bližini okrnjne ceste iz Čermošnic ali Slateneka v Gaberje. Plaćilni pogoji 30 ufrodni. Več pove Franc Kastelic v Novem Mestu, št. 87.	[183-3]
fTT^TiirTr^jtiÉï-'rtjgïiititiLiij.
Naznanilo
zaradi
prodajanja strojev.
Izvedela sem, da razšiijajo ageutje, kateri potnjé nabirajo naročila na stroje, vest, da ne vodim več mojega pokojnega soproga g. Frana Detter-ja trgovine s stroji.
To je povse neresnična vest in zategadelj naznanjam, da bcdem tudi se nadalje vodila trgovino s stroji in se trudila postreii p. n, kupo-valcem z tzhornimi stroji vsake vrste.
V Ljubljani, dné ijunija 1892.
Ana Better udova.
(157-4)
-Offl-
Oakrbntîlvo gmžčiiio Grudac pri Metiiiti prodaja
in tudi
drva V luetrili zložene
_na Padežu in Fežčeniku. (i9i-g)
^jjiHJ., li-, y;	jstiBBlfftJt'jEPlilJIA.WtiaiwKaaJ.'itit^Bl^B
ZACHERLIN
je najbolj slovele sredstvo proti mrřcsa.
Znamenja občudovanja vrednega delovanja Zachorlina
80 r /. zapcratfíia ste/dmica. 2. ime „Zacherl". Novo Hosto: AdoH' Panser.	Mokronog; B. Sliil.
Litija: Lebiiiger iu Berjimann. Kostanjevica: Alujïjj «»tich.
Saccharin
QdcoTonii nr^diûk. ůdklktali in Ekloiailc J. Krajto,
(Zuckerextract).
Sladkorjev izvleček, 275 krat slajši od sladkorja ter posebno pripraven za gostilničarje, dobiva se v zavitkih po i gld. in 2 gld. pri
Franc Gschella, {i83-a>
® trgovec z mešanim blngoin v Radećnh pri ZjiUnera moito.
MoroniMto. NfttiMiil J, Kr^Mi