Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 5. julija 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga : mesečna M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 27. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Horvat Franjo, stud. tehn.: Mladina in naloga študenta. Ӏ. Mladina je bodočnost naroda. Na tem izreku sloni nekaj zelo velikega. V resnici je to popolnoma pravilno pojmovanje; kajti po mladini se presoja dobra ali slaba stran naroda. To vidimo povsod. O tem poroča zgodovina, o tem govori sedanji čas, Vsak narod se dobro Zaveda, kake važnosti je zanj mladina. Zato hoče Vsakdo imeti nad mladino svoje vodstvo ; za ta vpliv pri vodstvu se bije boj povsod. V glavnem delimo mladino z ozirom na njen bistven položaj, v katerem živi, v štiri oddelke: 1. ) Kmečka mladina. 2. ) Mestna mladina. 3. ) Delavska mladina. 4. ) Učeča se mladina. Ako razmotrivamo te štiri bistvene točke, pridemo do gotovih zaključkov. V tem oziru nam služita za podlago dva sistema : Sistem vzgoje in sistem življenja. Sistem vzgoje in življenja je pri kmečki mladini drugačen kot pri mestni mladini. Delavska mladina se pa posebno loči od teh dveh, zato, ker vpliva na njo zelo bližina tovarn in rudokopov ali drugih podjetij. In nekak kompromisni del teh treh pa je učeča se mladina. Zato ima ravno dijaštvo kot tako za nalogo: medsebojno spoznavanje. Poglejmo v podrobnejšo opredelitev te razdelitve. 1.) Kmečka mladina. Kmečki otroci prihajajo na svet pod tihimi kmečkimi krovi. Ko začnó spoznavati svet, jih vabi narava v svoj objem. Okrog njih je svet priprost. Svoboden polet njihovih želja se zgublja sredi polja ali gozda. Dalje ne sega njihova želja. Ne vedò za mestni hrup, ne za kvarni luksus. Oblečeni so priprosto; le ob nedeljah jih vodijo matere v cerkev. Le ob nedeljah so praznično oblečeni in le takrat vidijo zbrane župljane. To so za nje trenutki, ki jih v začetku plaše, pozneje je pa to za nje potreba. Ko dorašča mladina in sliši o novih krajih, si zaželi, da bi jih videla ; toda ko jo pozneje življenje prisilili k odhodu z doma, da si pribori svoj kruh, gre; toda žalostna je in vedno hrepeni po domu, po sveže razoranih brazdah po polju, po valovečem klasju in po tihih večerih na vasi. O tem govore pisma iz tujine. 2. ) Mestna mladina. Mestna mladina že v zgodnji mladosti vidi mestno drvenje in vrvenje. Sum i ropot ji jemleta ono blagost, s katero se ponaša kmečka mladina. Vajena je družbe, sprehodov in izletov. Življenje ima urejeno. Je pa za splošnost nekako stopela in išče le v zunanjih prilikah svoje zabave. Poglobiti vase se skoro ne more, ker okolica, v kateri živi, jo vleče v svoj metež. Zato vidimo pri njej tako veliko navdušenja za šport, za kopanje in za vse, kar povzroča njeno navdušenje. Niso ji dani prelepi trenutki vzhajajoče in zahajajoče zarje. Polje s svojim klasjem ji je skoro tuje; življenje na deželi pozna le po knjigah ali po šolah. Na deželo Prihaja le redko, zato vidi pred seboj le slabo stran podeželskega življa. 3.) Delavska mladina. Način življenja delavskih družin po industrijskih in rudniških ter drugih revirjih je preveč odvisen od zaslužka. Zato vidimo pri njih premnogokrat veliko otopelost do vsega. Oče in mati sta prisiljena delati, da preživita sebe in otroke. Zato njuna skrb ni posvečena otroku, temveč kruhu, to je borbi za življenjsko eksistenco. Njihov položaj v socialnem oziru je odvisen od delodajalca ; in po tem se ravna tudi njihov način življenja. Delavska mladina sliši, zlasti v sedanjih časih, le o borbi za kruh in premnogokrat čuti pomanjkanje. Raste skoro brez vpliva staršev v svojem svetu. Je dostikrat sploh brez versko nravne vzgoje. Zelo vpliva na njo, ko vidi svoje očete prihajati trudne in blede iz rudniških rovov ali pa iz tovarn. To vpliva na njeno duhovnost in z zaupanjem gleda na svet. Zato se je treba približati delavski mladini s posebno ljubeznijo ; treba ji nuditi priliko spoznavanja v Večno Ljubezen, v Boga. da postane dober član človeške družbe. K temu pa lahko največ pripomore delodajalec, ki delo plačuje. Marsikaka socialna revolucija bi odpadla, ako podjetniki ne bi iskali samo dobička, temveč bi plačali svoje delavce po pravilih ljubezni do bližnjega in pravičnosti, ki sta v današnjih dneh neobhodno potrebni. 4.) Učeča se mladina, V svoj krog pade učeča se mladina. Dandanes, ko ima mladina iz vseh slojev dostop na šole in se izobraziti, je torišče, kjer se zbira dijaštvo, eno najvažnejših. Tu, v šoli, se sreča kmečka, mestna in delavska mladina. Je potemtakem dijaštvo ona rezultanta vseh treh katet, kjer se medsebojni odnošaji najboljše urejajo. Tovarištvo in prijateljstvo součencev je najboljša garancija medsebojnega zbližanja in spoznavanja. Zato ima dijaštvo važno nalogo : Spoznavati vse sloje naroda in ljudske potrebe. Vsakdo, kdor se izobražuje, ima kot bodoči inteligent za nalogo spoznati ljudi, iz katerih je izšel. Kot bodoči uradnik bodisi v upravi bodisi v podjetju se mora pripraviti. Toda ne sme skrbeti samo za svojo Strokovno izobrazbo, temveč se mora pripraviti tudi za delo med narodom, katerega je dolžan podpreti, učiti in ga voditi. To se pravi: s svojo izobrazbo mora služiti narodu in domovini v korist. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. 2 NOVINE 5, julija 1931. II. Preidimo sedaj na ožji del naše domovine — na Slovensko Krajino in poglejmo, kake so naše opredelitve. Ako si predočimo našo Krajino, vidimo, da se ogromna večina ljudstva bavi s poljedelstvom in živinorejo. Prideta torej v poštev kmečko mladina in üčeča se mladina. Ta dva faktorja pa sta v tesni zvezi med seboj, ker sta kmečka mladina in učeča se mladina izšli iz istih domov in rasli skupaj vso otroško dobo. Zato kmečki fant in študent stojita v neposredni zvezi v počitnicah, ker si nista tujca. Ljudstvo pa ima najboljšo priliko videti študenta v svoji sredi med počitnicami in ga opazovati, s kakim odnosom živi do ljudi in s kakim zanimanjem zasleduje ljudske potrebe. Prav radi tega študent ne sme gledati življenja v počitnicah s prekrižanimi rokami. Res je, počitnice so tisti srečni čas, ko študent veselo kramlja v krogu svojcev, ko se njegov duh bistri v svobodni naravi, ko njegov pogled plava nad dobravo in in žitnim poljem. Ima pa prav v tem času najlepšo priliko urediti svoje odnošaje do ljudi in do domače grude. Slovenska Krajina ima svoje probleme in potrebe. Ako jih nekoliko pobližje pogledamo, bi imeli sledeče : a) Narodna zavest prekmurske kmečke matere. b) Naša zgodovina. c) Naš jezik v knjigah in v ljudski govorici v preteklosti in sedaj. č) Naše ljudsko gospodarstvo. d) Pomen ustanavljanja zadrug. e) Pomen agrarne reforme. f) Kulturne in gospodarske ustanove. g) Naše Sezonsko delavstvo. h) Narodne noše, šege in navade. S proučevanjem teh zgoraj naš- tetih tématov se najlažje približamo ljudstvu. Zavedati se pač moramo, da gradi ljudstvo z iste grude kot mi na nas svojo kulturo ; kajti po nas upa doseči svoj cilj. In ravno v proučevanju ljudskih potreb bomo podprli njegovo nado in le tako nam bo lahko pozneje zaupalo, ako se mu približamo z besedo in nasveti * * * Te misli so mi vzklile, ko sem bral pozdrav pričakujočega ljudstva svojim dijakom i dijakinjam. Naj bodo te moje vrstice nekak donos k skupnemu počitniškemu programu študentov v Slovenski Krajini ; kajti čutim, da je treba delati med ljudstvom ne samo iz potrebe, temveč tudi iz dolžnosti in hvaležnosti do rojstne grude in domačih ljudi, ker le tako bo ljudstvo videlo kulturo in izobrazbo, ki nam jo daje naša Alma Mater Alexandrina v Ljubljani in druga prosvetna torišča. Ti pa, ljudstvo Slovenske Krajine, Sprejmi študente, ki ti hočejo le dobro, z odprtim srcem ! Važna odredba. Banska uprava v Ljubljani je izdala zdravniško tarifo, iz štere podajamo najvažnejše določbe. Za menje premožne, to je za tiste, ki ne Plačüjejo nad 1000 Din. neposrednoga davka i za državne, banovinske i samoupravne oslüžbence valajo nastopne postavke : 1. Za betežnikov pregled v zdravnikovom stanovanji Din. 20 2. Za betežnikov pregled v betežni- kovom stanovanji v kraji, gde Zdravnik stanüje Din. 40 3. Za betežnikove preglede pod 1 i 2 se od 20. do 7. vüre računa dvojno. Posebi se računajo sledeča zdravniška opravila : 4. Izdaja zdravniškoga spričevala D.30 5. Mikrosk. pregled sputuma D. 20 6. Za vezanje pri menših ranaj brez operativne intervencije D. 20 7. Šivanje rane z vezanjom D 40—70 8. Podvezanje žile s šiv. rane D. 100 9. Za mavčevov ali drügov stalnov obvezov z materialom D. 70 130 10. Vravnava zvinjenja D. 50—100 11. Preizküsna punkcija D. 20 12. Klizme (klistiri) D. 50 13. Za izpiranje vüh D. 20 14. Reponiranje kile D. 40 15. Püščanje krvi iz vene D. 40 16. Prerez tvora (abscesa) D. 30 17. Za krvno sliko D. 10 18. Izpiranje želodca prvo D. 50 19. Izpiranje želodca —ponovno D. 30 20. Pregled grla, nosa ali vüh z gledalom D. 20 21.Mikanje zoba D. 10 22.Mikanje zoba z injekcijov D. 30 23. Prisotnost pri porodi D. 60 24. Pomoč pri porodi z operativnim postopkom D. 200 400 Za zdravniški pregled več betežnikov, ki stanüjejo v istom stanovanji i pripadajo ednoj rodbini, sme zaračunati zdravnik popuno nagrado samo za pregled prvoga, za pregled vsakoga drügoga Člana pa polovico določene takse, Za čas od 20. do 7. vüre se računa dvojna taksa. Če ide Zdravnik iz kraja 2 km., da obišče betežnika, ne da bi dala stranka voz na razpolago, zaračuna kilometrino, kakša pripada banovinskim nameščencom, i odškodnino za izgübo časa od 25 Din. na vüro ; če pa stranka poskrbi voz, odpadne kilometrina. Kelko je vožnja mogoča po železnici, pripadne zdravniki vozovnica drügoga razreda i 25 Din. na vüro za izgübo časa. Kalendar. juli (31 dni)___28. teden. Murska Sobota Pozdravlen, novomešnik ! Sobota de mela srečo i čast, kakše že duga desetletja ne bila deležna. V začetki prišestnoga meseca de v farnoj cerkvi nova sv. meša. Aldüvao de jo g. novomešnik Bejek Janez iz Kroga. Novomešnik se pripela v Soboto v nedelo, dne 5. t. m. popoldne okoli 3. (15.) vüre. Sprejem de se vršo pred Cerkvov. Po sprejemi pa bodo v cerkvi slovesne, popevane večernice (litanije) z blagoslovom. Po večernicah podeli g. novomešnik vsem novomešniški blagoslov. Na tom mesti vabimo vse Sobočance i okoličane, da se k sprejemi zberejo v kem vekšem števili. Ti, novomešnik pa bodi že naprej prisrčno pozdravlen ! * — Vidov den se je v nedelo proslavo na slovesen način. Ob 8. vüri so bile v cerkvi mrtvečke molitve, nato meša i nazadnje zahvalna pesem. Navzoči so bili Predstavniki oblasti, dijaštvo, drüštva i vojaštvo. Po božoj slüžbi so bile šolske proslave. Sreski zdravnik Med. Univ. Dr. Gregorc Albin Murska Sobota, se je vrnil z zdravniškega tečaja in zopet redno ordinira. 2 — Nogometna tekma. V nedelo je naša „Mura“ tekmovala s športnim klubom „Maribor“, ki je eden najbolših. Pri tekmi se je dobro skazala. Izid 5:3 za Maribor. — Senje. V pondelek, dne 6. t. m. de novo konjsko, Živinsko i kramarsko senje. — Uspehi na gimnaziji. Na konci šolskoga leta je na gimnaziji zdelalo razred 63% dijakov. Drügi so buknoli i do morali ali v jesen dela- 5. julija 1931. NOVINE 3 ti izpit ali razred ponavlati. Več bomo pisali od uspehov v prišestnoj številki. — Z jako slabim uspehom se je končala mala matura. K maturi je bilo pripüščenih 24 dijakov. Med temi jih 9 buknulo. Kelko nam je znano, je glavni zrok slaboga uspeha mature velka lehkomiselnost dijakov. Slovenska krajina. — Čestitamo ! Čepregi Karl, sin g. nadvučitela Čepregija v Martjancih, je na srednjoj tehničnoj šoli v Spliti položo z odličnim uspehom izpit za tehničnoga marinarskoga oficera. K tomi i oči i sini iskreno čestitamo. Dr. Sedlaček Radenci neordinira od 6.—18. julija. Začne ordinirati v nedeljo 19. julija. 2 Ka novoga v Belgradi ? Kralovi dari. Njeg. Vel. krao je podelo 129 jezero Din. podpore i to : 100 jezer Din. za po nevihtaj prizadeto prebivalstvo v Zagorji, ostalih 29 jezer pa za drüge dobre namene. Prihod finančnoga ministra. V tork se je pripelao v Belgrad novi finančni minister dr. Djordje Djurič, dozdašnji naš poslanik v Londoni. Za pozdigo kmetijstva. Njeg. Vel. krao je predpisao i proglaso zakon, ki določa, da je izvoz i uvoz vseh vrst pšenice, žita i Pšenične mele izklüčna pravica države. Do toga zakona je pripomogla zdašnja velka gospodarska kriza. Silje je zgübilo ceno, ar nesmo znali kam ž njim. Zdaj de se država sama trüdila, da spravi silje na plac i s tem pripomore k zbolšanji cen. Svetovna politika. Španija je mela v nedelo parlamentarne volitve. Volilni boj je bio že prle krvavi, za volo toga so Vnogi volitve s strahom pričaküvali. Ne brez vzroka. Tüdi volitve so bile krvave. Na večih krajih je prišlo do velkih prepirov. Več lüdi je bilo bujtih. Pri volitvaj je dobila velko večino republikansko-socialistična koalicija. Komunisti pa so bili povsedi premagani. Volitve na Madžarskom. V nedelo i pondelek je Madžarska volila nove poslance. Zmagao je vladni blok. Kak se poroča, sta k toj zmagi pripomogla javno glasanje i velki Pritisk od strani oblasti. Nova vlada v Bolgariji. Kak smo že poročali, so volitve prinesle opoziciji velko zmago. Zavolo toga je morala vlada odstopiti. Novo vlado je Sestavo vodja opozicije Malinov. Anglija za razorožitev. Angleški parlament je te dni razpravlao od razoroževanja. Anglija je pripravlena odstopiti od oboroževanja tak dugo kak drüge države. — Rakičan. Preminoča nedela ostane vsem Rakičančarom i tüdi vnogim drügim v neizbrisnom spomini. Te den je mela občina dvojno slavnost. G. kanonik Szlepecz je blagoslovo najprle zvon, potem pa eden križ. Oboje se je zvršilo jako slovesno. Zvon so Sprevajali Rakičančari iz Sobote z lepov prošecijov. Blagoslavlanje zvona se je vršilo v grofovskom parki pred kapelov. Po blagoslovitvi je meo g. kaplan lepo predgo od pomena zvonov. Nato je bila sv. meša. Po sv. meši se je podala duga prošecija h križi, šteroga je dao na svojem grünti pri poti postaviti J. Fartelj iz zahvalnosti, da se je zdrav povrno iz svetovne vojske. Križ je jako lepo izdelao kipar Nemec, ki je bio prle v Soboti, zdaj pa je v Čakovci. Po blagoslovitvi križa je meo g. kanonik predgo od sv. križa. — Te dve slovesnosti sta prizvali v Rakičan na jezere lüdstva. — Pozdrav pošila domačim, znancom, Slovenskoj krajini iz Štipa Casar Ivan, vojak. — Dobro vino. Včasih küpci ne vejo, kde bi dobili dobro vino. Vsem tem priporočamo klet vinskoga veletrgovca dr. Brodara v Ormoži, ki že duga leta razpošila dobra vina. — Šolske proslave na Tišini. V nedelo i pondelek je Tišina videla lepe stvari. Šolska deca so nastopila z igrami, petjem i deklamacijami. Vse je bilo tak lepo, da so se navzoči začüdeno spitavali, kak so mogla mala deca ka takšega doprinesti. — Prosimo ! Ednomi dühovniki je nekak odneseo 28. VI. z vlaka aktov- ko. Tisti se prosi, da konči brevir pošle na uredništvo „Novin“, aktovko i drügo si pa lehko obdrži, či že šče. Brevirja tak ne nüca. — Govorica, da se selim s svojo pisarno iz Dolnje Lendave, ne istinska. Jaz se sploh ne mislim seliti odtec i prosim vsakoga, ki čte to mojo objavo, da njeno vsebino sporoči tüdi svojim znancom. — Dr. Fer- do Černe, odvetnik v Dolnji Lendavi. 2 — Romanje na Brezje. Prosvetna zveza v Maribori ma dne 24. avg. t. 1. svojo vsakoletno skupščino na Brezjak zdrüženo z romanjom. Letos pa bomo v teh dneh še proslavili 1500 letnico efeškoga cerkvenoga zbora, ki je posebi utemeljil Marijino češčenje. Na župne urade lavantinske škofije pošlemo te dni prijavne pole i jih prosimo, da blagovolijo tüdi letos zbrati prijave. Podrobnejša navodila, Spored i natančni vozni red bomo objavili pravočasno v listih i tüdi na izkaznicah. Povdarjamo, da je polovična vožnja že dovoljena i da bo oskrbljeno za ugodno potüvanje. Razven pri župnih uradih se sprejemajo prijave tüdi v naši pisarni, Maribor, Aleksandrova cesta 6. — Prosvetna zveza v Maribori. Renkovci. Dne 23. t. m. je eden tao dijakov iz Martinišča obiskao na renkovskom pokopališči grob pokojnoga tovariša Draskovič Jožefa, šteroga je Bog v ranoj mladosti pozvao k sebi. Dijaštvo sta vodila : g. prof. Š. Milač, ki je samo zato prišeo iz Maribora, ka bi čast skazao svojemi bivšemi šolari i pa vlč g. Jožef Bakan, ekonom Martinišča. Na pokopališči je bilo zbranih preci lü- di. Dijaki so položili na grob krasen venec, šteroj je splela i darüvala vrla Julika Ciganova iz Gančan. Po kratkoj molitvi se je poslovo od pokojnoga kakti od svojega najbogšega dijaka g. prof. Milač tak lepo i genlivo, ka je vsakše oko postanolo skuznato. Predstavnik Martinišča je pa izrazo to želo, ka bi naj dragi Bog poslao drüge mladence, šteri bi prevzeli Jožekovo mesto v Martinišči, v gimnaziji i v dühovniškom pozvanji, šteroga si je on tak srčno želo dosegnoti. Dobra Draskovičova hiža je te Jožekove i svoje prijatele lepo pogostila. To je prej bila Jožekova nova meša — so pravili žalostni starišje . . . ZA NEDELO. Po risalaj šesta. Evang. sv. Marka v VIII. tali. Vu onom vremeni : Gda bi vnožina velika bila z Jezušom i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči vučenike veli njim: posmilüjem vnožino ; ar ovo že tri dni trpijo z menom, i nemajo, ka bi jeli : či odpüstim nje lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti : ar so neki med njimi z daleka prišli. I odgovorili so njemi vučenicke njegovi: odket bi što nje mogo eti nasititi s krühom v püstini ? I opitao je nje: keliko krühov mate? Šteri so pravili : sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo. I vzemivši sedem krühov, i hvalo davši vlomo je : i dao je vučenikom svojim, da bi pred nje djali, i djali so pred vnožino. I meli so malo ribic, i one je blagoslovo, j zapovedao je pred nje djati. I jeli so i nasitili so se, i nabrali so z ostanjenoga drtinja sedem kosarov. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero: i odpüsto je nje. 4 NOVINE 5. julija 1931. Razgled po domovini. Živa zgorela. V Sinji gorici, v maloj vesi pri Vrhniki, se je na svetek zajtra pripetila grozna nesreča. Šestnajstletna kmečka hči Valentina Gregorka je za domačo deco kühala zajtrk na špiritnom grelci. Zdignola pa je posodo tak nerodno, da se njoj je spirit razlejo po celom teli i da se je v hipi mlada Valent na spremenila v živo, gorečo bakljo. Komaj, komaj si je Valentina pogasila plamen na teli, pa itak je dobila tak grozne opekline, da jo je mogeo ljubljanski reševalni auto prepelati v bolnico, kde je popoldne vmrla. Smrt zavolo črešenj. V nedelo okoli polnoči se je pripravilo osem fantov iz bližnje vesi na Orle, štere so znane kak celo rodoviten kraj za črešnje. Kda so prišli v ves, so jih tam pregnali pazniki. Nato so šli iz vesi. Pod vesjov šče jesteta dve hiši: „Hrastarjeva“ i Leop. Podržaja, šteri se je pred nekaj leti sem gor oženo. Kak so šli mimo hiše zadnjega, je ta mislo, da so prišli brat črešnje, zato je šo vün, da je nažene i je vzeo seov količ. Začnola se je bitka : gospodar je dobo več poškodb, nekak — eden kovački Pomočnik — ga je zadeo tak nesrečno, da je bila poškodba smrtonosna. Fantje so se razbežali, nesrečnoga gospodara pa so ob treh pelali v Ljubljano v bolnico ; pa je že med potjov vmro. Nesrečni gospodar je bio tesarski majster. Zapüšča ženo, tri male otroke i staro mater. Orožniki so že štiri fante aretirali. Grozna smrt pod kolami. Hüda nesreča se je pripetila v sredo proti večeri 32 letnemi vozniki Joški Černeci v Slov. Bistrici. Pelao je puna kola tesanoga lesa po strmem klanci v Gornjem Prebukovji proti Slovenski Bistrici navzdol. Sedo je na rudi. Med vožnjov se je zaplela konjska odevka, na šteroj je sedo, med prve potače, štera je potegnola tüdi doli voznika Černeca, ki tak nesrečno prišeo pod kola, da je šlo prednje i zadnje kolo z celov težov prek njega. Bio je taki mrtev. Potača sta ga popolnoma zmečkala. Iz sveta. Davek na mačke. V Litomericah na Češkem je skleno občinski svet tüdi mačke obdavčiti. Mačke so se v mesti tak razmnožile, da so vničile skoro vse ftiče v mesti i okolici. V nešternih drüžinah so meli po 15 mačk. Zato so sklenili, da morejo lastniki plačati za vsakega mačka po 10 čeških kron davka. Grozovitost kitajskih bolševikov. Vlada poroča, da so čete kitajskih bolševikov v zadnjih dveh leti samo v okrajih Pinkijan i Liujan v provinciji Hunae poklale ne menje kak 400.000 oseb. Povodni v Franciji. Iz Pariza poročajo, da so nekateri kraji na Francoskem občütno poškodüvani za volo neviht i povodni v zadnji dnevaj. Vinogradi v okolici Saumurja so silno trpeli. Levalo se je kak iz škafa i lüdstvo se je bojalo, da pride do novoga potopa. Vode je bilo telko, da je mestoma segala hišam do prvoga nadstropja. Šest hiš se je zrüšilo i nekša 70 letna ženska se je vtopila. Več krajov je tüdi oklestila toča, ki je vničila deo žitne i sadne letine. Za smeh. V krčmi. Gost : Hej, plačam . . . Edno pivo i devet žemeo. Krčmar : Če te drügoč pa žedni, idite k peki. * Gospodar (šteroga dekla zbüdi iz sladkoga spanja) : Ka pa ščete? Püstite me spati. Dekla : Odpüstite, gospod, samo to sem vam štela povedati, da je dnes nedela, zato lehko duže spite ! * Ciganica : Ti, pijanec! Pa nesi prineseo domo penez, a znam, da ti g. stotnik dobro plača, kda se zabava. Cigani istina, plačao mi je, a ne morem miniti! Ciganka: Ne? Daj meni, jaz minim. Cigan (dobro plüsne ciganko): To maš. Meni, če moreš. Tak mi je plačao g. stotnik, ar je bio slabe vole. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Spomini iz Martinišča. Šolsko leto je minilo. Pospravili smo šolske knjige, zapustili gimnazijo in Martinišče ter hajdi na vesele počitnice, ki smo jih zaslužili z naporom učenjem. Vendar je bilo težko slovo od predstojnikov, ki so nam polagali ob odhodu zlate nauke za počitnice. Med letom, kako je bilo prijetno in kako hitro je minolo. Dolg čas nam ni bilo. Zato so skrbeli predvsem gg. profesorji, ki so nas pridno obkladali z matematiko, fiziko, francoščino, latinščino i. t. d. . . . Resno učenje pa je naporno za mlade živce, zato nam je bilo dano dovolj razvedrila na prostranem igrišču, kjer smo zbijali šale, kričali in igrali, dokler nas ni pozval neusmiljeni zvonec nazaj v učilnico. Zlasti žoga je veliko trpela, saj je bila vsak drugi dan pri zdravniku — sedlarju. Kako Prijetne so bile urice, ko smo se pripravljali za gledališke predstave in akademije. Neporabni osta- nejo veseli večeri na dvorišču, ko smo se postavili v krog in zapeli veselo pesem, ki se je glasila po tihem polju naokrog. In tamburaši, kako radi so zaigrali, mi pa še rajši poslušali, zlasti tako zvani „martiniški čardaš“ ki ni pri nobeni priliki izostal. Prav tako veselo in fantovsko je bilo tudi pri sestankih Marijine kongregacije. In če je koga kaj težilo, šel je k č. g. ravnatelju, ki je vsakogar ljubeznivo poslušal, ali pa stopil v kapelo, tamkaj se potožil Jezusu in zadobil duhovne tolažbe, ki jo mlada srca tako potrebujejo. Nikdar ne bom pozabil lepih navad, katere so tako domače in ukoreninjene v salezijanskem zavodu. Skoro nevede kdaj in kako se navadiš lepega reda, zatajevanja, premagovanja in pobožnih vaj. Vsaki dan sv. maša, vsaki dan prosta pot k mizi Gospodovi in dijaku je treba samo to hoteti. In ko smo se poslavljali : Podali smo si roke, obujali smo si lepe spomine. Še enkrat je obiskal vsak kapelico, še enkrat pogledal zavod in nehote so stopili vsakomur pred oči vsi dogodki celega leta in vsak je vzkliknil. „Lušno je bilo!“ . . . Odhajali smo. Žitna polja so šumela skrivnostno in klicala: „Z Bogom, na svidenje !“ Tudi meni je bilo slovo težko in ko sem odhajal proti postaji, so mi misli uhajale nazaj v Martinišče. Večkrat sem se ozrl proti zavodu in šepetal: „Z Bogom, z Bogom!“ . . . Solza mi stopila v oči, ko me je odpeljal vlak iz Murske Sobote. Nisem videl več zavoda, ne gimnazije, ne zvonika župne cerkve in tudi vrsta ponosnih topol proti Rakičanu je izginila. Otrnil sem si solzo, bila je znak ločitve od Slovenske krajine in nad vse dragega mi Martinišča. ŠAH MAKS, VI. razred. Nenavaden teštamališ. V Newyorki je nedavno mro gospod Small. Te človek je bio jako 5. julija 1931. NOVINE 5 bogati, bio pa je tüdi velki čüdak. To se je vidlo iz njegovoga teštamališa. Te človek je najmre v svojem teštamališl določo, da smejo iti za njegovim sprevodom samo tisti njegovi herbašje, ki se bodo za sprevodom smejali, što bi se držao žalostno ali bi se celo razjokao, zgübi pravico do herbije. Tisti pa, šteri de za sprevodom tak veseli, da bi prekoso v veselji vse drüge, naj pa postane edini herbaš. Dale je določo, da ne sme biti na den njegovoga sprevoda niti njegova hiša niti cerkev zavita v čarno i namesto zvonenja naj igra godba za sprevodom. Njegovo telo naj nese 12 deklin, vse oblečene v svilo zelene farbe, vsakša pa naj dobi lepi znesek za te trüd. Za svoje slüžabnike je naročo 124 frakov z zlatimi našivi. Vsakši frak je koštao 200 dolarov. Kda so pa njegovo telo djali v trügo, se je njegova 15 letna sorodnica britko zajokala. Po teštamališi je pa s tem zgübila pravico do her- bije. Prišlo je do tožbe i sodišče prve stopnje je odločilo, da mora deklina dobiti svoj delež. Višiše sodišče pa je to razsodbo razveljavilo, da ka je v teštamališi zapisano, tisto je sveto. Drügi čüden teštamališ je te: Kühar Adam Colin je določo, da se more njegov teštamališ prečteti na glas pred vsov njegovov rodbinov i slüžabniki. To se je tüdi zgodilo. Med poslüšalcami pa je bila tüdi nekša 7 letna deklinica, štera je med čtenjom komaj zadržavala smeh. Naednok pa je šče pribežala v hišo mačka, ki je skočila deklinici na rame, a ona se je še bole zasmejala. Rodbina je obtihnola nad takšov nedostojnostjov. Še bole so obtihnoli, kda je čtevec naznano poslüšavcom, da je ta deklinica herbaš. V teštamališi je najmre bilo zapisano, naj postane glavni i edini herbaš celoga imanja tisti, ki se bode med čtenjom teštamališa na ves glas smejao. Za naše male. Lepoša-Füršt: Pametni lüdje. Živela sta mož i žena. Mož ednok pravi ženi : — Čüješ, žena, jaz zdaj Odidem i me tri dni nede domo. Či što pride v tom časi, ka bi küpo krave, jih od 200 Din. ne daj falej. Si razmila ? — Razmim, razmim — je pravila ženska, — samo idi v božem imeni. Dobro, dobro, samo ednok ti ešče povem, ne daj falej, ar sterem mojo palico od tvojega hrbta. Mož je odišeo. Drügi den pride mesar gledat krave. Obeča 200 dinarov, odveže krave, jih žene na dvor, a njemi ne pride na pamet, da bi plačao. — Hohó — pravi ženska — ka pa 200 dinarov ? — Ja resan, — pravi mesar, — 200 Din. Da sam pa doma pozabo denarnico. Čakajte malo. Odženem dve kravi, to tretjo pa tü püstim v zalogi. Ženska je privolila. Za tri dni domo pride mož i pijta : — Si odala krave, žena ? — Ja odala sam, pa za 200 dinarov kak si mi zapovedao. — Kde so penezi ? Sem jih ne dobila, ar je küpec doma pozabo bankaš. A tü je püsto to malo kravo v zalogi. Jeil, ka sem čedno napravila? Mála krava menje pojej. Hej čemeren je gratao mož ! Skoči k ženi, da bi jo vdaro s palicov, pa se je premislo. — Vredna si, da bi palico spotro od tvojega hrbta, liki ne včinim toga, ti orsački somár, ti. Šo bom na velko cesto, tam bom čakao tri dni. Če v tom časi najdem koga, šteri de od tébe bole nori, te ne zbijem, liki či ne najdem, teda te tak napokam, da boš pomlila do svoje smrti. (Dale) VGANKE. 1. ) Što brez rok tebe i mene drži ? 2. ) Vilice pri sebi nosi, a nikdar ne je mesa, sto per ma pri sebi, a pisati ne zna. Što je to ? Poslala : Erjavec Marija. 3. ) Šterim korinam mraz ne škodi ? 4. ) Štera glava nema lic? 5. ) Kelko dlak ma riba ? 6.) —ek —emen —va —oza — ast —biti — ama —ajce — den Tü menkajoče prve litere dajo od zgora dol poznano krajino. Poslao Vogrin Št. Rakičan. AGRARNE ZADEVE Občni zbor Agrarne zadruge. V nedelo popoldne se je vršo v Črensovcih v dvorani „Našega Doma“ občni zbor Agr. zadruge. Na zbor je prišlo od vseh strani nad 1000 kotrig. Predsedüvao njemi je g. Jožef Klekl, predsednik zadruge. Navzoči je bio tüdi g. Jerič Ivan, lendavski dekan, ki je pojasno pomen Agr. zadruge ob priliki likvidacije agr. zakona. Vsi, ki so bili na občnom zbori, so bili opozorjeni, naj plačajo zaostanjene davke, ar je nevarnost, da tisti, ki majo zaostanke pa jih ne bi plačali zgübijo zemlo. Na to se opominajo sploh vsi agrarni interesentje. Dijaško polje. Odbor S. K. A. D. Zavednosti vabi vse tovariše na izlet v Bogojino v soboto dne 11. julija. Zbirališče pri cerkvi točno ob ½9. (Brez akademske četrti. Naznanilo. Spoštovanim gostom tem potom sporočam, da sem svojo letno krčmo pri murskom mosti v Dokležovji s 1. julijom odpro. Vlak, ki ide iz M. Sobote popoldne ob 13.54 vüri i vlak, ki pride v M. Soboto ob pol 9. uri zvečer se pri mosti stavita. Za friške jestvine i mrzlo (na led postavleno) pijačo je vsaki den poskrbleno. TURK JOSIP, krčmar Dekležovje. Najžmetnejša i najdebelejša rodbina na sveti. Angleža Danijela Lamberta so držali dozdaj za najdebelejšoga človeka. L. 1809. so ga dali zvagati i je vagao 658 füntov. Mro je v 40 leti. Telovnik toga moža hranijo še dnesden v nekšem muzeji na Angleškom. Telovnik je 180 centimetrov šürki. Debeli je bio tüdi Amerikanec Tiltmann iz Filadelfije, ki je mro pred 2 letoma v 39 leti. Malo pred svojov smrtjov je vagao 580 füntov, kda pa je bio v svojoj najbolšoj moči, je vagao 630 füntov. Od debelih žensk pravijo, da živejo navadno duže, kak debeli moški. Pred 3 leti je mrla v Gaderburgi v Ameriki gospa Maude Weiss, ki je vagala 520 füntov, zavolo betega pa je zgübila 270 füntov. Dnes vala za najbole debelo rodbino rodbína Waites v mesti Cincinati. Oča vaga 552 füntov, mati 560 füntov, najstarejši sin pa 575 füntov. 6 NOVINE 5. julija 1931. Obr. br. Vlog, izplačane Obr. hr. vlog, kapitaliz. Obr. posojil, povrnjene Predplačane obr. posojil Zaostale obr. pos. prej. 1. Obresti tek. računa 10% odpis premič. inv. 2% odpis nepremič. inv. Davki in pristojbine Upravni in uradni stroški Čisti dobiček Izguba (Debet) Na hranilne vloge odpadajoče davke plačuje zadruga sama. Račun izgube in dobička. Din 17138 354183 2737 25794 5628 36669 2899 13276 8743 76049 4938 548059 P 26 15 25 65 56 48 76 71 70 97 47 96 Dobiček (Kredit) Obr. posojil, Plačane Obr. posojil zaostale Predplačane obr. posojil prejšnjega leta Obresti nal. den, Pristopnine Upravni in uradni prisp. Zamud. obr. Din 404400 14059 16007 72960 66 38509 2057 548059 20 39 50 74 96 Predmet Deleži........ o na osebni kredit proti vknjižbi . skupaj .... Hranilne vloge . . Tek. rač. z Zvezo . Rezervni zaklad . . Število strank (izposojevalcev ali vlagateljev) 1545 Stanje Začetkom leta Din 7510 3205494 288850 3494344 4118339 503504 178263 p 40 40 61 16 V upravnem letu prirastlo odpadlo 590 1885319 190700 2076019 2986722 261974 4938 47 47 97 42 47 380 620033 29680 649713 1602721 266989 27 27 99 42 Stanje koncem leta Din 7720 4470780 449870 4920650 5502340 498489 183211 60 60 59 63 Računski zaključek Hranilnice in posnjiinica v Črensovcih regist. zadr. z neomejeno zavezo za XI. upravno leto 1930. Poročilo Hranilnice In posojilnice v Črensovcih za poslovno leto 1930. DELEŽI : Posojilnica je mela Začetkom leta 1930. 1502 članov. V leti 1930. je pristopilo 118 kotrig. Izstopilo i vmrlo jih je v leti 1930.75 članov. Tak je posojilnica mela na konci 1. 1930. 1545 članov. To je 43 člane več kak v leti 1929. POSOJILA : Posojil je bilo vündanih do 1. januara 1930. leta Din. 3,494.344·40 i to na poroke 3,205.494 40 Din, na vknjižbo pa Din. 288.850·—. — V leti 1930. danih posojil je bilo Din. 2,076.019·47 i to Din. 1,885.319·47 na poroke, Din. 190.700·— pa na v knjižbo. — Notri plačanih (rešenih) posojil je bilo v leti 1930. Din, 649.713·27 i to Din. 620 033·27 od tistih, ki so meli na poroke, Din. 29.680 — pa od onih. ki so meli na v knjižbo posojilo. Sküpno vüdanih posojil do 31. decembra 1930. leta je mela poposojilnica Din. 4,920.650·60. To je za Din. 1,426.306·20 več kak v začetki leta 1930. HRANILNE VLOGE : Vlog, to je naloženih penez je bilo pri posojilnici do 1. januara 1930. Din. 4.118‘339·61. V leti 1930. je bilo vloženo Din. 2,986.722·97. Vzdignjenih vlog je bilo Din. 1,602.72199. Na konci leta 1930. je bilo v Posojilnici Vlog Din. 5,502.340 59 z 8—8:5%. To je za Din. 1,384.800— več kak v začetki leta 1930. REZERVNI ZAKLAD : 1. januara 1930. je mela posojilnica rezervnoga zaklada to je lastnoga premoženja Din. 178.263·16. V leti 1930. je posojilnica napravila čistoga dobička Din. 4.938.47, šteri se je pripisao k rezervnomi zakladi. Tak je posojilnica mela 31. decembra 1930. leta Din. 183.211·63 rezervnoga zaklada ali lastnoga premoženja. PENEZNI PROMET : Celoga leta promet je znašao v posojilnici D.11,823.586·39. To je za Din. 2,785.471·34 več kak v leti 1929. SEJE : V leti 1930. je bilo v posojilnici 33 sej. Načelstvo samo je melo 13. sej. Načelstvo z nadzorstvom je melo 16 sej. Samo nadzorstvo pa je imelo 4 seje. Denarni promet. Imetje (Aktiva) Din Dolgovi (Pasiva) Din Posojila Zaostale obresti posojil inventar premični nepremični Izplačano za kuplj. gozd. Delež pri „Zadr. zvezi“ Vred. list. Nal. denar Deleži sv. Družine Delež pri agr. banki Dolg na blaga Post. hranil. Gotovina 31. dec. 1930 4920650 14059 26097 650559 75029 5000 49478 100000 2000 10298 300 864071 60 89 19 28 29 88 97 77 Deleži Hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi Predplačane obr. posojil Tekoči račun z zvezo Rezervni zaklad Čisti dobiček 7720 5502340 25794 498489 178263 4938 59 65 16 47 548059 87 6217545 87 ČRENSOVCIH, dne 31. decembra 1930. 6093829 08 380 1602721 17138 354183 2076019 266989 36669 17605 254431 2737 76049 8743 65668 8567 100000 841851 364071 99 2C 15 47 42 48 60 43 25 97 70 51 35 73 77 p Din Deleži — izplačan! Vzdignjene hran. vloge Obr. hran, vlog, izplač, Obr. hr. vlog, kapitaliz. Dana posojila Tek. rač. z Zvezo Tek. rač. s člani Obresti tek. računa Inventar premični Obr. pos., povrnjene Upr. in uradni stroški Rentni davek Pošt. hran. Blago Delež. tisk. Nal. denar. Gotovina 31. dec. 1930. Izdatki (Kredit) Deleži — vplačani Hranilne vloge : vloženo Din 2,632.339·82 kapit. % „ 354.183·15 Vrnjena posojila Tekoči račun z Zvezo Tekoči račun s člani Obresti tekočega računa Inventar premični Plačane obresti od posojil Upravni in uradni prisp. Pristopnine Zam. obresti Nal. denar Post. hr. Ljubljana Blago od zidave Gotovina začetkom leta 590 2986722 649713 261974 72960 404400 38509 66 2057 1518507 65606 14246 78474 97 27 42 39 13 74 50 37 54 50 25 6093829 08 Din Prejemki (Debet) 5. julija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Ali bo kaj haska od te poti ? — Drago, zakaj si tak malodüšen? — ga pokara Greta, — Če bi bio ti pri maminoj smrti i bi vido, s kakšim težkim trplenjom je odpirala modre vüstnice, da bi izgovorila: „u-smi-lje-nje“, gotovo ne bi tak omahovao. — Greta, ne sodi me krivo, jaz ščem samo to, da delava pametno. — Ne boj se, brat, za vse Prevzemem odgovornost jaz na sebe. Te večer je Greta dugo molila v cerkvi pred tabernaklom. V maloj klopi pri oltari je klečao mladi dühovnik vtopleni v pobožno molitev. Greta ga v mraki ne spoznala. Bio je Dragec. XIII. Poslanec usmiljenja. Pred vhodom velke bolnice sv. Jožefa v središči mesta P. je stao mladi dühovnik. Vratar ga je taki spoznao, zavolo toga je gori stano i ga prijazno pozdravo. Dühovnik se njemi je približao. — Prosim, ali bi lehko gučao s sestrov Prudencijov ? — S sestrov Prudencijov? Taki jo Pozovem — odgovori prijaznivo vratar i ide k telefoni. Za nekaj časa se oglasi zvonec. — Ivolite — se vlüdno Prikloni vratar i ponüdi poslüšalo dühovniki. Dühovnik pristopi. — Hvalen Jezuš, častita sestra ! Kak je z mojim betežnikom? — Slabo, velečastiti, — se je od znotraj čüo nežen ženski glas. — Ali bi bilo dobro, da bi ga znova obiskao ? — Izvolite, a bojim se, da bo zabadav. Dühovnik je nekaj časa premišlavao, nato pa je znova pritisne vüsta k čarnomi rogi. — Posküsim ! — Izvolite ! — se je znova čüo glas od znotra. Dühovnik zamišleno obesi poslüšalo i se obrne proti vratari. — Drügi oddelek, B. ka ne ? — Ja, gospod, tretje poslopje, desno, — je kazao vratar odpirajoč dühovniki vrata. Dühovnik je odišo, pomali i ves zamišljeni. Bolničar, ki je stao pri vrataj i je vse čüo, se obrne k vratari. — Koga išče te dühovnik ? Vratar zamahne z rokov. — Ah, nekšega rojaka, ki leži betežen na süšici zgoraj v B. — Ali te dühovnik ne Francoz? — Ne. Že večkrat je bio tü i ga poznam. — Hm, hm, — je kimao z glavov bolničar, — zgoraj v B. so sami Francozi, koga išče tam ? — Eden Hrvat je tam. — Hrvat? Šteri bi bio to ? — Tisti, šteri leži v velkoj sobi pri okni. — Znam, znam — pravi naglo bolničar — to je tisti nemi. Vratar se zasmeje. — Kakši nemi ! Zna gučati bole kak miva dva. — Zakaj pa te ne guči nikaj ? — To je njegova stvar — zmigne z ramami vratar. — Mogoče ne ve francozki ? — je gučao bolničar. — Ne boj se ! Guči tri ali štiri jezike. — Čüdno ! — Zakaj čüdno? Ali more človek izbrati vse, ka zna ? Bolničar je po naglasi vratarovoga govora spoznao, da je to pouk za njega, a ne se dao motiti. — Čüješ, Čüješ — je pridržavao vratara, ki njemi je že hrbet obrno — jaz sem čüo, da je te Hrvat jako bogat. — To je potom samo tebi znano — odgovori vratar — ar jaz znam samo to, da je nekaj let odavao časopise tü na kükli naše vulice. — Tak! Od koj ma teda peneze ? — Drügi pripovedavjejo, da deli betežnikom po oddelkaj peneze. Kda je tisti sühi krojač, ki je ležao poleg njega, šo iz bolnice, je dobo od njega puno prgiščo frankov. — Ma plemenito srce — je odgovoro mirno vratar. — Jaz sem čüo, da je jako bogat, da je nekši grof, a da je pobegno v Francijo od žalosti, ar ga je žena zapüstila. —Bajke ! — zamahne vratar z rokov malomarno i odide znova pred hišo. Bolničar je šče nekaj brigao za njim, a kda je vratar za sebov zapro dveri, obtihne tüdi on i odide trepetajoč z glavov. Med tem je Peter M. ležao v velkoj sobi pri okni na preprostoj železnoj posteli. Premetavao se je i ječao. Pokriti je bio z lehkov odevkov, a po čeli so se njemi vlevale kaple znoja. Ne čüdo, juli je, a on že od jütra gori v vročini 39 stopinj. Vüsta ma odpreta, vüstnice so od vročine spokane i modre, zobje pa so čarni. Na senci njemi bije žita, kak da bi što s hamrom tukeo po njej. Čunte so izstopile, nos se je poostro, ozimice so postale tenke i od slabosti ne morejo pokriti onih velkih Čarnih oči, ki se motno svetijo od vročine i se nemirno obračajo na vse strani. Peter ječi i se mantra. V prsaj njemi hropi, tak da z vsakšim vzdihom izvleče cela plüča. Sühi, beli prsti nervozno potegüjejo platno i od časa do časa je videti dve nogi, sühivi kak dve palici. Ali je to čüdno? Ve je že devet mesecov v posteli. Od tistoga močnoga moža ne ostalo drügo, kak küp čunt, zavite v kožo i dve velkivi čarnivi okej, v šterih nega več niti ostrine, niti prodirnosti, niti dobrote, niti miline. Beteg, brezmejni sivi beteg, ki prebaja v brezbrižnost, sija izpod okrvavlenih ozimic. Peter trpi. Mimo njega hodijo zdravi i betežni, veseli i žalostni a na njega nišče ne pogledne. On ne potrebüje nikdar nikoga i ne zove nikoga. To vsi znajo, zavolo toga ga tüdi nišče nikaj ne pita. Njegovomi žalostnomi i spačenomi lici so se že privadili. Kda sestra bolničarka zavolo dužnosti pride do njegove postele, on obtihne, preneha z ječanjom, samo da njemi sestra ne bi ponüdila kakšoga zdravila. Ne jemle nikakših zdravil pa tüdi ne jestvine. Kda njemi sestra ponüdi hladno vode, da bi si pogaso žejo, nevlüdno odbije njeno ponüdbo, a komaj ona odide, že stegne süho, čunteno roko, da sam vzeme kupico i srkne par kaplic. Od nikoga nešče meti kakših uslug, ali če čüje, da je kakši drügi betežnnik poželo citrono ali citronin saft, se že zdigne, brska po nekšom svežnji pri posteli i njemi ponüdi frank. A ne guči nikdar nikaj. (Dale). Odam posestvo s hišov. Poleg je lepa njiva, sadonosnik, vinograd, meri okoli 4 plüge. Leži blüzi Apač. Več se zve pri JAKOB ČREPNJAK zaloga cementnih izdelkov Apače. 4 8 NOVINE 5. julija 1931. Gospodarstvo. Delo rodovniškoga drüštva G. Lakoš - Kapca. Drüštvo je ustanovo sreski kmet. referent ing. Wenko na pobüdo šolskoga upravitela Šömena v Gornjem Lakoši dne 18.l.1931. za okoliš občin Dolnji i Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot, Hotiza i Mala Polana. V časi od 29. I. 1931. do 20. II. 1931. se je vršo popis krav v rodovniško knigo zavolo slaboga, zimskoga vremena od štale do štale ; sprejetih je bilo 207 krav. V ocenjevalni komisiji so zvün sr. kmet. referent i drüštvene tajnikojce sodelüvali po eden odbornik i mlečni kontrolor. V odbori, ki ma redne seje vsakši drügi mesec so zastopane včlanjene občine po števili rod. krav. Mleko krav merijo posestniki sami dvakrat mesečno ; drüštveni kontrolorje pa vsakši drügi mesec nenapodano kontrolerajo. Rod. krave se pripüščajo samo pri določenih rodovniških bikaj. Banovinski bik originalec iz Švice se je že aklimatizirao i se jako dobro razvija. Kr. banska uprava pa nam je odobrila 50% prispevek za naküp dveh šče potrebnih rod. bikov. Na žalost v Prekmurji pa nega prvovrstnoga blaga v te namen. Sresko načelstvo je priredilo pri nas plemensko senje za bike ; od predvedenih bikov so bili odani 4 po cenaj od 7·50 Din. do 8·50 Din. Za svoje člane je drüštvo oskrbelo edno prevozno škropilnico za sadno drevje, 23.50 q semenske krumpiše 404 selekcijoniranih valilnih belic štajerske pasme i drügo. Delüvanje drüštva se vsestransko popolno razvija i to tekom let gotovo vnogo pripomoglo do izdatnoga zbolšanja živine tükajšnjoga okoliša, ki ma že zdaj jako dobre i čiste simodolce. Sadno drevje po niskoj ceni bo letos odavalo Sresko načelstvo v M. Soboti. Sadno drevje bo prvovrstne kakovosti primernih sort. Reflektanti naj se kem prvle priglasijo pri svojoj kmetijskoj organizaciji. V poštev pri dodelitvi cepik pridejo samo člani kmetijskih drüštev. V kom grešimo pri spravlanji sadja ? Pod tem naslovom izda Kmetska zveza v Maribori prihodnje dni knjižico, ki jo je napisao priznani sadjarski strokovnjak Miloš Levstik. Ar se bliža čas, ka bode začnolo sadje zoreti, bo knižica vsem sadjarom dobro prišla. Zvün toga še obravnava pisatel v svojoj lastnoj obliki od sajenja, od oskrbe i negüvanj sadnih cepik, od zatiranja sadnih škodlivcov i od gnojenja. Knižico razpošlemo taki vsem krajevnim Kmetskim zvezam, kde jo bodete lehko dobili za 1 50 Din. Sadjari ! Potegüjte se za to lepo i polüdno pisano knižico. Cena je tak malenkostna, sadjarsko pa je panoga, ki je vredna, da se njoj posveti vsa pozornost. - - Kmetska zveza v Maribori. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 55.80, Canadski dolar Din. 54.80, Austrijski šiling Din. 7.92, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·90, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·20, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 14. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, RAZGLAS. KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI, da na znanje vsem tistim, ki so meli v prvejšoj Posojilnici. (Felsőlendvai Hitelszövetkezet) vložene peneze, oz. notri dane peneze i so ešče ne dobili vün Plačane, naj se s knjižicami zglasijo pri gori omenjenoj Posojilnici, da se njim izplača. — Uradni dnevi so vsako nedelo i četrtek predpoldnevom. — ODBOR. 2 Taki se oda edna kompletna samovozna garnitura E. M. G. Ali Polovica, več se pozve pri KOZIC IVANI strojnom klučavničari v M. Soboti Lendavska cesta. 1 Vino ljutomersko, Stolno, belo i rdeče ponüja liter od 3.25 Din. naprej 2 ALOJZ KRAINZ, posestnik vinogradov Ljutomer. Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. Sühe gobe i tak tüdi friške za vlaganje küpüje najbolše „PRODA“ d. z. o. z. Prečna 6 2 Ljubljana. Naznanjam cenj. občinstvi, da izdelüjem strojno farbanje „čevljev“ vseh vrst farb i so znova kak bi popunoma novi bili. KOLOŠA JANEZ 1 čevlar Murska Sobota, Cvetna ul. 5. Taki se sprejme iz dobre hiše i dobro šolan vajenec za mesarskó i gostilničarsko obrt. — Zglasiti se trbe pri VIKTOR MAITZ gostilničar i mesar Gornji Cmurek, p. Marija Snežna. 1 Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERŠAK & Co. LJUBLJANA, Prečna ul. 4. veletrg. z zemelj. plod. 4 Pošlite vzorce i ponüdbe. K odaji je gostilna s posestvom i s celim inventarom i s koncesijov. Več se Poizve pri 2 MARŠIK FRANCI Čikečka vas 39. p. Prosenjakovci. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC