Priloga „Orlicu“ 1922.

46312


Moji dobri mami.

Slavko Savinšek;

K mamici!

Slika otroške ljubezni v 3 dejanjih.

OSEBE:

VOLKODLAK.

ZLODEJKA, )

VRABULJA,

GRDOSAVA, I
SNEŽEC, '

BRKEC,

KUPČEK,

GOBICA,

LJUBČEK,

ANGELA SMRTI.

ANGELA VEČNEGA ŽIVLJENJA.

Dejanja se vrše tri poletne noči zaporedoma.

MARIJANCEK, (7 let).
MILICA, (6 let).

STRIC.

VILISLAVA, kraljica vil.
MALINA, J

LJERKA, J dobre vile.
JELA, J
SCIPEC, )

VRAZIC, škratje.
ZBADEC, J
MAMIN DUH.

hudobne vile.

palčki.

I. dejanje.

» Svetla poletna noč. Zvezdnato nebo. Oder v lunini svetlobi. Na desni
rob gozda, drevje in grmovje. Na levi lesena koča — vidi se ogel z oknom
in vrati. Pred hišo klopca.

1. prizor.

(Ko se dvigne zastor, v koči direndaj, tepež. Šiba poje ...)

Marijančkov glas (v/joku).  Nikar, stric, nikar! O — boli!
ne več! Saj ne bom nikoli več!

Stričev glas (vmes).  Ti para ciganska, ti! Potepenec! Na,
iač raztrgani! — Ven se mi poberi! Tam zunaj večerjaj! V noč
uprizni! (Vrata se odpro, Marijanček omahne na oder. Izza vrat
pogleda samo moška noga, potem se takoj zopet zapro).

2. prizor.

Marijanček (ihti na glas in se pobira s tal. Z rokama si
u 'ovija solze. Nekaj časa stoji, jok postaja tišji. Vsede se na
/>co. Zagleda se pod zvezdnato nebo. Proseče).  Oh, mamica,
si? — (Molk. daljša pavza. Strmi  v zvezdo, ki sveti močno
mo nad gozdom. Šine pokoncu, razpne roke, v silni bolesti za-

k či).  Ma-mi-ca! — Ma-mi-ca-a-a - (zajoka huje in se zgrudi

ih zaj na klop. V koči tišina. Le Marijančkovo ihtenje se sliši).

3. prizor.

Milica (tiho odpre vrata. V predpasniku nekaj prinaša,
h a lahno stopa k Marijančku in prisede. Roko mu dene na ramo).

Marijanček! — Nikar ne jokaj! — Ali te hudo boli? Oh, ta grdi
stric!'(Pavze. Marijanček utihne in zastrmi v zvezdo).  Na, Mari¬
janček, lačen si. Dva krompirja sem dobila za večerjo, na, pojej
jih!-Nočeš?

Marijanček (poboža sestrico po laseh).  Sama jih pojej!
Ti si lačna, jaz pa nisem.

Milica. No, vsaj enega, Marijanček! Vsak enega bova po¬
jedla, kajne?' (Marijanček vzame. Začneta jesti).  Veš, kar počakala
sem, da je stric odšel, potem sem pa hitro stekla k tebi. Strah
me je bilo notri. Pri tebi me pa ni strah. Saj je mamica včasih
rekla: Marijanček je že velik mož. Prav nič se ne boji strahov.

Marijanček. Oh, mamica, zakaj si odšla? In naju nisi ho¬
tela vzeti s seboj!

Milica. Ta grdi stric! Samo tepe naju. — Ali te hudo boli?

— Še večerje ti ne da. Mamica nama je.pa kavo skuhala in kruha
nama je dala ... Pa je šla mamica. Čez deveto goro v deveto
nebo je šla . ..

Marijanček. Čez vrhove gora je odšla k zvezdicam. Ali
veš, Milica, kako nama je včasih tu na klopci pravila: Sirotici,
kaj bo z vama? Mene kmalu ne bo več. Vidita tam nad gozdom
ono zvezdico? Tja gori bom šla. Z zvezdice bom gledala na vaju.
da vaju ne bo strah, ko bosta sama ... In kadar bo zvezdica
migljala in se smejala, mislita, da se vama jaz smehljam in vaju
kličem k sebi . . .

Milica. In še je rekla: Milica, ko boš ti tako velika kot
Marijanček, bosta prišla k meni. Marijanček te bo peljal za roko.

— Potem naju je pobožala in solze so ji tekle po licih. — —
(Pavza.)  Marijanček, glej, kako se nama mamica smehlja!

Marijanček (vstane, stegne roko).  Mamica, ali smeva k tebi?

Milica (ob njem, se ga oklepa).  Vidiš, kima da smeva. —
Marijanček, saj sem že dosti velika. Pojdiva k mamici!

Marijanček. Ne boš mogla čez strme skale. Strah te bo
skozi temne gozdove.

Milica. Nič me ne bo strah. Ti se ne bojiš strahov. Daleč
pa tudi ni.

Marijanček. Prav na vrh hriba morava priti. Vidiš, do.
onele smreke. Jaz bom splezal na smreko in jo bom poklical:
Mamica!

Milica. Mamica bo vesela in bo rekla: Ali sta res prišla ?
Ali se nista nič bala?

Marijanček. Nič, bova odgovorila. Saj sva samo na tebe
mislila. (Pavza.)

Milica. Marijanček, kdaj bova šla? — Pojdiva takoj!

Marijanček. .Ne, nocoj še ne! (Se zopet vsede, Milica z
njim) čudi  zvečer. Čez dan bova naprosila kruha, da ne boš lačna
na poti. In tvoje čižme bova poiskala, da te kamenje ne bo zba¬
dalo. — Zgodaj bova šla, takoj ko bo zasvetila zvezdica. Vso
rtoč bova hodila in še en dan in eno noč. — Ali boš kaj trudna,
Milica?

Milica. Prav nič! Tako hitro bom tekla, kakor boš ti hodil.
Če bova urna, bova kmalu pri mamici, kajne?

5

Marijanček. Kmalu, seveda. Samo če bom dosti velik, da
bom dosegel zvezdo in zbudil mamico, če bo spala.

Milica. Boš pa dolgo palico vzel in boš prav nalahno po¬
trkal na zvezdico in boš rekel: Mamica, ali spiš?

Marijanček. Ali bova pa pod smreko počakala, da se ma¬
mica zbudi. Pogledala bo sem na klopco. Ustrašila se bo, ko
naju ne bo videla. Žalostna bo začela jokati. Takrat jo bova po¬
klicala: Mamica! Takoj se bo zasmejala in naju bo potegnila k
sebi. —

Milica. Pa se je bova oklenila in je nikoli več \zp\xsW\a. (Pavza.)

Marijanček. Milica, pojdiva spat. Pozno je že. Čuj, tam
ta grmom šumi škrat. In doli pod bregom si divji mož zobe brusi.
Nocoj morava dobro spati, da jutri ne bova zaspana ... O, ma¬
mica, kmalu bova pri tebi!

Milica. In stric naju ne bo več tepel. Mamica nama bo
dala kruha in orehov in kave nama bo skuhala.

Marijanček. Ti neumnica ti! Saj na zvezdah nič ne jedo,
je rekla mama. Samo smejejo se in igrajo. Z angelčki se skrivajo
in mance lovijo po vrtu.

Milica. Midva se bova tudi skrivala mamici. (Odhajata v
kočo.)  Ko naju bo našla, bo rekla: O, vižjih, moja otročiča! In
poljubila naju bo . . .

4. prizor.

Snežec. Kupček.

Snežec (previdno pokuka izza grma, stopa do srede odra
in se razgleda).  Alo, Kupček! Nikogar ni.

Kupček (boječe izza grma).  Ali ni Volkodlak.za hišo? Ali
Ščipec v travi?

Snežec (ogleduje).  Ni ga ne. Nikogar ni. Kar pridi!

Kupček (steče k njemu).  Ali si dobro slišal sirotici? Ali se
ti kaj smilita?

Snežec. Kar k mamici bi ju nesel.

Kupček. Veš kaj? Kraljici Vilislavi bova vse povedala.

Snežec. Saj je sama slišala. Pri meni je stala pod smreko.

5. prizor.

Prejšna. Vražič, pozneje Ščipec.

Vražič (izza grma, skokoma sede sredi med oba).  Čik!

Snežec in Kupček (se prestrašita in odskočita).  O-je!

Snežec. Tiho bodi, Vražič, da ne boš zbudil sirotic. Ali se
ti nič ne smilita?

Vražič. O prav nič! (Vstaja).  Kar prav jima je. Naj se le
naučita kozjih molitvic.

Kupček (ki ga je Ščipec priplazivši se skrivoma v nogo
vščipnil, odskoči).  Ajsss!

Ščipec. No, Kupček, kaj pa je? Ali si poskočil, kaj?

Kupček. Le čakaj, Ščipec! Vilislavi te zatožim. V vodo te vrže!

Ščipec. Kar tebe naj vrže, da se boš malo skopal.

Snežec (Ščipcu).  Pusti ga, kaj ti je storil? — Ko biti vedel,
kako se godi tema dvema, (pokaže na kočo),  ne bi takojnagajal.

4

Ščipcc. O, saj vem! Prav jima je. Pa mislita tepčka, da
bota šla k mami na zvezdico. Hej, saj ni zvezdica neumna, da
bi prišla k njima!

Vražič. Volkodlak je rekel, da nikoli ne bota videla mamice.
Požrl ju bo.

6. prizor.

Prejšni. Vilislava.

Vilislava (nastopi naglo).  Prav nič ju ne bo požrl. — Alo,
paglavca, spat!

Vražič in Ščipcc (brž planeta za ogel).  Nikamor ne greva.
Ali si ti najina kraljica? Kupčka in Snežca spodi spat!

Vilislava (skoči proti njima).  Ali mi ne gresta?

Vražič in Ščipec (se umakneta).  Volkodlak! Volkodlak!

7. prizor.

Prejšni. Volkodlak.

Volkodlak (hitro od desne zadaj).  Kaj je? Kdo kliče?

Ščipec (pokuka izza vogla).  Vilislava naju spat podi.

Volkodlak. Vila, mojim sem jaz gospod.

Vilislava. Zato jim zapovej mir, da moreta sirotici zaspati
(pokaže na kočo).

Volkodlak. Kakšni sirotici? Ta paglavca tu notri? Požrl
ju bom.

Snežcc (izza vilinega zagrinjala, kamor se je skril s Kupčkom).
Ti bi slona požrl.

Kupček. Jago babo požri, da ti bo s kostmi želodec predrla.

Volkodlak (skoči proti njima).  Tiho, seme, če ne . ..

Vilislava (dvigne rok-o).  Pusti ju! Prav imata! — Vsaj otrok
bi se usmilil.

Volkodlak. Najslajšo kri imajo.

Vilislava. Dobrih, nedolžnih, kakor sta ta dva.

Volkodlak. Ha-ha! Taki imajo šele sladko kri!

Vilislava. Pa ta dva imata mamico tako rada.

Kupček. K njej bosta šla.

Snežec. Na zvezdico.

Volkodlak. Ne bosta šla. Ujel ju bom.

Ščipec. In požrl.

Vražič. S kostmi in kožo vred.

Vilislava (Volkodlaku, ki se reži).  Ali res misliš?

Volkodlak. Res, res!

Vilislava, Pa ju ne boš! Jaz pojdem ž njima, popeljem ju
na zvezdico.

Ščipec (zbadljivo).  Na lunico, na solnčece .. .

Vilislava. Vse dobre vile bom sklicala, vse palčke zbrala
in jih poslala na pomoč.

Volkodlak. Strica bom pregovoril, da ju pojde iskat. Njemu
jih bom ukradel in požrl.

Vilislava. S svilnatimi nitmi bom zvezala strica, da se ne
bo ganil.

5

Volkodlak. Moji škratje bodo niti pregrizli.

Vilislava. Uspavalne trave mu bom dala, da se ne bo zbudil.

Volkodlak. Moje vile ga bodo zdramile s trnjem in vsatom.

Vilislava. Moje trave so močnejše ko trnje in osat.

Volkodlak. Pa so moje roke silnejše.

Vilislava. Moje vile urnejše.

Volkodlak. Jaz sem hitrejši.

Kupček. Neroda si.

Ščipec. Kupček, ajsss! (Se pači Kupčku).

Vilislava. Kaj se bom prerekala s teboj. Grem iskat vile,
da hišo zastražijo. (Odhaja).  Palčka, počakajta me tukaj!

Kupček. Bojim se.

Ščipec. Kupček, ajsss! (Kupček mu hud preti).

Vilislava. Nič se ne boj Volkodlaka! Saj si moj. (Odide).

Volkodlak (za njo).  Le pojdi! Jutri se pomeriva. Mar misliš,
da nisem več Volkodlak? Bomo videli. Ha-ha-ha. (Na desno).

8. prizor.

Palčka. Škrata.

Vražič (skoči proti Snežcu in ga sune).  Snežec. čik!

Ščipec ( enako proti Kupčku).  Kupček, ajsss! (Ga vščipne).

Snežec (klofne Vražca, da odleti kapa).  Na grdoba!

Kupček (skoči k Snežcu).  Varuj me!

Ščipec (vščipne Kupčka).  Kupček, ajss!

Snežec (ki se mu je Vražič zapodil pod noge, udari Ščipca,
Kupček  se zvali na klečočega Vražiča, Ščipec  zgrabi Snežca
za vrat. Rujejo se in motovilijo po tleh).

9. prizor.

Prejšnji. Dobre vile.

Vilislava (plane z drugimi na oder).  Paglavca ali mi gresta?
Čakajta! (Žuga proti njima).

Vražič in Ščipec (se urno pobereta in planeta za hišo.)

Vilislava (Kupčku, ki joče na tleh).  Ubožec! Le potolaži se!
'Vržem ju v vodo. Pojdita spat sedaj in lepo počivajta!

Kupček in Snežec (ji poljubita roko).  Sladko spavaj kra¬
ljica ! (Odideta). ■

10. prizor.

Vilislava (za njima).  Lahko noč, ljubčka! (Malini in Ljerki,
ki ste se takoj po ubegu škratov postavili na stražo pod okno in
k vratom).  Skrbno, sestri, čuvajta nocoj! Noben šum naj vama
ne uide. Varujte sirotici ubogi. (Stopi k oknu in gleda v kočo.
Luna se skrije, oder temni.)  Pojta jima uspavanko, čarajta jima
sanje o mamici zlati, o zvezdici srebrni. (Odhaja na levo.)  In jaz
grem, (bleda svetloba jo obsije)  da rožicam naročim, naj ju jutri
pozdravljajo na poti, da ptičkam povem, naj ju krepčajo s pe-
semco, naj jima s kljunčki kažejo pot. (Odide)

/

6

11. prizor.

Malina {sloni ob smreki kraj koče).  j Pritajeno nnieta  .
Ljerka (sedi na klopici pod oknom), j ^  P J •

Lahno se noč je na zemljo spustila,
malima v očke je sanje dahnila.

Zvezda z višave pošilja pozdrave,
mamica k njima hiti iz daljave.

K postelji v zlati se zarji približa,
skrbno siroti na čelo pokriža.

„Lahko noč, lahko noč“, tiho šepeče,
solza ljubezni v očeh ji trepeče.

Zastor.

II. dejanje.

Gozdna jasa. Krog in krog drevje, tupatam grm. Zvezdnata noč. Nad
gozdom svetla zvezda.

1. prizor.

Kupček in Gobica sedita pod grmom.

Gobica. Šmentana reč, kje sta otroka tako dolgo? Kaj de¬
lata Snežec in Brkec, da še nobenega ni?

Kupček. Pa vendar ni Volkodlak požrl sirotic ubogih ?

Gobica. Saj jih je Vilislava zastražila. Vile gredo ž njima.

Kupček. Če bi bil Volkodlak hudega strica zbudil? Alt mu
pa vezi potrgal, ki so ga, vile ž njimi zvezale?

Gobica. Ah, kako neki! Kraljica vil je močnejša ko Volkodlak.

2. prizor.

Prejšna. Vilislava.

Vilislava. Da, močnejša sem. Ali bojim se, da so škratje
moje vile premotili in palčke polovili. Predolgo ni Snežca in Brkca
s poročilom.

Gobica. O, pot je dolga in palčka imata kratke nožiče.

Kupček. Otročiča sta pa slabotna in le počasi hodita.

Vilislava. Gobica, brž ko pride Snežec, me priteči poklicat.
( Odide).

3. prizor.

Kupček, Gobica, pozneje Volkodlak.

Gobica. Kako ima Vilislava rada sirotici. Pa nič se ne boji
Volkodlaka.

Kupček. Nič nima strahu pred požeruhom kosmatim.

Volkodlak (za kulisami).  Ha-ha-ha! Ha-ha-ha!

Kupček. Ali ga slišiš, Gobica? Sem gre! Bojim se ga tako!
(Se stisne h Gobici).

Gobica. Nič se ne boj! Za grm skočiva, ne bo naju videl.
(Se skrijeta za grm).

Volkodlak (nastopi).  Ha-ha-ha L Pa ju bomo danes! Samo,
če so moje vile dale stricu dovolj trnja in osata. In če so moji
škratje pregrizli niti. — Ej, Zlodejka ima ostro trnje kot nož in
Vrabulja osat kot srpova konica. Ščipec in Vražič pa nohte in
zobe kot miši. Zgovorna Grdosava in Zbadec mu bosta pa vse

7

povedala — da sta paglavca ušla, da bo stekel za njima in ju
za ušesa privedel nazaj. In ko bo Vilislava pozabila nanju, ju pa
požrem. Sladka bo kri, to bo dišala. Ha-ha-ha! ( Izgine v grmovju).

4. prizor.

Gobica, Kupček, kasneje Snežec.

Gobica (s Kupčkom polagoma priležeta izza grma).  Ali si
ga slišal, zverino, pasjeglavca?

Kupček. Ves se tresem od strahu. Joj, dobro, da naju ni
zapazil.

’ Gobica. E, kaj! Saj naju varuje Vilislava. — Ti, Kupček,
glej, tamle teče Brkec. {Mu tečeta naproti)  Ej, Brkec, kako?

Brkec {priteče preplašen).  A-a-a-a! Moje noge, moje noge!
Tako sem tekel, da sem si podplate zbrusil.

Kupček. v Kaj pa sirotici?

Brkec. Že gresta semkaj.

Kupček. Juh! Ne bo jih Volkodlak!

Gobica. Na zvezdico prideta! Brž Vilislavo klicat! {Steče.)

5.  prizor.

Kupček, Brkec. Kasneje Vilislava in Gobica.

Kupček. Ali si kaj zelo truden, Brkec? Ves si splašen.

Brkec. O, nič zato! Saj sem tekel za ubogi sirotici.

Kupček. Hej, srečno bosta prišla k mamici. To bomo še
veseli!

Brkec. Ti, Kupček, meni se pa tako zdi, da se bo nesreča
zgodila. Čisto se mi zdi, da je tekel za menoj škrat Zbadec in
se mi je smejal. Tamle pod bregom je stekel proti Volkodlakovim
jamam. Oh, da bi se bil vsaj zmotil!

Kupček. Gotovo si se zmotil. Saj naše dobre vile varujejo
otroka in Snežec je tudi ž njima. Volkodlak se boji Vilislave.

Brkec. Snežec mora biti kmalu nazaj. Bo že povedal.

Vilislava {pride z Gobico od leve).  No, Brkec, priden si
bil, dobro si tekel. Prav sladkih bonbončkov dobiš in orehov.
Kje so Snežec in vilA?

Brkec. Snežec je ostal pri koči, da pazi na strica. Vili pa
gresta nevidno s sirotama. Od drevesa do drevesa jima sledita.

Kupček {ki je že dalje časa gledal proti desnim kulisam).
Že gresta, že gresta! {Vsi gledajo.)  Jej, jej, pa trudna sta. Milica
že komaj nožiče premika!

Vilislava. Sta že tu. Hitro se jima skrijmo! {Palčki za grm,
Vilislava za levo kuliso).

6. prizor.

Otroka  počasi prideta. Vili  se samo pokažeta.

Milica. Ah, Marijanček, tako sem trudna. Počijva malo!

Marijanček. Nikar, Milica. Glej, zVezda se nama tako
smehlja, tako naju vabi mamica. Pojdiva dalje, da bova prej pri nji.

Milica (zaihti).  Oh, tako me nogi bolita. Vsaj malo sediva!

8

Marijanček. Le nič ne joči, sestrica! Pa počijva. Tamle
pri grmu. (Sedeta tako, da vidita zvezdo.)  Kar name nasloni gla¬
vico, Milica, in počivaj!

Milica (uboga in se zagleda  v zvezdo).  O, mamica, ali naju
kaj vidiš, kako sva trudna? Ali se ti kaj smiliva?

Marijanček. Seveda je ji. Saj se kar svetijo solzice na
zvezdici. Če bi mogla, bi prišla po naju. Tebe bi nesla, mene
pa peljala za roko.

Milica (po presledku).  Marijanček, tako sem zaspana. Komaj
še vidim mamico. Ali jo ti kaj vidiš, Marijanček, mamico zlato,
kako ... se ... nama . . . sme - hlja . .. (zaspi).

Marijanček. Ubožica, zaspala je. Le spančkaj, sestrica mala,
da počiješ. Noč je še dolga in daleč je dan. Jaz te bom čuval,
da te ne bo v sanjah plašil Volkodlak in strašila Jaga-baba.
(Pavza.)  O, mamica, kmalu bova pri tebi, kmalu. Jutri že, morda...
Tako blizu je zvezdica in tako naju z očesci pozdravlja. (Gleda  v
zvezdico, nasloni se na komolec. Kmalu omahne na mah in zaspi.)

7. prizor.

Kupček, Brkec in Gobica prilezejo izza grma. Vile se počasi približujejo in
obstopijo speča otroka.

Kupček (poboža Milico po nožicah).  O, kako imaš spehane
nožiče! In ožuljene! Gotovo te pečejo žulji, ubožica uboga! Le
čakaj, ohladim ti jih. (Sname čepico in ji dela veter.)

Gobica. Vilislava, dihni na njeni nožiči, da ji splahnejo žulji!

Vilislava (se skloni in dihne na nogi.)  Tako, sirotica uboga.
Naj bosta lahki tvoji nožiči, naj mirno tekata mamici nasproti!

Malina. Naj 'se kamni in kamenčki umikajo, da ne ranijo
nežnih nožič.

Ljerka (Marijančku).  Naj bo hrabro tvoje srce, da se ne
oplaši na težki poti.

Vilislava. Tvoji roki trdno opirajta malo sestrico.

Milica (v spanju).  Mamica zlata, daj mi poljubček! O, kako
si moja, mamica!

Vilislava. Uboga Milica! Mamica je še tako daleč, ti si pa
tako trudna.

Malina. In pot je še tako dolga in strma.

Ljerka. Ti pa si tako majhna in nebogljena.

Volkodlak (iz gozda).  Ha-ha-ha-ha!

Kupček. Že zopet rjove, zverina. Nič nima srca.

Brkec. Nič se mu ne smilita, pasjeglavcu.

Volkodlak (močneje.)  Ha-ha-ha ha!

Vilislava. Zbudil ju bo. —, Pa vendar ni česa napravil,
da se tako reži.

Malina. Saj smo mi pri siroticah.

Kupček. Mi ju bomo varovali.

Brkec. Mi branili.

Vilislava. Če le ni strica sklical in spravil na pravo sled.

Gobica in Kupček. O joj! Gorje!

Malina. Zvit je in prevejane njegove vile.

9

Ljerka. Prekanjeni njegovi škratje.

Vilislava (ki že dalje časa gleda v gozd na desno).  Moj
Bog! Tam doli teče Snežec ves spehan. Nesreča se je zgodila.

Malina. In tam zadaj teče naša sestra.

Palčki. Joj, joj! Gorje, gorje!

Volkodlak (še močneje).  Ha-ha-ha-ha!

8. prizor.

Prejšnji. Snežec, pozneje vila Jela, vmes Ljubček.

Snežec (ves spehan).  A jej, o joj! Komaj lovim sapo. O joj!

Vsi. Snežec, kaj je, kako je?

Snežec (zasopljen).  Stric — hudi stric — ju gre — iskat.

Vsi. Gorje, gorje!

Vilislava. Kako se je zgodilo? Kdo ga je zbudil? Kdo
oprostil vezi?

Snežec. Vili Zlodejka in Vrabulja sta ga zbudili s trnjem
in osatom. Vražič in Ščipec sta pregrizla vezi.

Kupček. Dalje, dalje!

Snežec. Grdosava in Zbadec sta mu povedala, da sta otroka
ušla. Grdosava ga je naščuvala, naj ju gre iskat. Takoj se je na¬
pravil na pot.

Vilislava. Pa kako sta stražila ti in Jela?

Snežec. Mene sta vili pod oknom ujeli in zvezali.

Volkodlak (v gozdu).  Ha-ha-ha-ha!

Snežec. Potem sta postavili Vražiča k meni za stražo, sami
sta pa šli strica budit. Jela je prihitela iz gozda, spodila Vražica
in mene oprostila. Takoj me je poslala semkaj. Preden sem stopil
v gozd, sem še prav dobro videl, kako je stric prihitel iz hiše.
In Jelo sem še slišal, kako je'kriknila. Stric jo je sunil, ko mu
je hoteia zastaviti pot.

Vilislava. Hrabra Jela! — (Kliče za leve kulise).  Ljubček,
Ljubček'.

Ljubček (priteče).  Kraljica, zapoveduješ?

Vilislava. Takoj teci Jeli naproti in ji pomagaj, če je v stiski.
Če bo sila, priteči po nas!

Ljubček (se prikloni in odhiti desno  v gozd).

Brkec. Moj Bog! Kako da so nas Volkodlakovi premagali?

Kupček, Prehiteli so nas.

Snežec. In kaj bo s sirotama?

Gobica. Branili ju bomo.

Vilislava. Pred Volkodlakom lahko. Toda kaj bo, če se
nas stric ne bo bal?

Volkodlak (za kulisami).  Ha-ha-ha-ha!

Kupček. Z\erina, kako tuli. Le čakaj! (Mu žuga v gozd).

Vilislava. festre, kaj storimo?

Gobica. Ljulček teče tamle in Jela. Za njima pa grde vile
in škratje. Joj!

Snežec. Joj, am doli pa hiti stric! Z rokami žuga.

Ljerka. O, siroici! (Stopi k njima in ju pokrije s pajčolanom).

10

9. prizor, (ki naj se igra hitro!)

Prejšnji, Jela, Ljubček, kasneje škratje, hudobne vile, Volkodlak.

Ljubček (ves spehan, brez čepice).  O joj, o joj! (Se oklene
Maline).

Jela (vstrahu).  Bežimo, sestre! Hudoben človek je. Pobil nas bo!
Vilislava. Sestre, bratci, nikamor! Branimo sirotici! (Vse
ju obstopijo. Palčki pred desne kulise, kjer se spoprimejo s škrati,
ki jih potisnejo k vilam).

Ljerka (skoči pred škrate).  Stran, paglavci! (Prevrne dva
po tleh, vsi se umaknejo za kulise).

Grdosava, Vrabulja, Zlodejka (planejo izza desnih kulis).
Kaj jih biješ, zelenka? Nazaj!

Malina. Nikamor! Umaknite se ve, sicer vas poženemo.
Vrabulja. Kdo? Ve? Le poskusimo se! (Se zažene proti nji).
Vilislava (skoči prednje).  Nazaj, čarovnice! Nič več pred
moje oči! Jage-babe!

Volkodlak (še za kulisami).  Ha-ha ha! (Plane predVilislavo).
Kdo nam ukazuje? Ti?

Vilislava (oblastno).  Jaz, kraljica!

Volkodlak. Ti? Nikdar! Hej, vile, kar po njih! (Hoče pla¬
niti na Vilislavo).

Vilislava (ploskne z rokami, zabliska se in zagrmi. Volko¬
dlak se opoteče nazaj v gozd).  Na, pasjegiavec! Vidiš, kaj je kraljica!

Grdosava, Vrabulja, Zlodejka (ob blisku prestrašene pla¬
nejo za desne kulise).

Stričev glas (močan, za kulisami).  Hej, paglavca, kje sta?
Marijanček in Milica (planeta iz spanja).  Mamica, mamica!
Vile (stopijo tik pred desne kulise v brambno vrsto).

Palčki (se skrijejo za grm).

10. prizor.

Dobre vile. Stric.

Luna se skrije za oblake. Polagoma se stemni, grom in blisk, posebno proti

koncu prizora.

, Stric (nasilno nastopi med vile in razmahne roke).  Stran, ženske!
Vile (stečejo za leve kulise).  Gorje, bije nas! Človek nas bije!
Marijanček (vpije).  Mamica, mamica! Stric gre, stric!
Milica (zajoče).  Ubil naju bo! (Stisne se k MUrijančku).
Stric. No, cigana, ali sta se že sprehodila? Sfveda, spočita
sta morala na sprehod. Jaz vaju s palico naučim sprehodov!

Marijanček (poklekne, dvigne roki).  Stric, ne tepi naju!
Pusti naju k mamici!

Milica (tudi poklekne).  Stric, ne tepi naju! Saj bova pridna.
Marijanček (hrabro).  Mamice se boj! Vili te!

Stric. Smrkavec! Še grozil mi boš? Cikajta, jaz vama
pokažem »mamico«!

Volkodlak (v gozdu).  Ha-ha-ha-ha!

Stric (stopi k njima, zgrabi vsakega začno uho in jih vleče
s seboj).  Marš, seme cigansko! Domov! Tam se naprej pomenimo.

Marijanček. Stric, joj! Pusti, pusti n^ti! Vsaj Milico pusti.
Jaz sem kriv!

11

Milica {joče).  Mamica, mamica, pomagaj!

Marijanček (tudi joče).  Mamica, joj, boli, boli! (Vsi trije
zginejo za kulise na desno. Marijanček in Milica  £e vedno
kličeta: „Mamica, mamica.!“ Glasovi se zgube v dalji. Volkodlak
se v gozdu zareži: Ha-ha-ha-ha!)

Grdosava, Vrabulja, Zlodejka in škratje (se v gozdu
krohotajo).

Vile in palčki (pridejo počasi na oder in plakajo. Grom
in blisk).

11. prizor.

Dobre vile. Palčki.

Ljerka. Gorje jima, gorje!

Kupček. Ubil ju bo, ničvrednež.

Jela. Groza me je!

Brkec. Volkodlaku ju bo dal, da ju požre.

Snežec. O siroti ubogi! (Veter zažvižga).

Gobica (kaže proti nebu).  Glejte, še zvezdica z mamico se
je skrila. (Veter znova zatuli).  O, uboga mamica, kako joče.

Kupček. In kako se žalosti nebo!

Malina. Še blisk plače in skala joče.

Snežec. O, moči nadnaravne, pobijte hudobneža!

Brkec. O, Bogec, v zver ga spremeni!

Vilislava (ki je ves čas v ospredju v pajčolan plakala).  Sestri,
Malina in Ljerka, hitita za njimi! Bijta strica s trnjevimi palicami,
da bo izpustil siroti. Snežec, meči mu prahu v oči, Jela brizgaj mu
dežja v obraz, da ne bo mogel zmerjati otročičev! Brkec, kamenja
mu meči pod noge, da mu bo kri čevlje močila! Kupček, vodi
sirotici varno za roke in čuvaj ju bodečega trnja in ostrega ka¬
menja! Ko prideta domov in zaspita, namažite ju z zdravilnimi
rožami in ozdravite jima bolečine! Obrišite jima solze z ličic! Jutri
zvečer pridem sama k vam doli. Hitite, sestre, bratci, hitite!

Vsi (razen Gobice).  Lahko noč, kraljica! Ti čuvaj nad nami!
(Odidejo na desno).

Vilislava. Gobica, ti pa pojdi in mi pokliči angela smrti.
Naj takoj prideta k meni. Potem straži pred mojimi vrati.

Gobica (se prikloni).  Lahko noč, kraljica! (Odide).

12. prizor.

Vilislava. Gorje tebi, Volkodlak! Danes si me ukanil, danes
tepeš siroti in veseliš se že njune krvi, toda prekmalu. Še živi
kraljica Vilislava. In ta se bo maščevala, kruto maščevala!

Volkodlak (v gozdu).  Ha-ha-ha-ha!

Vilislava. Le reži se, le reži, ne boš se dolgo. Črni duhovi
groze so že zapičili vate plamteče oči. (Proti nebu).  Ti, zvezdica,
potolaži žalostno mamico. — Ne jokaj, dobra mamica, ne jokaj.
Kraljica Vilislava skrbi za tvoji sirotici. (Bleda luč jo obsije).  Vili¬
slava ti jih bo vrnila. Preden bo drugič zašla zvezdica, bosta objemala
tvoj vrat, poslušala utripe materinega srca. Z nebogljenimi ročicami
bosta božala tvoje zlate lase. (Odhaja v svetlobi za leve kulise),

Zastor.

•42

III. dejanje.

Pozorišče kakor v 1. dejanju, noč'brez lune.

1. prizor.

Malina, Ljerka, Jela sede in stoje ob koči. Pred njimi Kupček.

Kupček. Oh, strašno je bilo sinoči. Še danes se ves tresem.

Malina. Pa kje si ga videl, Volkodlaka?

Kupček. Vilislava mi je naročila, naj jo pridem poklicat,
če bi se otrokoma hudo godilo. Ko jih je stric pretepal, sem hitel
klicat vilo. Pridem do one smreke ob razpotju —

Jela. Kaj je bilo?

Kupček. Zagledam Volkodlaka, kako leži stegnjen na tleh.
'Iz razklane čepinje mu je curljala črna kri in zobje so režali
vame, da sem zavpil od strahu.

Ljerka. Grozno, grozno!

Malina. Vilislava se je maščevala, ker je dvignil roko
proti nji.

Jela. In dalje?

Kupček. Okrog po drevju so sedeli črni vrani in peli:
Kazen, kazen, kazen! Tako me je bilo strah, da nisem upal dalje
in sem hitro stekel nazaj.

Malina. Prav si storil. Strica sem že jaz ukrotila. S trnjeno
vejo sem ga bila po obrazu, pa je popustil siroti.

Kupček. Kje sta zdaj otročiča?

Ljerka. Tu notri spavata. Marijančku je stric skoraj uho
otrgal in Milica je imela vse žuljave noge.

Jela. Vzeli sva jih stricu, odvedli v kočo in jima ozdravili rane.

Ljerka. Ves dan sta spala in še vedno se ne zbudita.

Malina. In kako je Vilislava kaznovala hudobnega strica!
Ko ga je žadevalo moje trnje, je od groze rjul. Tako mu je šla
k srcu moja kazen, da je znorel.

Kupček. Prav mu je, surovežu!

Malina. Začel je besneti, da so prihiteli ljudje. Zvezali so
ga in vrgli na posteljo. Krivogleda žena mu moči razbeljeno
glavo z mrzlim ledom in čaja zdravilnega mu kuha.

2. prizor.

Prejšnji. Palčki, razen Gobice, pridejo od desne zadaj.

Snežec. O, dober večer, sestre!

Brkec (Kupčku).  Dober večer, bratec!

Jela. Kaj ste tako splašeni, ljubčki?

Kupček. Ali ste mrtvega Volkodlaka videli?

Snežec. Tudi Volkodlaka. Pa še vse hujše reči.

Brkec. Hudobne vile! O, groza!

Ljubček. In škratje! Brrr . . . !

Vile. Brž, brž, povejte!

Brkec. Grdosavo in Vrabuljo smo videli. O, kako strašno!
Vso obleko sta si bili razcefrali in druga drugo sta grizli.

Snežec. Prišli smo bliže in za trenutek sta odnehali. Po¬
gledali sta nas z ledenimi očmi. Potem sta se zopet zagrizli
druga v drugo, da se je naredila luža krvi.

t

13

Kupček, Vile. Grozno! Strašno se je maščevala Vilislava.

Brkec. In v Volčji jami plavajo trije utopljeni škratje.

Malina. Joj, joj!

Jela. Tudi te je torej pravična Vilislava kaznovala!

Snežec. In nazadnje smo videli še Zlodejko.

Ljerka. Kje, kakšno?

Brkec. Gori na Trati. Na prelomljeno vejo je bila nabodena.

Snežec. Lasje so ji bili razpleteni po tleh in burja jih je
razmetavala.

Jela. Res, grozno so bili kaznovani vsi, ki so kaj žalega
storili otročičema.

Brkec. O, Vilislava je pravična kraljica!

Ljerka. In še bo nekaj napravila. Ravno prej je bila tukaj.
Gledala je speči siroti, pa so ji oči tako čudno žarele.

Jela. Ko je odhajala, je rekla: »Kmalu bo bolje, siroti".

Brkec. In Gobico je sinoči poslala po angela smrti.

Ljubček. In angela večnega življenja je klicala danes.

Malina. Rekla je, da se kmalu povrne.

Kupček. Menda bo peljala siroti na zvezdico k mamici.

Snežec. Morda. Bog ve?

3. prizor.

Prešnji. Vilislava.

Vilislava (kot kraljica, s krono na glavi).  Radu j te se sestre,,
veselite se, bratci! Maščevala sem se nad onimi, ki so se mi
bili postavili v bran!

Vsi. Slava ti, kraljica!

Malina. Strašna si v maščevanju.

Jela. In velika v dobroti.

Ljubček. Neskončna v ljubezni.

Vilislava. Da, v ljubezni. Zato ljubim vse, ki resnično ljubijo.

Ljerka. O, ljubezen!

Vilislava. Da, ljubezen! Samo ljubezen, resnična ljubezen
je večna, neminljiva. Zato blagor onim, ki v ljubezni umrjejo.
V ljubezni bodo živeli večno.

Marijanček (v koči).  0, v mamica, kako si moja! O, mamica!

Vilislava. Ali čujete? Še v spanju samo mamico kliče!

Jela. V bolečinah in udarcih sta siroti mislili samo na mamico.

Malina. Drobni, nedolžni srčeci bi dala za mamico.

Ljerka. Ker jim je tudi mamica vse dala.

Vilislava. Vse zate, vse radi tebe, o ljubezen materinsko-
neskončna! (Stopi k oknu in gleda  v kočo).  Kako mirno spita!
Milica je obe roki ovila bratcu krog vratu. In med njima in nad
njima plava ljubezen.

Brkec. Kako se imata rada!

Ljubček. Živeti bi ne mogla drug brez drugega.

Kupček. Kot brez mamice ne moreta.

Vilislava. Zato bosta ž njo skupaj živela kmalu za vedno.
O, sirotici, kako bogato bo poplačana vajina ljubezen. In jaz
vaju bom plačala! Ni me Bog ustvaril samo za maščevanje, za

14

boj. Poslal me je Bog, da poplačam tiste, ki se imajo radi, ki
od hrepenja in ljubezni umirajo.

Ljerka. O, kraljica, kako si dobra!

Jela. In v veselju žariš nocoj, sestra.

Malina. V nestrpnem pričakovanju drhte tvoje oči.

Vilislava. O, v kopernenju mi sijejo oči nocoj, v hrepe¬
nenju, da vidim, kako osreči ljubezen one, ki ljubijo.

Ljubček. Kaj namerjaš nocoj, kraljica?

Vilislava (gleda v kočo).  O, sirotici ubogi, le oklenita se
drug drugega, le veselita se v sanjah sreče materinske ljubezni.
Kmalu bosta pri mamici. Kmalu ji bosta pripovedovala svoje
trpljenje in svoj jok. Še nocoj ji bosta božala lice in pila tolažbo
njenih milih oči.

Brkec. Blaga kraljica!

Snežec. O, srečna otročiča!

Vilislava. Ker vajinega hrepenenja in vajine ljubezni je
dovolj. Zemlja je pretrda za vaju, ustvarjena sta le za mehke
materine roke. In ker sta preslabotna za dolgo, strmo pot, naj
se zvezdica približa, naj mamica dobra pride k vama in vaju
vzame s seboj v svoje naročje! (Stopi v sredo odra, tleskne z
rokama. Vile in palčki strme  v nestrpnem pričakovanju.  —
Blisk, grom.)

4. prizor.

Prejšnji. Angela smrti.

Med gromom in bliskom prideta angela v črnih oblekah.

Angel. Klicala si naju, kraljica! (Se priklonita.)

Vilislava. Pozdravljena!

Palčki (se zboje črnih angelov in sc stisnejo k vilam).

Vile. Nič se ne bojte. Ničesar vam ne storita.

2. angel. Pokorna tvojemu povelju klanjava glavi. Ukazuješ?

Vilislava. Že včeraj, o angela, sem vama naročila, da
ugasneta luč življenja sirotoma tu notri.

Palčki, vile (pokleknejo pred Vilislavo, dvignejo roke).  O,
nikar, kraljica dobra! Usmili se jih! Nedolžna sta, angelčka!

Vilislava (slovesno):

Vstanite, o bratci, potolažite se, sestre!

Nič zlega angela storila
sirotoma ne bosta črna.

Samo življenja njuni
slaborni, nežni, bledi lučki,
ki k mamici plamtita zlati,
brez solze pogasita nežno.

Ker grenko to življenje ni za njiju,
ki le s telesci še živita tu med nami.

A srci drobni k mamici želita,
na zvezdo, k mamici umrli.

A pot do mamice le smrt je!

Zato v radosti ločita se od življenja,
saj k mamici ju solza bo vodila smrtna.

Palčki. O, hvala ti, kraljica dobra! (Veseli vstanejo).

Vile. Zahvaljena, ker usmiljena si ubogim! (Vstanejo).

15

\

Vilislava:

Zdaj, angela, vršita svoje delo!

Naj brez bolesti dušici ubogi
od drobnih ločita telesc se!

Prav rahlo z usti dotaknita
se lic nedolžnih, rožnih.

Z ljubeznijo vzemita jih v naročje,
da sladka bo njih smrt, iz spanja
v življenje večno srečno se zbudita.

Angela. Zgodi naj tvoja volja se, kraljica!

Vilislava:

O, Ljerka, spremljaj ti poslanca smrti!

Ko angela zvršita svoje delo,
otroka preobleci, da vsa lepa
kot angela gresta naproti mami!

Ljerka. Storim tako, sestrica. ( Gre z angeloma v kočo).

5.  prizor.

Prejšnji brez angelov in Ljerke. Stric.

Vilislava:

O, sestre, bratci! Z mano zdaj molite
k Gospodu dobremu nad nami,
da blažena bila bi smrt sirotic. {Nekateri hočejo

poklekniti).

Kupček. O joj! Kraljica, glej, tam stric zblazneli teče!
{Vsi se prestrašijo).

Malina. Gorje! Naravnost semkaj svoj korak namerja!
Otrokoma gotovo rad kaj žalega bi storil.

Vilislava. Hitimo! Kočo obstopimo, da branimo siroti!
(Obstopijo kočo. Vilislava in Malina tesno pred vrata).

Stric (v gozdu).  Ha-ha! Le čakajte, le čakajte, ha-ha!
Jela. Kako krohoče se, kot Volkodlak poprej.

Kupček. Jaz nič se ne bojim, saj je kraljica z nami.

Stric ( plane na oder z razmršenemi lasmi, divje gleda).  Ha,
kje sta paglavca, da dam ju Volkodlaku? {Hoče v kočo).

Vilislava {plane z Malino proti njemu in mu zapreti, da
omahne nazaj).  Stran, nesrečnež! Pusti ju umreti v miru!

6. prizor.

Prešnji. Smrtna angela z otrokoma v naročju stopita iz koče. Vile ju ob¬
stopijo in opirajo otroka. (Čedna skupina!) Ljerka.

Stric {hoče zopet v kočo).  Jaz varuh sem otrokoma. Nazaj
ju hočem.

Vilislava. Kar smrt ima, nad tem pravice nima človek.
{Se umakne, da stric vidi smrtna angela).

Stric {se preplaši in zgrudi na kolena).  Usmiljenje! Ne
vzemi mi življenja, strašna žena!

Vilislava:

Ne maram tvojega življenja, zlobnež!

Za kazen blodi krog po širnem svetu,
dokler krivice ne spoznaš velike,

16

in z grenkimi solzami greha ne opereš,
ki ž njim si bičal srci dve sirotni! —

Zdaj smrt med nami je, zato izgini,
nastopi pot, ki vodi te k spoznanju.

Stric {plane kvišku).  Gorje mi, o, gorje! {Izgine na levo).

Jela. Kako si dobra, pa pravična, o kraljica!

Vilislava {se obrne k sirotama):

O, težko že čakate srčeci drobni,
da mamici zlati v naročje shitita!

Oj, pridita, angela blažene sreče,
odpnita nam zvezdico svetlo na nebu,
da doli na zemljo priplava blesteča,
in mamico zlato s seboj nam prinese.

O, angela, angela luči, življenja,
zdaj blaženo svojo nalogo zvršita!

{Ploskne z rokama. Bela svetloba plane na oder).

7. prizor.

Prešnji. Angela življenja (prihitita lahkih nog).

1. angel. Življenje večno vam prinašam.

2. angel. Pozdrav neskončne sreče z nama hodi.

Angela smrti. O, angela, tu sta siroti.

Vilislava:

Umrla sta v silni ljubezni,

trpeča, tepena od strica,

ker k mamici svoji hotela sta priti.

1. angel smrti. V poljub, o angel, dam ti malega Marijančka,
obudi ga v življenju večno.

2. angel smrti. Sestrico Milico ti nudim malo, s poljubom
ji odpri oči nedolžne.

(Vili Malina in Ljerka vzameta otročiča. Angela smrti iz¬
gineta. Angela življenja stopita k sirotama, ju poljubita na čelo
in ju vzameta vilama. Spustita ju na tla in naslonita nase. V
tem hipu otroka odpreta oči. Iz gozda plane močna rožnata sve¬
tloba. Otroka začudena strmita v gozd. Vile in palčki se umaknejo
k desnim kulisam).

Vile. Neskončna si, ljubezen materinska!

Palčki. In večna si, ljubav otroška!

{Pri teh besedah stopi iz gozda mati,  oblečena v rožno
svilo z dijademom na čelu).

Mati {razprostre roke proti otrokoma).  O, moja, moja!

Otroka {ji planeta  v naročje in se je okleneta).  Mamica,
mamica!

{Oder v sijajni luči. Med objemom matere in otrok pade zastor).