Civilne iniciative ustanovile skupno društvo Gongi za preporod telesa In duha ST. 51 - LETO 64 - CELJE, 3.7.2009 ■ CENA 1.25 EUR Goreča strela V sredo je udar strele zanetil požar na gospodarskem poslopju v Pečovnlku. Na srečo so gasilci uspeli omejiti gorečo nevarnost, je pa v teh dneh nevarnost, da bodo morali posredovati še kje> saj vsak dan grmi in se bliska. Glasbena gos^:Žaiia noyi. Pafffe UŽITEK V DOBRI KAVI j PRAŽARNA: 03/715-2666' Oa^ovorna ureonica NT Taijar^dCwn Gostinec mladoletniku ponudil črno vodko! Kako enostavno pridejo najstniki do alkohola, so devetošolke s Frankolo-vega ugotavljale v raziskovalni nalogi. Podatki so zaskrbljujoči. Poletni horoskop ABITURA ^ P&d|t>te M Ížoboizgyonie VIŠJA STROKOVNA ŠOLA EKONOMIST POSUn/NI SEKRETAR Informativni dan bo v torek, dne B. Sflptnnbr« 2009 ota 17. lui. PRIIAVE; ABIÎURAd.C.O. Uva 7. Celje Tel.: 03/428 SS 32 www.abitura.si Mercator ©©[p OpekAm'càka 9. C«1|«. t9l. it ^3/426 80 00 0Û petka 3. |0li|a do petka 24. lulljt im RAZSTAUA FOTOGRAFIJ avtorja Branka Lesjaka L-.-,-.. rátíiocl^lj^ ZAKUUCNA prireditev šeste akcije zdravega HUJŠANJA novega tednika iN radia celje CSOBOTA, 4. JULIJ OB 11. URI V CITYCENTRU CELJE _ ODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN Čas za ukrepanje v sredo je začel v državah EU veljati sklep, ki dovoljuje, da se na polkah CT^vin spet lahko znajdejo ukrivljene kumare in nagrbančena jabolka ter ie nekatere druge vrste sadja řři zelenjave, ki nimajo »mnnekenskihv oblin. Ukrep, ki je pred leti zbudil zgražanje in norčevanje iz uradnikov EU, je ruL srečo odpravljen. Čeprav nas bolj kot lepa »embalaža« živil ki jih Ara-pujemo. zaniTim, kaj le-ta vsebujejo. Če je nekDč veljalo, da so skrivenče-nů Jcu/ňjo/f in neugledna jabolka znak pridelave brez ke-mi^c^fùi snwjikz^z večjim užitkom pojedli, žal tudi pri ^ii'več povsem brez skrbi. Koliko strupov sdi^Sirfzelenjava v času rasti sprejmeta, kje rasteta? Kaj če jiii^jevka na tržnid, ki hvaii svojo bio pridelano zele-rQcvo, prišla iz ixzhodnega dela Celja, kjer je bilo že desetletja nazaj jasno, da je zemlja onesnažena? in ali je tista v trgovini sploh kaj boljša? Vprašanja, ki niso od včeraj. A pri tem ne gre samo za hrano in zemljo, vse bolj dvomimo tudi o kakovosti vode, zraka, vsega v okolju, ki nam daje življenje in nas hkrati uničuje. Kot smo ga uspeli mi. Starejši se bodo spomnili, da ježev davnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Celju nastalo društvo, ki je želelo bolj zdravo okolje za Celjane in okoličane. Takral je predstavljalo osamljeno peščico borcev pwti večini ustcmov, podjetij in organov, ki niso mogli ali hoteli slišati, da je z okopem nekaj zelo narobe. V svojih prizadevanjih so večkrat »uda-ňli mimo«, ko so laično razlagali različne podatke, med ljudmi so sprožali strah, zaskrbljenost, jezo. Kljub tema so se nekatere spremembe takrat vendarle zgodile. Če so bile čistilne naprave predvsem posledica ostrejših zahtev zakonodaje, je bil gotovo velik premik, da se je začelo razpravljati o okolju, kakovosti življenja in zdravju ljudi. Med drugim smo takrat v Celju prvič v Sloveniji dobik analizo zemlje, kije pokazala, kako onesnažena je s težkimi kovinami. Ostalo pa je lepri raziskavah in iskanju krivcev. Po vseh desetletjih je Celjska kotlina zaradi vseh bremen iz preteklosti Še vedno ena najbolj onesnaženih na Slovenskem. Civilne iniciaiive, ki so zadnja leta spet razburkale duhove, včasih prav tako »udarijo počez«, nimajo dovolj strokovnega znanja aU stroki ne dojo možnosti niti ji ne verja-mejo, ko jim kakšno stvar pojasnjuje. Toda takšne pobude najrazličnejših civilnih iniâativ so nujne in^zaželene^ Odgovorne s svojimi pritiski in pobudami nenehno opominjajo, zakaj so bili izvoljeni. Društvo, kije nastalo pred dnevi, naj bi s skupnimi rrwčmi vseh civilnih pobud s Celjskega predstavljah upoštevanja vrednega sogovornika, da bi od ugotavljanja stanja prišli tudi do konkretnih ukrepov za izboljšanje okolja. Da bi le znali najti prave na&ne. Na ustanovnem zbonf Nova «vilne družbe so se (lani nastajajočega dniitva odločili za povezan nastop nvilnih iniciativ. Združeni močnejši? Civilne iniciative s Celjskega ustanovile skupno društvo - »Več kot nas bo, dlje se bo slišal naš glas« Zatem ko so po Celjskem v zadnjih letih civilne iniciative, pretežno z okoljevars-tveno konotacijo, rasle kot gobe po de^u, so se ravno zaradi množičnosti nekako porazgubile. Temu so se odločili narediti konec z ustanovitvijo druStva Nova civilna družba, katerega člani so se v sredo sestali na ustanovnem zboru. Novoustcuiovljeno društvo Nova civilna dmžba, ki povezuje več civilnih iniciativ s Celjskega, se je včeraj tudi uradno predstavilo javnosti. V torek so izvolili vse organe, društvo pa se bo v kratkem tači registriralo. Ustanovnega zborase jeudeležiJo 52 posameznikov in predstavnikov civilnih ini- ciativ. Srečati je bilo mogoče tiste, ki se že dlje časa borijo za boljšo protipoplavno var-nost, predstavnike civilnih iniciativ Aljažev hrib, BrezjePro-seniško, Planinska vas ter posameznike, zaskrbljene za va.-rovanje okolja. OdloČili so se» da bodo odslej skupno delovali na oiganizirani ravni. Pridružilo se je, sodeč po prijavnicah, več kot sto Članov, do zdaj sedem različnih civilnih iniciativ. Za predsednika društva so izvolili Denisa Padja-na in za podpredsednika Borisa Šuštarja. Imenovali so tudi štiil častne člane, to so postali prof. dr. Dušan Plut. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, mag. TomažOgrin in dr. Milko Mikola. Kot pojasnjuje Padjan, gre za prostovoljno, samostojno in nepridobitno intaesno združenje, Druátvo bo upoStevaîo tri načela. Okoljsko načelo pomeni zagotavljanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter sonaravnega In trajnostne-gd razvoja, kar vključuje sanacijo zastrupljenih tal. čist zrak, zdravo pimo vodo ter prijazno bivalno in delovno oko-[je z ustrezno promemo in komunalno infrastrukturo. Sem sodi Še zagotovijo protipo-plavna varnost. DiuStvo bode-lovalo tudi po načelih človekovih svoboščin ter socialne pravičnosti, je poudaril Padjan. Je bil pa z napovedmi ^e-de prvih aktivnosti precej skop: »V bližnji prihodnosti se bo- mo v druStvu posvetili predvsem vprašanjem organizacije,« Med prednostne naloge, kot je bilo slišati, naj bi društvo uvrstilo reševanje vprašanja glede Cinkarne Celje, katere zadnji odgovori krajanov naj ne bi pomirili, še posebej naj bi se društvo angažiralo ob septembrski razpravi o spremembi lokacijskega načrta. Posvetili naj bi se prednostno še protipoplavni varnosti in dolgoročno tudi podrobneje vsem prostorskim načrtom Celja. Prepričani so. kot je povedal Šu^ar, da bi bilo iieha glede prostorskega razvoja in vizije v Celju sprožiti čim širšo javno razpravo. POLONA MASTNAK Foto: GrupA »Da se bo naš glas bolj slišal« Udeležence ustanovnega zbora društva Nova civilna družba smo povprašali, kakšno priložnost za del ova nie vidifo v okviru društva ter kako bo nova oblika organiziranosti vplivala na njihovo prepoznavnost in učinkovitost. Marta Slakan: »Prihajam iz Civilne iniciative Brezje-Proseniško, v kateri se posamezniki prav tako zavedamo številnih eko]oških Marta Slskan problemov v Celju, Zadnji čas je, da se začnejo reševati in se ne pometajo več pod preprogo. Tega se morata zavedati tudi politika in stroka ter se vključiti v reševanje odprtih okoljskih vprašanj - za vse nas, posebej še za mlade. Novo društvo pomeni formalno organizirano obliko, lahko se bodo pridobivala sredstva za področje okoljskih ukrepov, med njimi tudi evropska. Organizirani bomo delovali lažje, poskušali bomo pridobiti status nevladne organizacije. Več kot nas bo, močnejši bomo in lažje bomo delali. Posamezne civilne iniciativě smo veliko naredile v zadnjih letih, zdaj bomo združene lahko še več.« Albin Apotekar: »Na ustanovni sestanek sem prišel, ker je že naslov tako zgovoren in ker je tukaj veliko število ljudi, ki so pri delovanju že zelo učinkoviti, bolj kot na primer naše celjsko ekološko društvo, katerega predsednik še vedno sem. vendar je trenutno v mirovanju. Vidim priložnost, da lahko prispevamo k novi organizirani obliki, da lahko pritegnemo nove ljudi. Takšne, ki so že ogroženi in se zavedajo nevarnosti v okolju ter lahko sporočilo posredujejo tistim, ki Se niso ogroženi. Skupno društvo bo k temu dodatno prispevalo, saj so učinki delovanja civilnih iniciariv že Albin A|iotekar Alenka Pustinek vidni, v Celju so premiki očitni, na obzorju pa je tudi že zakon o reševanju Celjske kotline. Že vnaprej lahko čestitamo za vse, kar se bo zgodilo.« Alenka Pustinek: »Do zdaj civilne iniciative niso imele organizirane oblike, niso bile registrirane in so delovale nekako na črno. Z oblikovanjem društva želimo pridobiti uradno priznanje, lažje bomo uveljavljali svoje zahteve na vseh področjih, saj se ne bomo omejili zgolj na okolje, ampak delovali tudi na področju družbenih dejavnosti ter človekovih in socialnih pravic.« Alenka Golež: »Prišla sem kot članica civilne iniciative, ustanovnega sestanka pa se udeležujem, da bi pripomogla k varstvu okolja na splošno, pa tudi k večji protipoplavni varnosti, saj prihajam iz Gajev, kjer smo se organizirali ravno iz tega razloga. Pričakujemo, da se bo z združitvijo naš glas bolj slišal, da bomo še bolj stopili iz anonimnosti in da bodo posledično tudi upoštevali naše zahteve ter mnenja.« AIsnka Golež Alsš Majceni 5 Aleš Majcenič: »Gremo korak za korakom. Videli bomo, kakšen bo odziv javnosti na delo našega društva, pričakujemo pa veliko podporo. Smo skupina ljudi, ki si želimo boljšega, kvalitetnejšega življenja, ne samo zase, ampak tudi za potomce. V Celju se je na tem področju storilo premalo. Neke smernice v društvu že imamo, zdaj računamo na skupen nastop na demokratični osnovi, brez so-Uranja, Kot tim bomo poskušali reševati težave v Celju in okolici,« m št. SI -3. Julij 2009 NOVI TEDNIK DOGObia Premalo učencev, preveč učiteljev Zaradi premajhnega vpisa ogrožena delovna mesta srednješolskih učiteljev Zatem ko delovna me$U že dlje časa klesti gospodarska kriza, bo precej drugačna kriza očitno zredčUa Še vrste učiteljev. Kriza majhnega vpisa v poklicne in strokovne srednješolske programe se stopnjuje že nekaj časa» demografija kaže. da se bo vlekla še kakšnih pet let. 'Hidi nekatere celjske srednje šole se bodo zato morale jeseni od nekaterih zaposlenih posloviti. »Prezgodaj je govoriti o konkretnih številkah pred koncem avgusu oziroma zadnjim rokom popravnih izpitov, ko bo šele jasno, koliko oddelkov bodo kje oblikovali. V aktivu ravnateljev $e bomo še naprej na vse kriplje trudili, da bi bilo odpuščanj čim manj. Presežkom pa se vseeno ne bomo mogli izogniti,« pove vodja aktiva ravnateljev celjskih srednjih šol Janko Poklič. Težava glede izpolnjevanja učne obveznosti učiteljev seveda ni nastala včeraj, ampak se v zadnjih letih stopnjuje. Že do zdaj je več učiteljev, ki v svoji matični Šoli niso imeli dovolj ur, dodatne obveznosti opravljalo v drugih Šolah. Martina Krabí »Kar samo po sebi ni lahko, kajti delo v dveh šolah pomeni hkrati podvojitev dela tudi glede govorilnih ur, administracije v šoli in podobno. Hkrati se morajo ravnatelji organizacijsko odlično uskladiti z urniki, da je lahko učitelj pravočasno na delovnem mestu. Vendar je to vsekakor rešitev, sicer bi več učiteljev že prej ostalo brez deJa,« pojasnjuje predsednica celjskega območnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Martina Krebl. Izkoriščene še zadnje možnosti dopolnjevanja »v aktivu smo se glede izpolnjevanja učne obveznosti zelo dobro usklajevali, čeprav brez odpuščanj žal že do zdaj ni šlo. Obstajajo razlike, saj je učiteljem splošnih predmetov in na primer ekonomije veliko lažje zagotoviti delo, težava se pojavi pri strokovnih predmetih» kjer je izbira zelo ozka,« o izkušnjah spregovori Poklič. Najbolj so zato na udaru šole s poklicnimi in strokovnimi programi, kjer se poleg demografskega padca soočajo še z vedno manjšim zanimanjem bodočih dijakov. Tako kaže tudi za nasiednje Šolsko leto» saj se razkorak med vpisom v gimnazije ter strokovne in poklicne programe Še povečuje. »Po predvpisu v marcu so zato od sindikalnih zaupnikov v nekaterih Še zadnja priložnost za vpis Pros(a mesta za vpis v srednje šole 1. julija 2009 -rok prijave 31. avgust zavod/prog ram št prostih mest Poslovno^omerciaina šo(a Celje administrator 3 trgovec 17 ekonomski tehnik 37 Srednja šola za gostinstvo In turizem Celje gastronomija In turizem šola za hortfkutturo In vizualne umetnosti vrtnar cvetlidar aranžerskj tehr^k _ Šolski center Celje oblikovalec kovin • orodjar Instalater strojni h Instalacij klepar-krovec strojni tehnik n>edijskl tehnik šolaU center Slovenske Konjlce^reče oblikovalec kovin - orodjar Instalater strojnih instalacij strojni tehnik šolski center Šentjur pomoćnik v blotehnil^ In oskrbi peK ^ašćlćar k/netij^(o-podjetniikj tehnik živilsko prehranski tehnik naravovarstvenijehnik _ Šolski center Velenje elektrikar elektrotehnik sptoéna gim naziva 20 25 9 6 21 15 27 19 2 11 18 4 8 17 5 16 22 17 20 7 10 Vedina bodočih dijakov si je v prvih dveh izbirnih krogih uspela zagotoviti vpisno mesto v programih srednjih šoi. Nekaj mest je tudi na celjskih $o]ah âe zmeraj na voljo« Na te Sole se lahko kandidati vpišejo Še do konca avgusta. Ponudba vpisnih mest na nacionalni ravni je za naslednje leto presegla povpraševanje» saj je bilo na voljo skoraj 3.800 mest več, kot pa je bilo prijavljenih kandidatov. V gimnazije se je na primer prijavilo 8.471 kandidatov, v programe nižjega poklicnega izobraževanja pa zgolj 332 kandidatov. Skoraj cisoČ bodočih dijakov preveč se je skupno vpisalo v programe z omejitvami vpisov. Malo manj jih je tako »padlo« v drugi krog izbirnega postopka. Do konca junija je tako 96,6 odstotkov bodočih dijakov glede vpisa uresničilo svojo prvo željo, 97 odstotkov učencev pa se je do takrat skupno vpisalo v srednje šole. Ostali imajo tudi na Celjskem Še kar nekaj odprtih možnosti. PM srednjih Šolah že začele prihajati informacije o presežkih,« pravi Kreblova. »Za-tem sem se že sestala z aktivom ravnateljev, ki dejansko deluje zelo poenoteno in se trudi pri prerazporeditvah. Ampak počakati je treba na avgust,« je previdna pri napovedih. Je pa jasno, da največ odpovedi v Celju grozi učiteljem v srednji Soli za hortikulturo in vizualne umetno-sti> srednji šoli za.gostinstvo in turizem ter poslov-no-komercialni loVu O številkah ravnateiji ne želijo govoriti, saj ne želijo prezgodaj ustvarjati preplaha.^ Edino Janko Poklič za Sred* njo ekonomsko šolo Celje pove, da se bodo v naslednjem Šolskem letu morali posloviti od dveh zaposlenih. Neuradno naj bi bila ogrožena predvsem delovna mesta inženirjev agronomije ter učiteljev praktičnega pouka kuhanja in strežbe. Kot pravi ravnatelj gostinske šole Iztok Leskovar, gre v njihovem primeru za posledice ne le manjšega vpi* sa. ampak tudi spremembe programov, ki pomenijo manj ur za določene predmete. »Nekaj rezerve §e imamo, a ne veliko. Menim, da bomo situacijo rešili še za kakšno leto, potem, se ho- Jarrko Poklic jim, bo še težje.« Direktorica poslovno-komercîalne Šole mag. Maja Krajne prav tako meni, da so Izkoristili vse možnosti: »Trenutno zaposlitve še rešujemo z dO' polnjevanjem. Vendar so to zgolj kratkoročne rešitve, Trend majhnega vpisa se bo nadaljeval Hkrati vse skupaj pomeni zapiranje vrat novim, mladim kadrom.« »Da vsi skupaj iščemo res še zadnje alternative, pove tudi to. da smo posredovali celo na sredinem sestanku aktiva osnovnošolskih ravnateljev. Morda se kakšna možnost dopolnjevanja učne obveznosti za srednješolske učitelje najde še v osnovnih šolah,« razmišlja Kreblova. Od koliko učiteljev se bodo šole morale posloviti, tako ostaja odprto vprašanje vse do začetka novega šolskega leta. POLONA MASTNAK Ogorčeni avtoprevozniki Slovenski avtoprevozniki so ogorčeni. Vlada je namreč hkrati z uvedbo novih vin j et podražila cestnine za gospodarska vozila za 40 odstot* kov. Slovenski avtoprevozniki, ki morajo za opravljanje dejavnosti voziti večinoma po avtocestah, bodo dodatno obremenjeni, to pa ne prispeva k biaâtvi veli- ke krize v cestnem transportu. »V času krize, ko se tudi mali avtoprevozniki borijo za svoj obstoj, se je država za tak ukrep odločila kljub opozorilom, da takšnega udarca nekateri res ne bodo preživeli.^ opozarjajo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (DZS). l\idi podpisani dogovor med 02S in Ministrstvom za promet iz leta 2008, ki obljublja vožnjo gospodarskih vozilna cestninskih postajah brez ustavljanja do konca tega meseca, elitno ne bo uresničen. Avtoprevozniki se počutijo ogoljufani. Če dogovor ne bo uresničen, bodo 1. avgusta avtoprevozniki prenehali s plačevanjem cestnine in se začeli voziti po cestninskih stezah za osebna vozila. US Zalog zaenkrat še dovolj Območno združenje Rdečega križa Šentjur je ponovno začelo deliti prehrambene pakete ogroženim občanom. Kot so povedali na šentjurskem Rdečem križu, imajo zaenkrat v skladišču še dovolj zalog, pri čemer se število prosilcev v zadnjem času povečuje. Do pomoči so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči pri centru za socialno delo, brezdomci in zaposleni, ki že dlje niso prejeli prihodkov, ter drugi posamezniki in družine, ki so se znašli v težkih življenjskih razmerah. Prehrambene pakete lahko ljudje iz K5 Šentjur mesto, Šentjur - Riř-nik, Grobelno, Podgrad ■ Vrbno in Blagovna prevzamejo v skladišču RK na Ce- sti Miloša Zidanška 9 še v sredo in četrtek {8. in 9. julija) med 9- in 12. uro ter med 17. in 18. uro. Od prihodnjega tedna pa bodo prehrambene pakete razdelje- vali ob sredah dopoldne med 9. in 12. uro. Upravičenci z drugih območij občine dobijo pakete pri krajevnih organizacijah Rdečega križa. BA Izberite SVO] trojcck! (^TERNET (^LEVIZIJA (^LEFONUA (JlUer! :Wplektro TURNiSK 03 «2 88 198 www«turBsek.si it.51 -3.iuli|2009 Nikolaja Podgoršek Selíc in Tomaž BenSfna sta novinaijem predstavila zaključen pfojakt uvajanja sistema ravnanja z nkoljam, vamastjo rn zdravjem. Cinkarna z okoljskima standardoma S Standardoma ISO 14001 în BS OHSAS 18001 dokazujejo skrb za okolje v Cinkarni Celje so, tudi za boljšo obveščenost javnosti, v torek predstavili zaključen projekt uvajanja sistema ravnanja z okoljem, varnostjo in 2^ravjem. 'Pridobili so namreč dva pomembna okoljska standarda, ki so ju potrdili tudi z zunanjo presojo in ki po njihovem mnenju kažeta, da cinkarna tudi v teh težkih časih ne sklepa kompromisov pri varovanju âlravja in okolja. Po dveh letih in pol so pridobili standarda ISO 14001 in BS OHSAS 18001, kot je poudaril predsednik uprave Tomaž BenČina, pa pooblašče* na certifikacijska hiša SIQ ni odkrila neskladja. »Pohvalili so tudi zavezanost vodstva, unikaten in pregleden sistem, način njegove uvedbe v prakso ter vključitev Širokega kroga zaposlenih,« je našteval Ben-čina, ki je prepričan, da te ugotovitve pričajo, kako se vodstvo in zaposleni zavedajo po- Z letnim poročilom je ponovno potrjena stabilnost pregrad; za pojav rdečih madežev imajo s strani FGG Ljubljana potrjeno, da ^e za izl uže vanje z železom bogatih okoliških tal; na de-poniji pa se ne praši oziroma kadi, temveč se ustvarja vodna para, odgovarjajo v cinkarni na nekatere obtožbe. mena ananjševanja vplivov na okolje. V PE Kemija v Mozirju so uspešno prestali tudi presojo skladnosti z uredbo EMAS, kjer ^ za nabor najstrožjih zahtev na področju okolja v Evropi. Vpis v register bodo izvedli kot drugo slovensko podjetje. »Cinkarna tudi na lokaciji v Celju v veliki meri izpolnjuje zahteve te uredbe. Manjkajoče kamenčke bomo lahko dopolnili po izdaji okoljskega dovoljenja in potrditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta,« je omenil Benčina, ki je »priznal« da še sami ne verjamejo» Če bodo s standardoma prepričali tudi civilne iniciative. Dovoljenje po desetih fetin v cinkarni so po dobrem ietu poskusnega obratovanja suhega zapolnj evanja sadre in po desetih letíh prizadevanj prejeli tudi pravnomočno uporabno dovoljenje na de poniji v Bukovžlaku, saj so pooblaščeni izvajalci predpisanega monitoringa izdali pozitivno mnenje. »Nadaljevali bomo monitorif^. ki zajema meritve hrupa vsaka tri teta, stalno meritev prašenja, letno kontrolo odpadkov, podzemnih in površinskih voda ter mesečno kontrolo preiiv-nih voda, ugotovitve pa objavljali tudi na spletni strani,« Je povedala članica uprave in Krizo in recesijo občutijo tudi v Cinkarni Celje, kjer tržijo v 40 državah. »Stanje je zapleteno, podjetja se odločajo za agresiven tržni pristop. Zaenkrat nam uspeva prodati večino proizvodnje, težave pa se pojavljajo zaradi nizkih cen in s tem manjše dobičkonosnosti. Vendar podjetje deluje stabilno, težav pri financiranju nimamo. Na področju dela nismo uvedli strožjih ukrepov razen znižanja variabilnega dela plač za 10 odstotkov, v prihodnjih mesecih pa tudi ne načrtujemo skrajšanja delovnega časa. Je pa za dlje ča^ težko karkoli napovedovati»« je povedal Benčina. tehručna direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. Po njenih besedah imajo soglasje za uporabo ožete sadre za zapolnjevanje v nizkih gradnjah ter nasipih do višine pet metrov, ki oiso podvrženi prometnim obremenitvam. V cinkarni načrtujejo, da bodo na testnem poligonu tudi v praksi dokazali primernost tega materiala. Hkrati pa bodo za preventivno delovanje na pregradnih telesih do konca leta izdelali dodatne raziskovalne vrtine na pregradi Za Ttavnik in nove drenaže na odiagališču trdnih odpadkov Bukovžlak, US, foto: SHERPA Zanimanje za delo v trgovini UUDSKA CEUE Ker fe vec znanja dane« vec uspaha jutri: www.lu-celje.si VABIMO.K VPISU v JESENSKI Srezp^aâna Osnovna icria za octrMle Tohnik r*£urre]nlftv* -TohnHc ♦MctPOnsMh komurakacij - SS\ RUurmMkv-SPi SEMESTER 200S/10 Prediolska vzgoja - SSI in PT Ekonomsicj tehnik • PTI TV^ovec'SPl Podjele Harvey Norman Slovenija je za svojo novo trgovino vCdju zapo^ več kot 50 novih ljudi. Podatek o novih zaposlitvah predsta\ija optimističen znak predvsem v času, ko svettivno gospodarstvo preživi^ težke čase. V Harvey Normami de niso potrdil točnega dneva odprtja trgovi* ne vCelju, vendar sredi avgusta, točneje 16., pripravljajo ogled trgovine za vabljene goste. Za zaposlitev so prejeli več kot I.SOOprošenj. Kot je povedal generalni direktor Blai- ne Callard» so bih v podjetju zelo zadovoljni z odzivom. »Prijavili so se večinoma dobri kandidati in težko je bilo izbrati le 50 ljudi za naio novo ti^ovino. Šte-vihii kandidati so bili pro-fesionalni prodajalci in ima-jo veliko znanja o elektroa-paratih in računalniškem blagu.« Kot je še povedal Cal-lard, je bilo v preteklih nekaj mesecih na ugu resnično zatišje, vendar je prodaja v Harvey Normanu na splošno še vedno dobra. Harvey Nomian v Sloveniji ustvarja mrežo sedmih t^o- vln, načrta pa zaradi trenutnih slabših razmer ne nameravajo spreminjati. Novo 6.600 kvadratnih metnDv veliko trgovino Harvey Nomian v Cdju so zgradili aiotraj proračuna in v načrtovanem času v sodelovanju s slovenskim gradbenim podjetjem Ener-gopian. »Stranke bodo zelo zadovoljne s ponudbo, menimo. da bo trgovina nekaj prav posebnega v Sloveniji. Naša ekipa je vložila veliko enegije v izbor najnov^ših mednarodnih idej in ustvarila enkratno trgovino*« je dodal Cailard. US TEČAJI IIM DEt.AVIMICE TeCaji tujih jeakov: angl«i&na< nemščina. Španičma. rtslijaničina. francoščina in ruščina Priprava na n>adrvarDdna carťfíkata: angfaščma. namšiina Uspoaabljanja za opravljanja izpita iz upravna^a pMtopka-ZUP Ratorika in komunikacija NavrolingvíatíČno programtranja - NLP diploma; NLP praktik FUČurxyvodatvo - osnovni modul Ra&irurinlitvo - word, axcal. oblikovanja dinamičnih apiatnih atrani Deaatpratno alapo tipkanj« TaSka gradbena mahanizvcija ITapoaabljan^ za odgovorna oaaba v žMíaki^ologSji SlovaniČina za m]^ - priprava za izpit Naložbe pred delitvijo dobička MACIONALIME POI35 milijona evrov. Ker bo 10. septembra članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev Term Olimia, potekel mandat» je skupš- čina imenovala nove člane za štiriletno mandatno obdobje. Izmed starih dveh članov stâ to ostali Mateja Vidnar in Tadeja Čelar, nova člana pa sta Matic Tasič in Sandra AnteriČ. Svet delavcev je za svoja dva člana v naslednjem mandatu nadzornega sveta že izvolil Ivana Pelca in Anito Stoiljko-vič. V Termah Olimia bazeni so lani ustvarili 937 ti-soč evrov bilančnega dobička. US Št.S1-3.jiyij2009 títOli parinerI mjfwljšim olaism Bolje nasilje v družini kot istospolna starša? Ministrica za notranje zadeve: »Čim hitreje in čim bolj izenačiti istospolne s heterospolnimi družinami!« Napad zamaskiranih neznancev na aktiviste ge-jevskega in le^ičnega gibanja pretekii teden je v Slo-veniji povzročil piaz debat o istospolno usmerjenih. Medtem ko so na kolegiju koalicije včeraj razpravi jali o zakonu» ki bi popolnoma izenačeval hetero in istos-poJne partnerske zveze, hkrati pa gejem in lezbij-kam dovoljeval tudi posvojitve otrok, je v delu javnosti završalo. Nekdanja evropska poslanka iz vrst Nove Slovenije Ljudmila Novak pravi, da obsoja nasilje, vendar: »... se istospolno usmerjeni preveč izpostavljajo in s tem k na-silju malo tudi sami pripomorejo.« Ko je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal slišala te besede, v izjavi za naš medij ni skrivaia ogorčenja: »Ne morem verjeti! TakSne izjave vodijo še v večjo nestrpnost!« »V razpravi na kolegiju koalicije smo bili mnenja, da je treba položaj istospolno usmerjenih izboljšati» razmislek gre v smeri, ali bomo to storili v sklopu družinskega ali posebnega zakonika, vsekakor pa je (o treba urediti hitro in prednostno! Istospoi-ne skupnosti moramo čim bolj izenačiti s heterospoloi-mi in jim tako omogočiti normalen status bivanja v Sloveniji.« je bila ostra Kresalo-va. Ljudmila Novak ne nasprotuje istospolnemu partnerstvu, ne podpira pa družin, kjer bi istospolna partnerja posvojila otroka in ena- čitve s klasičnimi zakonskimi zvezami: »Otroci, ki jih je.možno posvojiti, že lako izhajajo iz težkih družinskih razmer, zato je pomembno, v kakšno družino pridejo in kakšne zglede pri tem imajo. Mož in Žena sta najboljši naravni primer, kjer takšni otroci lahko rastejo.« Novakova gleda samo na formo družine, ne pa na vsebino, odgovarja doc. dr. Roman Kuhar, raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani in aktivist za pravice homoseksualne skupnosti. »Vse raziskave kažejo, da otroci v istospolnih družinah nimajo težav, morda le z nestrpnostjo v družbi. Razumevanje družine, kjer sta moški in ženska, kot boljše, je lahko problem - gleda se samo formo, ne pa vsebine. Pomembno je, da ima otrok dva ljubeča človeka v družini, ne pa, katerega spola sta. Če oče pije, ali je to družina, kjer je za otroka najbolj varno in najboljše okolje?« se sprašuje Kuhar. Se je pa v času debat o tej tematiki v zadnjih dneh v javnosti pojavilo tudi veliko sovražnega govora, trdi Alma Sedlar, profesorica filozofije in pedagogike, ki je bila nekdaj naša sodelavka, danes pa je pomočnica glavne urednice revije Jana: »V Sloveniji je sovražnega govora veliko, tudi prikritega, še posebej na raznih spletnih forumih. Ljudje imajo različne pojede na svet, vendar gre naša svoboda do meje, kjer je ne prikrajšujemo drugim. Ima- mo torej pravico do mnenja, ne pa, da tiste, s katerimi se ne strinjamo, lahko napade-mo.« Sovražni govor jenevaren, lahko pnpelje do nasilja, toda vsi mediji in predvsem uredniki spletruh strani se ravno tega ne zavedajo. Tako je pod prispevkom ravno o istospolnih partnerjih na spletni strani ene največjih televizijskih postaj kup spornih neokusnih komentarjev, tudi žaljivk. Celjska policija je denimo v zadnjih treh letih ravno za splet dobila štiri prijave sovražnega govora o določenih skupinah ljudi, vendar ovaden ni bil nihče. Ni dokazov ... Ali je torej v Sloveniji res odprta družba ah smo ljudje s predsodki, homofobični in nam do odprte družbe manjka še veliko? Odgovor na to je pred letom dni za naš medij dal celjski koreograf Igor Jelen, znan tudi izven slovenskih meja: »Če bi se oziral na mnenje ljudi in nevošč-Ijivost» bi se moral že zdavnaj odseliti iz Slovenije. Ko sem o svoji spolni usmerjenosti začel govoriti javno» so mi dejali, da bo konec z mojo kariero» toda moje življenje se je spremenilo na boljšel Bolj so o tem govorili, več dela sem imeli Več spoštovanja. Mnogo ljudi se skriva in lovi partnerje na spletu, meni je to smešnol Zakaj bi lagal sebi, drugim! Naj se govori! Živi se samo enkrat!« SIMONA ŠOLINlC Foto: SHERPA Glavni organizator Generalni pokrovitelj Ladico četrtek, 9.7.2009 Muzej Laško Hiša generacij Valvasorjev trg Trubarjeva avenija Prizoriiče pri polti Park princu GraUInsko dvorli^e Orožnovtrg Prizorišče pri hotelu Hum Malo šolsko igrišče Hotel Savinja Graščinsko dvorišče Trubarjeva avtnija Glavni trg Petek, 10.7.2009 Muzej ijiko H lia generacij Valvasorjev trg Šolsko igrišče Prizorišče pri poŠti Valvasorjev trg Orožnovtrg Prizorišče pri hotelu Humu Malo iolsko Igriiče Hotel Savinja Valvasorjev trg Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija Glavni trg Sobota, 11.7.2009 Muzej Laško Hiša generacij Valvasorjev trg Tojbarjeva avenija Prizorišče pri po$ti Valvasorjev trg Ploščad pred Kult.centrom Orožnov trg Prizorišče pri hotelu Hum Malo šolsko igrišče Hotel Savirtja Valvasorjev trg Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija Glavni trg Nedelja^ 12.7.2009 Hiša generacij Graščinsko dvorišče Šolsko igrišče Muzej Laško Prizorišče pri hotetu Hum Valvasorjev trg Malo Šolsko igrišče Glavni trg Laško, 9.: tel.: 03 733 89 50, www.pifocve4e.com - ^ J ^ - ; - 9.00 razstava ob lúu k^afke > ^ 10.00 razstava ročn^ del . ., Društva bvalidov Laško in Hiše.genecacij 16.00 razstava Likovnega druStva laško v '/. - »Laško v cvetju« ' 17.00 Martin Krpan • izbor najmočnejšega Slovene^ 17.00 pnsmocija projekta Van?vanjeokoíja «r ' naloga vseh in vsakogar 17.30 RAZSTAVA CVETJA 18.00 PROMENÁDNÍ VRVE2 PO ULICAH LASKEGA 18.00 DAN LA$ĆANOV*»Laščani Laščanom« 19.00 house prizorišče z OJ Dean Oeenom in cocnail bar z Emilom 19.00 kvintetDori 19.00 »rodeo z bikom« 19.00 BigbandHroiči 19.00 ansambel Kvintoni 20.00 OJ party, koncert skupine Siddharta 20.00 otvorHev prireditve, Jan Pl«sten}ak & band, Manca Spik, Samuel Lucas & band 9.00 razstava ob leta koiarke 10.00 razstava ročnih del Društva invalidov Laško in Hiše generacij 16.00 razstava likovnega društva Laško -»Laško v cvetju« 17.00 7. tumir ulične koiarke DRIBL 2009 (DJ, breakdancers, navijaške skupine, tekma zvezd,...), prijave 041 S34S15 17.00 promocija projekta Varovanje okolja - naloga vseh in vsakogar 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi - »Šentrupert se predstavi« 19.00 PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO UUCAH LASKEGA 19.00 house prizorišče z DJ Dean Deenom in cocktail bar z Emilom 19.00 kvintet Oori 19.00 »rodeo z bikom« 19.00 Big band Hrošči 19.00 DJRobbyJ.&McV(dyzgo-go plesalkami 19.00 ansambel Kvintoni 20.00 DJ party, koncert skupir>e Dan D In LeeloojamH 20.00 skupina Mambo kings» Tereza Kesovija in Tanja Žagar 9.00 razstava ob letu košarke 10.00 razstava ročnih dei Druitva invalidov Laško in Hiše generacij 16.00 razstava Lik. druitva Laško * »Laško v cvetju« 16.00 razstava starodobnih avtomobilov 17.00 promocija projekta Varova nje okolja ' naloga vseh in vsakogar 18.00 etno prireditev lepo je res na deželi ' »Jurklošter se predstavi« 18.00 Fundacija Z glavo na zabavo ' Generadja 00 skozi bogat program nagrajuje obiskovalce, Id se znajo zabavati z glavo 19.00 house prizorišče z DJ Dean Deenom in cocktail bar z Emilom 19.00 PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO ULICAH LASKEGA 19.00 ansambel Sin^oru Gajška 19s00 »rodeo z bikom« 19.00 eig band Hrošči 19.00 DJ Robby J. & Mc Vidy z go-go plesalkami in DJVergi DAngelo & Girandon 19.00 ansambel Vigred 20.00 DJ party, koncert skupine šank rockz gosti: Laška pihalna godba, Tinkara Kovač, Natalija Vefi>oten In Gpack Čukur 20.00 skupina Rock PartyzanIr NataIlja Verboten &band, slovenski tnibaČI »Dej še en lltro« 22.00 VODNA SIMFONUA Z BREŽIN REK£ SAVINJE IN VELIČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI 5PREMUAVI z gradu Tabor 9.00 razstava ročnih del Društva invalidov Laiko in Hiše gen^cij 10.00 OHCET PO STARI 5EGI 10.00 1. festival otroike ulične košarke DRI6LČEK 2009. prijave 031 423 795 12.00 razstava ob letu koiarke 1S.OO ansambel Pepelnjak 16.00 razstava Likovnega društva LaSko -»Laiko v cvetju« 16XJ0 »rodeo z bikom« 17.00 PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah laškega 13.00 ZAKUUČNI KONCERT PIHALNfN GODB Uško, Trebnje, Zidani Most In Križevd (HrvaŠka) NE ZAMUDITE VODNE SIMPONUE Z BREŽIN REKE SAVINJE. VEUČASTNEGA OGNJEMETA ZGRADUTABOROBGLASBENlSPREMUAVbRAZSTAVECVETJAVPARKUPRITICU.^ BREZPUČNI KAMP PRI SUPERMARKETUTUS,OSREDNJI PARKIRNIPROSTORVJAGOČAH it. 51 •3.iulii20M Od prve dame celjskih financ do babice Viktorija Svet, upokojena članica uprave Banke Celje, o bančništ^al, krizi in svojih načrtih Potem ko se je z novim lAoni upokojil »zaščitni znak« Banke Celje, predsednik uprave Niko Kač» se }e »skupini najSteviJčnej^« pridni-žila še danica uprave Vlktorila Svet Prva dama financ, ki je tudi v kav-bojkah elegantna» je na\4djub svoji odgovorni funkdji redko ostala brez nasmeha na obrazu. In Čeprav se ji že od daleč vidi, da je še vedno polna energije in delovnega elana, se že lani odločila, da bo svojo poklicno kariero končala. Nepričakovana novica je njeno odločitev ie še podkrepila. »Moj mandat članice uprave se je iztëce) 16. junija. Leio pred iztekom nadzorni svet banke preveri, ali bo član uprave sodeloval tudi v prihodnje. Že takrat sem se odločila, da bom odàlâ v zasluženi pokoj. Neko-liko sem pustila priprta vrata» da bo to konec leta. Vendar lani, ko sem sprejela odločitev» le nisem vedela za srečen dogodek v družni. Dobila bom vnukinjo.« Obdobje, v katerem odhajate, za bankirje ni najbolj rožnato. Zaradi recesije so najbolj na udaru, češ da sedijo na denarju ... V vsaki krizi je dobro, Če se najde krivec. Prav pri tem bi bilo, Če bi se našel pravi krivec. Po tolikih letih dela v bančništvu lahko zagotovo rečem, da bankiiji nismo edini krivci. Ob tem, ko vsi pravijo, da banka ne da denarja, je treba vedeti, da banka ne dela s svojim denarjem. Vedno da denar tja, kjer^a lahko dobi nazal ter tistemu, ki ga }e sposoben vrniti z obrestmi vred. Tisti, ki dajejo denar v banko, torej naši komitenti ter lastniki, hočejo za svoj denar obresti aH dividendo. Z denarjem, ki ni tvoj, moraš delati pazljivo in dohodkovno učinkovito. Ko poskušaš to združiti, prideš do situacije (še posebej v cem času), ko moraš komu reči ne. časi za banko danes niso lahki, enako tudi ne nikjer drugje. Mislim, da bo čas pokazal, da smo banke tudi v tej fazi odigrale v^ogo, ki bo potegnila voz navz^r, s katerim bo jutri prišel tudi svetiejši dan. Pri tem trdim, da ni tako kritično, kot se skuša prikazati. Res pa je, da če bi vsi že prej razmišljali o prihodnosti, ne pa jadrali na vdovih konjukture, bi bilo danes vsem lažje. Danes smo prisilno v fazi, ko moramo delati tisto, kar bi bilo prav, da bi se delalo že pred leti. Ne govorim le o bankah, temveč o celomem gospodarstvu In državni upravi. Ko ravno omenjate driavo... Kaj menite o vmešavanju politike v delo bank? Kakšno je vaše staliSče o posojanju denarja tajkunom? Bar^cam ne bi smel nihče narekovati, kam naj posojajo denar. Bančno delo je strokovno, zato se vanj ne more vmešavati vsak. Predpisi so zna- »Sem optimistična in trdim, da bo konec teta stanje izboljšano. Seifedačebo pri tem pomagala država. S tem ne mislinu da najdiia-va nqfosrednn da finančna sredstva, temveč naj naredi okolje^ v katerem bomo lahko produktivno delalL in da ne bo razlik med podjetji in bankami, ki niso vpravipo-litični stranki.« - ni> Banka Slovenije nadzoruje delo bank. In če bančnik posodi denar in ga dobi tudi nazaj, naj nihče drug ne odloča, komu naj ga »plasira«. Tega ne odobravam. In tudi - kdo pravzapravso tajkuni? Slovenci vedno najdemo ie slovenskega tajkuna. Temu zavidamo. Izberemo si jih ne-kaj in gremo z njimi v bitko. Če imaš drugačen priimekaJl si državljan dm-ge države, pa nikogar ne moti, da si v breme teh državljanov prišel do premoženja - da si postal tajkun. Sama absolutno ne odobravam teh postopkov. "Mim celo, da so škodljivi. Nikoli ne bodo dali pozitivnih rezultatov, zato bi se prej ali slej to moralo nehati. Če je bil nek postopek izpeljan v skladu z zakonodajo. na j se s tem konča. Če pa ni bil, imamo zato pristojne inštituct- je in organe. A zagotovo to nI naša trenutna politična oblast. Po skoraj štirih desetletjih dela v gospodarstvu zagotovo dobro poznate celjska podje^. Je vse črno ali se kje že opazijo sončni žarki? Situacija je težka. Vidim, da so že svetli žarki, in vem, da bo večina podjetij. ki so tudi v preteklosti skrbela za svoje zdravo poslovanj e (teh je na Celjskem kar nekaj), nalla tudi izhod iz krize. Povečala bodo svojo prodajo ali zamenjala izdelek, ki ni več zanimiv. Nekatera bi to morala storiti že prej. Ker niso, so zdaj malo bolj prisiljena v to. Trdim, da nobeno obdobje ni tako črno, da iz njega ne bi izšli. A je treba trdo delati. Me-nedžment mora imeti v mislih, da rešuje sebe, tako bo reši) tudi pod- »Thiim, da ni tako kritično, kot se skuša prikazati Res pa je, dače bi vsi že prej razmišljali o prikodnostip ne pa jadrali na valovih konjukture, bi bilo danes vsem lažje,« jetje. Ne sme gledati na korist posameznika, temveč podjetja. Pri tem sem optimistična in trdim, da bo konec leta stanje izboljšano. Seveda če bo pri tem pomagala država. S tem ne mislim, da naj država neposredno da finančna sredstva, temveč naj naredi okolje, v katerem bomo lahko produktivno delali. In da ne bo razUk med podjetji in bankami, ki niso v pravi politični stranki. Nikakor pa ne pu^jmo situacije negotove, da podjetja pri razvojnih projektih ne vedo, ali jim bodo banke in država s predpisi ali z denarjem stale ob strani. Toói vaš sin je bančnik. Koliko je za to »vaša krivda«? Ne vem, to ve najbolje sam. Ko je hodi^ v šolo, je vedno kazal na^je-nje do racionalne uporabe denarja in Študija v tej smeri. Končal je magisterij z bančno-finančnega področ-ja. Slišala sem. da sta se s sinom znala pogosto »pretihotapiti« v bllži- Viktorija Svet je odraščala v precej veliki družini s šestimi otroki. Med šolanjem v srednji ekonomski šoli je spoznavala delo v takratnm Emu in cinkarni ter ugotovila, da ji takšno delovno okolje nI blizu. Specializirala se je za finance ter se zaposlila v predhodnici Banke Celje. Za neM let je presedlala na a^ndjo za plačilni promet (služba družbenega knjigovodstva], nato pa znova v Banko Celje, kjer je bila zadnjih dvanajst let Članica uprave. Z možem Petrom, ki je bil Že srednješolska ljubezen, imata sina, v kratkem pa z ve^ Ijem pričakujeta prvo vnukinjo. no kraja, kjer je imel mož kot športnik večdnevne priprave. Kako vam je to uspevalo? Graditi kariero, vzdrževati odnos ia se posvečati mat^ rinstvu? Vedno sva skupaj z možem dajala prednost otroku in družini. Tako sem tudi kdaj spustila kakšno predavanje, sestanek, ^mn zato. da sem bila z družino. TVdila sem, da je moje osnovno poslanstvo biti mati. Študirala sem takrat, ko je bil mož doma. Ker je imel status špoitnika, ni hodil v službo. TUdi na intenzivnih pripravah se je mož po treningih ukvarjal s sinom, sama pa sem ta vmesni čas študirala. Časi v službi pa so bili takrat nekoliko drugačni kot danes. Kaj boste počeli v pokoju? Nekako vam mirovanja Člov^ ne bi pripisal ... Ttenutno imam občutek, kol da sem na dopustu. Delam sicer tisto, za kar pri svojem prejšnjem delu nisem imela časa. No. tudi zdaj ga nimam dovolj. Že imam izgovor, Id ga ima moja generacija, ko pride v to obdobje. & mi tx> dolgčas. Če bom čutila potrebo, da bi nekaj delala, si bom našla podobno d^lo. kot sem ga opra\ija]a zadnjih 38 let. Sicer pa pričakujem, da bom lahko več potovala. Več časa bi rada posvetila materi, ki potrebuje pomoč» pri čemer do zdaj zaradi tempa nisem uspela izpolniti dela njenih želja. Več časa bo tudi za mojo najožjo družino, za kalano dobro knj^o ter vsakodnevno rekreacijo. Zelo rada tudi vrtna-rim. Rada imam cvetje, grmovnice. Rada bi nadaljevala tudi izobraževanje. Ne formalno. V zadnjih dneh sem si že izbrala tri knjige: kako iz recesije, knjigo o delničarstvu ter kako priti do evropskega denaija. Gre za Uteraturo, ki sem jo sicer Že predelala, a zdaj jo berem počasi in s pametjo, ki jo imam danes. Tako bom ohranjala svojo foimo na finančnem področju ter s tem komu pomagala z nasveti. »Bankam ne bi smel nihče narekovati, kam naj po' sojajo denar. Bančno delo je strokovno, zato se vanj ne more vmešavati vsalc« Zdaj sem ugotovila, zakaj še zdaj, vpokoju, žarite. Nekoliko sta za to zagotovo Taaiii»na vašd redna jutranja telovadba in tek, največ pa očióio to, da ste svoje delo opravljali z veseljem. Če najdeš povezavo s tistim, kar rad delaš, in ti je to iahko vir zaslužka, je idealno. Delala sem res za denar. To dela vsak. Gotovo pa je zelo dobro za človeka, če najde delo in v njem uživa, zato pa je potem na^-jen in plačan. Mene zadovoljuje sicer tudi kakšno drugo de!o, vendar v manjšem obsegu, Fmančno področje pa je tisto, ki me je vedno izpopolnjevalo in privlačilo. ROZMARI PETEK Foto: CrupA it. 51 -3«}unj2009 NOVI TEDNIK B|DLI(BMJAKI s sprejema župana Jožeta Čakša 2a flajboljse učence Med učenci četrtina odličnjaltov V OŠ Šmarje pri Jelšah, ki obiskovalo 867 učencev (sku- součendzelouspešni. Od blizu jo je v zadnjem šolskem letu paj s podružničnimi šolami), sto učencev, ki so končali 9. razred, je bilo vsd leta odličnih kar Četrtina. Najboljše učence, ki obiskujejo šmarsko šolo, in. OŠ Rogaška Slatina (za učence s po-sebnimi potrebami) in glasbeno šolo, je sprejel župan Jože Čaká. ki je poudaril, da je na toliko prizadevnih in uspešnih učencev ponosen, saj dosegajo iz leta v leto boljše rezultate ter tako prispevajo tudi k prepoznavnosti občine. Izjeli so knjižno nagrado, športne ekipe pa so dobile žoge. Na sprejem so povabili učence z najboljšim učnim uspehom, s pomembnejšimi rezultati na državnih tekmovanjih ter vsestransko dejavne, pa tudi Člane ekip z vidnimi rezultati na športnem področju. Nadižav-nih tekmovanjih so učenci osvojili blizu 300 opaznejših priznanj, med njimi šest zlatih. BJ Foto: BLISK Povabilo v dvorec V dvorcu Strmol v Rogatcu $o pripravili sprejem za najuspešnejše učence domače šole» med katerimi so bili nekateri uspešni na državnih in mednarodnih tekmova-D}ih. Župan Martin Mikolič jim je čestital ter izrazil zadovoljstvo nad številnimi uspešnimi učenci, ki so v ponos domači občini. Prav tako so se zahvalili ravnatelju Šole VUiju Prevoišku, njegovi pomočnici ZUtki Janžek ter ravnateljici glasbene šole Tatjani Šolman. Sprejem se je končai s pogostitvijo. BJ Foto: KARMEN PODHRAŠKI Tudi v Radečah nagradili učence v Radečah so proslavo ob dnevu državnosti združili s podelitvijo priznanj najuspešnejšim učencem, ki so osnovno šolo končali s povprečno oceno 4,5 ali več. Tako kot je navada že nekaj let« je odličnjakom tudi tokrat župan Občine Radeče Matjaž Han podelil spominske knjižne nagrade. Osnovna šola Marjana Nemca Radeče se lahko pohvali z dobrimi rezultati, saj je kar 13 od skupaj 51 devetošolcev osnovno šolo končalo z najvišjimi povprečnimi ocenami. Župan pa je nagradil tudi Štiri učence, ki so z odličnim uspehom zaključili 9. razred. BA Sprejem domačih učenčev pri županji Anki Rakun V šopek za županjo Med prvimi je s sprejemi najboljših učencev že pred leti začela županja Občine Ljubno Anka Rakun. Letošnjega so se poleg dvanajstih učencev iz dveh paraielk udeležili tudi ravnatelj Rajko Pintar in razredničarki Jožica Osovnik in Vekoslava Klemenak. Županja Rakunova je izrazila veselje, ker je v OŠ Ljubno toliko učencev s tako dobrim uspehom, večina pa bo šolanje nadaljevala na različnih ^mnazijah. »Človek se mora zavedati svojih korenin in prepričana sera, da na Ljubno ne boste pozabih, četudi vas bo pot ponesla v svet. Upamo pa, da vam bomo lahko ponudili tudi usirezna delovna mesta po končanem šolanju,« je med drugim povedala Županja in obdarila goste, sama pa v zahvaio prejela šopek cvetja in ročno izdelano voščilnico. US m Uresničujejo sanje Enoletno predsedstvo Rotary kluba Celje je prevzel Tomaž Berginc Rotary klub Celje, ki v mestu delule že 12 let In je najstarejši med petimi rotarijskimi klubi na celjskem območju, je ob izteku rotarijskega leta pnpra* vil javno predajo predsedniške funkcije. Iz rok dosedanjega predsednika Jožeta PuSnika je vajeti de* lovanja kluba za leto dni prevzel celjski gospoda rs-t veni k Tomaž Berginc. direktor Eti elektro elementov iz Izlak, nekoč zaposlen v Ingradu, nekdanji izvršni direktor Telekoma, kjer je zdaj predsednik nadzornega sveta, bivši direktor Siola, zasebno tudi pilot in inštruktor letenja. Rotary klub Celje je lani deloval zelo dobro, je povedal Jože Pušnik. Veliko časa so namenili klubskim dejavnostim in širitvi čezmej-nega sodelovanja s prijateljskim nemškim klubom. Osnova dejavnost pa je dobro- ♦ t ♦ ^ ♦ ♦ ♦ "Ti % \ w Pradsedovanja Rotary kluba CaljejeizrokJoietaPuuiiksprevzelTomai Berginc (dasno). delna. V letu dni so različnim donacijam v skladu s svojim motom Uresničimo sanje namenili skoraj 22 ti- simbib,d.o.o. v simbiozi 2 okoljem T«lidrsk4i9 3000 Ctnb vadečih neprestaoo naraSča. V letu 2006 so vadbo izvajali v sedmih parkih, lani pa je vadbo na 21 lokacijah obiskalo več kot 5500 udeležencev. AB Posvetili dva novomašnika v Cerkvi na Slovenskem so letos posvetili 13 novoma-Šnikov. Dva od njih so v ponedeljek slovesno posvetili v celjski stolnici. Nadškof koadjutor msgr. dr. Anton Stres je v cerkvi sv. Daniela posvetil Lovra Slejka iz župnije Dramlje ter Tomaža Sojča iz župnije Vitanje. Ob tem je dejal, da če bi hoteli zapolniti le največje duhovniške vrzeli v celjski škofiji, bi morali posvetiti najmanj dvajset novomašnikov in ne le dva. Zato je'zbrane pozval k molitvi za nove duhovniške poklice. V Dramljah bo nova maša 5. julija,v Vitanju pa 12. julija, obakrat ob 10. uri. BJ, foto: GrupA Lovro Siejko in TomaiSojc med posvetitvijo Tudi v Štorah ločujejo v sredo se je tudi v občini Štore začelo ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Družba Simbio je gospodinjstvom v središču Štor razdelila 180 rjavih zabojnikov v velikosti 120 litrov ter trideset 240-Utrskih rjavih zabojnikov. Odvoz bioloških odpadkov bo enkrat tedensko v poletnem času in enkrat na 14 dni v zimskem času» ločeno zbrane odpadke pa bodo predelali v kompostami regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Biološki odpadki zavzemajo več kot 30 odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno» dosežemo manjšo količino odpadkov na odlagališčih, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj topiogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke lahko predelujejo v kompost in ga vračajo v naravni snovni krog, s čimer preprečujejo onesnaževanje narave. Simbio je tani zbral dva tisoč ton bioloških odpadkov. BS Dva evra za grad Kot so v Zavodu Cetela Celje napovedali pred časom, so s 1. julijem uvedli vstopnino za ogled Starega gradu. Za vstopnico je treba odšteti dva evra na osebo, od tega iahko en evro obiskovalci izkoristijo v grajski kavami na dan obiska. Za otroke do šestega leta starosti pa je vstop še naprej brezplačen. Evri, ki se bodo tako nabrali, bodo namenjeni oživljanju Starega gradu. ŠK it. 91 -d.Jum2009 novi tednik CEUE I Skupinski posnetek2 obiska naČoSkem Po poteh Celja in kozjanskega jabolka Ljudska univerza Celje (LUC) je dodch bra utrdila mednarodno sodelovanje in uspešno predstavila drobce slovenske kulture v tujini. Od danes bo en leden gostila mlade iz več evropskih držav, ki jim pri* pravlja aktivno, a tudi nekoliko adrenalinsko spoznavanje širšega Celjskega. LUC na gospodarskem in kulturnem področju dobro sodeluje s partnersko češko organizacijo. Pred kratkim so se vrnili iz Ja-romëfa, kjer so slovensko tradicijo predstavljali s pomočjo KUD Šmartno v Rožni dolini in TKD Globoče.- Dedni Vrh. Cehom so se tako predstavili gledališka skupina pod vodstvo Anke Dimec, organist Roman Grdina, flavtistka Maja Srebočan> pa tudi Joškova banda in Jože ŽJaus s svojimi grafikami. V Jaromëfu je zatem sledil še projekt Brundibár - nenavadna zgodba. Darja Grdina iz celjske ljudske univerze je tja odpeljala devet udeležen- cev, ki so se odzvali na željo Čeških organizatorjev, da bi oživili židovsko zgodovino in življenje skozi različne delavnice. Celjska skupina je predstavila življenje Židov v Sloveniji in Celju - tudi s pomočjo zgodbe o življenju Celjanke s koreninami na Češkem, ki je organizatorje še posebej ganila. Danes pa Čehi prihajajo v Celje. Mladim med 15. in 20. letom se bodo pridružili tudi vrstniki z Danske, iz Litve, Latvije in domačini. Ljudska univerza Celje jim bo v okviru projekta Kozjansko jabolko v enem tednu poskusila čim bolje predstaviti naravno in kulturno dediščino. Med obiski Logarske doline, Kozjanskega ter več celjskih znamenitosti pa Iwdo mladi krepili evropsko identiteto. Več aktivnosti zanje pripravljajo tudi soor-ganizatorji ?DC Matica, Kajak kanu klub Celje in M.A.G. - Zavod za kreativno kulturo. PM Iz cinkarne uhajal žveplov dioksid V proizvodnji titanovega dioksida v Cinkarni Celje je v sredo zvečer predvidoma zaradi udara strele prišlo do izpada električne energije. Nekaj minut pred 21. uro so zaradi tega prenehali delovati čistilni illtri, zaradi česar je v ozračje začel uhajati žveplov dioksid. Odgovorni v cinkarni za- centracija paje glede na vid- gotavljâjo, da količina izpusta ni bila nevarna za zdravje ljudi. Kot navajajo v cinkarni, je v zrak ušlo »maksimalno 32 kilogramov žveplo-vega dioksida, njegova kon- ni pas Širjenja po izračunih znašala 0,1 miligramana kubični meter zraka«. Žveplov dioksid postane nevaren, če smo mu dolgotrajno izpostavljeni pri koncentraciji 5 cskri?^ s pîirorr ir to^^ofc miligramov na kubični meter zraka oziroma pri kratkotrajni izpostavljenosti 13 miligramov na kubični meter. Okvaro so v cinkarni odpravili v roku ene ure, uhajanje žveplovega dioksida pa so prijavili Centru za obveščanje RS in občinskemu inšpektoratu. BA Vajgl kot gost SirneVarjçvs ; TERGETIKA CELJE ij; Ml U'V-'.'!'- V ponedel) ekbo poslanec Za-r^ in žalski župan Lojze Po-sedel v sodelovanju s celjskim odborom stranke gostil Iva Vaj-gla, novoizvoljenega poslanca v Evropskem parlamentu. Pogovor bo med 17 in 19. uro v prostorih celjske poslanske pisarne Zaresa na Kidričevi ulici 3.2e ob 16. uri pa bo poslanec Posedel odprl vrata poslanske pisarne tui v Vojniku. U S Adamasov čarobni krog mineralov Konec junija je na poletne počitnice odšla oddaja Adamasov čarobni krog mineralov, ki je bila na sporedu vsak četrtek na Radiu Celje. Oddaja, ki so jo poslušalci zelo dobro sprejeli, je vsak četrti predstavljala minerale in njihovo včasih neverjetno moč pri zdravljenju najrazličnejših težav. Zadnja oddaja je bila nekaj posebnega. Lucija Udovč je namreč med vsemi tedenskimi Adaioasovimi nagrajenci izžrebala nagrajenko Ivanko Berdoik, ki je v dar prejela prekrasen komplet iz jantarja, darilo žlatame Adamas. Ker v Adamasovem Svetu mineralov (v trgovini v neposredni bližini celjskega ^eda-lišča) v zadnjem času pripravljajo brezplačne delavnice programiranja mineralov, je bila de- pa končanem brezplačnem progranbanju nvneralov in spn)Š^ju sose predfotograhki otqektív postavile ude-tožerdie delavnice In proda jm ose^e Adamm. Pos^ čer fotografii da bsr^ dhati. tu so te Šcepec o^imh ne ponudbe mir>erHlov, ki Jih premorejo v Adamesu. Ivanka Beatnik, nagrajenka, ki je ob koncu pns Mam oddaje o minerelih v dar pr^el« prrtra-sen kcmiplat ogíťce in z^stmce iz jantarje. Ob njej Lucija Udovč. ki ře razmitlje, kaj novega bo oddaja o mineralih prine^ septembra. lavnlca izvrstna priložnost za to, da je Lu-dja Udovč nagrajenki izročila nakit, na-rejen iz petperesnih deteljic, v katere Je vdelan jantar. Ce vas zanimajo minerali, imate &e vedno čas, da njihovo moč spoznate podrobneje. Vabljeni na delavnice programiranja mineralov, na katerih se v mi-nerate na poseben način »vtisne« vaSa želja, cilj, ki ga želite doseči. Pred tem prijazno Adamasovo osebje odgovarja na vaša vprašanja in vam svetuje, kateri mineral je za vaSo težavo najprimernejši. Ponudi vam eliksir oziroma napitek, pripravljen Iz mineralov, nato pa vas s sproščanjem in meditacijo pripravi na programiranje. Na delavnico pro-gramiranja, ki je povsem brezplačna» se lahko prijavite na Itevilki 05/5443-67S ali pa se preprosto odpravite na obisk v Adamasov svet mineralov. HUJSAJIMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Šesta sezona akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je pred sklepnim dejanjem. V soboto, 4. julija, ob 11. uri nas v Cilycentru Celje čaka slovo od letošnjih delavnic zdravega huj-Šanja. »Hujšar)i« se strinjajo, da je prehitro prišel čas za slovo. Zadovoljstva, ki so ga z muko dosegli, jim ne more vzeti nihče in so ga trdno odločeni ohranjati. Na začetku akcije» sredi marca, je dvajset udeležencev skupaj tehtalo 2.054 ki-lugrainuv. V treh mesecih zdravega hujša-nja so izgubili Že več kot 240 kilogramov. Letošnji udeleženci so edini, ki so skupaj vztrajali do konca. Zavedajo se. da so zmagovalci vsi, ki so si povrnili zdravje in se ga bodo trudili ohranjati. Z izgubo petih odstotkov teže so zmanjšali tveganje za bolezni srca in ožilja, težave s sklepi, rakava obolenja, zvišan holesterol in krvni tlak ter tveganje za nastanek sladkorne bolezni. 20 Izgubljenih kilogramov za posa- meznika ne pomeni le neprecenljive skrbi za zdravje, temveč tudi veliko spremembo pri samopodobi in pridobitev samozavesti. Življenjske zgodbe naših »bujšarjev« so po treh mesecih zasijale v živih, pisa-niii barvah. K temu so največ pripomogli »duša« akcije, prim. Jana Govc Eržen, in »jeklena« Nataša Suster iz Top-fita ter vrsta strokovnjakov, ki so s sodelovanjem na delavnicah osmislili pomen zdravega hujša nja. MATEJA JAZBEC 10 VRANSKO I hoví tednik Ekomuzej o življenju Savinjčanov V Žalcu so vteraj s podpisom štirih pogodb udejanjili Se en projdit, lu katerega so se pripravljali več 1tí, in sicer urejanje Ekomuzeja hme-Ijaistva In pivovarstva Siov^ nije, pri čemer sodeltjejo praktično vse spodnjesavinjske občine. Tako so včeraj z izbranima izvajalcema, Remontom in Plutonom, župani štmh občin podpisali pogodbe za obnovo poslovne stavbe sušilnice v inštitutu za hmeljarstvo in pivo-varstvo, katere lastništvo jedr-žava brezplačno prenesla na žalsko obtino. V Brastovčah bodo po tej pogodbi urejali prireditveni prostor oziroma vstopno iniormaajsko točko, ta toi^ca bo na Polzeli v ^du Komenda, v Preboldu pa v prizidku pri upravni zgradbi. Celotno vrednost ekomuzeja oce-njujejo na 1,9 milijona evrov, k čemur bo »Evropa« dodala večino, 1,6 milijona evrov. Ekomuzej bo nosil naziv Doživetje zelenega zlata. Kot je ob podpisu pogodb omenil žalski župan Lojze Posed el, so hmeljarji mogoče malo premalo ponosni na panogo, ki je tako zaznamovala Savinjsko dolino, in da je že čas, da tudi hmeljarstvo dobi svoj muzej. »Želimo« da celotna Spodnja Savinjska dolina z različnimi aktivnostmi, i^obrážm- Ob podpisu pogodb za ekomuzej hmeljarstva in prvovarstva so nazdrvvifí ' kako dnigaSe kot- s pivom. njem in informacijskimi središči daje poudarek h me-Ijarstvu ter na sodoben način skuša prikazati tradicijo pridelave in predelave hmelja,« je povedala vodja žabkega oddelka za negos- podarstvo Nataâa Gaber Sivka. Ekomuzeji niso muzeji v klasičnem pomenu besede, saj zajemajo neko območje, več zgradb, lahko več zbirk in aktivnosti, ki vključujejo lokalno skup- nost in so neke vrste kulturni centri. Veselje ob gradnji ekomuzeja je izrazil tudi aktualni hmeljarski starešina Franc Gaj$ek, ki je omenil ciklično ponavljanje kri^ v hmeljars- Plazenje že več desetletij tvu, tem že od nekdaj pomembnem izvoznem artiklu Slovenije. »Ekomuzej naj bi služil tudi za privabijanje turistov, da se bodo ustavili in pogledali, kako živimo Savinjčani.« se je izrazil Gajšek. US wwiiir.novitediiik.coiii Trije odri Vranskega poletja Danes se začenja tradi* cionalnl dvodnevni ^as-beni koncert Vransko summer night 2009. Prireditev bo pod velikim Šotorom pri podjetju KIV Vransko. Nocojšnji večer bo od 20. ure dalje v znamenju Ju-huhu in Elearonic odra. Na prvem se bodo predstavile skupine Mambo Kings. Rogoški slavčki. RešParD, Urška Cepin in Scream Ma» ster, na Electronic odru pa DJ-i: Dean Deen, Cleek, Silver J in Al Passid. Jutrišnji večer bo prav tako od 20. ure dalje z Rock odra odzvanjala glasba s skupinami Šank Rock, Tabu, Pero Lovšin, Legalo Kriminalo in De Vice. Pestra bo tudi nedelja, ko bo na Avtopo-ligonu v Šempetru tekmovanje v avtoslaiomu, avtoa-kustiki in stylingu avtomobilov. Vstopnina lega dne bo namenjena projektu Še vedno vozim - veodâr rte hodim Društva parapiegi-kov JZ Štajerske za osveš-Čanje o večji prometni varnosti. MJ Zadnje obilno deževje povzroča strah pri prebivalcih v Brodeh na Vranskem. Pol-zenje tal In pojav novih razpok na hišah in cestah na območju nad novogradnjo, imenovano Sončni vrtovi, se nadaljuje. V Gradisu zagovarjajo mnenje geologa, da območje polzi že več desetletij zaradi povišane ravni talne vode. Zaradi pojava razpok na ob-jektih in polzenja (al je sodišče z začasno odredbo investitorju in izvajalcu del« ljubljan- skemu podjetju Gradiš skupina G, lani prepovedalo nadaljnja dela. Oškodovanci so prepričani, da je do pohenja prišlo ob nezavarovanem izkopu gradbene jame in iščejo odgovore za nastalo situacijo ter predvsem odgovornega za sanacijo nastale škode na objektih In ostali infrastrukturi. V Gradisu so pred dvema mesecema zaratiï likvidnostnih težav pospravili orodje in prekinili gradnjo ter postali nedostopni za pojasnila oškodovanim krajanom. Ves čas so sko- rajda nedostopni tudi za medije. V dopisu. Id so ga po dolgem zamiku vendarle poslali na naš naslov, pojasnjujejo, da so po prvem premikanju Zemljine in ogledu geologa Mihaela Ribičiča stalno 5pren:Ujaii Zemljino na ^adbišču in v okolici ter na svoje stroške vgradili t i. geološke točke. Ker so se premiki nadaljevali, so z geologom začeli bolj r^a-tančno pregledovati okolico in ugotovili» da so v oddaljenosti 300 metrov od gradbišča nastale očime poškodbe. Grad- Eden od oškodovanih krajanov, Robert Mešič, kaža razpoko v svojem hisvu. m beni strokovnjak Stanislav Škrábl, ki ga je Gradiš letos aprila zaprosil za dodatno mnenje, je zapisal, da »soraz-memo majhni posegi v pobočje ob izgradnji objektov A4, AS in A6 niso verjeten vzrok za aktiviranje tako obsežne splazitve na območju Sončnih vrtov r^a Vranskem,« ter da območje nad gradbiščem »predstavlja območje fosilnega plazu, ki se občasno pre-mika že več desetletij in ga brez večjih geoiehničnih posegov ne bo mogoče sanirati«. Vzrok za premike je po njegovem mnenju povišana raven talne vode, ki se pojavlja zlasti ob obilnih padavi* nah. Posledice plazenja pa ru« so vidne le na objektih nad predvideno novogradnjo, temveč tudi na gradbišču. ftihodnji teden naj bi odgovorni v Gradisu predložili Vranskemu žxipanu Francu Sušniku ^adiva geologov, ko naj bi skupaj z občino in s prizadetimi občani (po)iskall dolgoročne rešitve. V Gradisu ob tem še pojasnjuj ejo, da je ^d-bišče zavarovano in utijeno, tako da bi dela lahko nadaljevali. vendar so jih prekinili zaradi razmer na trgu pri prodaji stanovanj. Oškodovani krajani pa medtem čakajo, da bo za dežjem posijalo sonce ... MATEJA JAZBEC Foto: GrupA mOtjOZwATJAid-oo. J M »DtrT«^ llK/k l^m Petrovca n5/b.33D1 PETROVCe Genersifú uvoaiík za vrata Hôrmann v Sloveruji Us(VQijQ(no pozdrave Matjal d.o.o.. i« z novimi povezavami, prtstopi ir> kadri perspektivno podjs^, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski ra?tf m zbira ambictozet), z&gnen in firmi predan kadar za utrjevanje tradicij«, dvig kekovosti in povečevanie obsege poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje« prodaje, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vratze IndnridueN^e in industrijske objekte. Posebno pozornost posvečerno zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Če so vam sorodne vrednote kot ie zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nem pridružite kot VODJA RAČUNOVODSTVA IN FINANC m/2 Delo Je prava prrložnoet za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: ' Vil stopnja strokovne »zobmzbe ekonomske smeri. • uporaba računafniikih orodij {MS Offîce). poznavanje pro gramske reSirva Navision, komunikativnost, natančnost urejenost delovna vztrajnost zmožnost dela v timu. vozniški izpit &-kategorije. prednost imajo kandidati z izkuSnjemi na podobnih delih. Izbrani kandidat bo predvsem zadolžen za vodenje, orgarv izacijo« koordinacijo in nadzor nad računovodskimi, finančnimi in obračunskimi deli. načrtovanje in Izdelavo kratkoročnih in dolgoročnih finenčnih načrtov, izdelavo poslovnih in statističnih poročil, prtprevo in izdelavo internih obračunov, izvajanje mesečne kontrole pravilnosti in pravočasnosti evidentiranja poslovnih dogodkov v prodaji« nabavi, servisu ter glevni knjigi ipd. Ocenjujete da ste poleg navedenega le iznajdljivi, vestni in inovaťvni? Potem ste zagotovo kandidat ki ga tšč^o. Nudimo: razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačtlo za opravljeno delo. možnost osebnega in strokovnega razvoja ter takojšnjo zaposlitev delovno razmerje ze nedoločen čas s poskusnim delom. Če ste pripravljeni sprejeti tzzrv in imate resne nemene. se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije; poSljrte vlogo za zaposlitev z življenjepisom m opisom do^anjih delovnih izkušenj do vMjučno 10. 7. 2003 na na^v Trgotur d.o.o^ Ljubljanska & 13/b. 3320 Velenje a!i na e-mail zaposlitev^ trgolur^i, VaSe priiave bodo obrevnavane zaupno. NOVI TEDNIK VELENJE I BEČICA | GOBHJIfimUH 11 Pregledna razstava prikazuje minula tri dasetfe^a v delu turističnaga druftva, posabfli pa $q prikazani utrinki narodopisnih razstav, ki so jih pripravili v sklofw iHîraditve Od Iřpe do prangerja. Prazniku v čast V teb dneh v občinah Gornji Grad in Rečica ob Savinji 9 številnimi priredKvami slavijo občinsiu praznika. V Gornjem Gradu so med drugim pripravili gozdarsko tekmovanje za pokaJ Meni-ne, ki je bilo hkrati tudi 4. memorialno tekmovanje Marka Podkrižnika in prvo izbirno tekmovanje gozdnih delavcev za državno prvenstvo v Gornji Radgoni. Na njem se je pomerilo skoraj 40 tekmovalcev in tekmovalk. Letos so bili najboljši V iskanju V Velenju, kjer se je v sredo začela mednarodna kon* ferenca o energetiki lo kli-matskih spremembah, poskušajo številni strokovnjaki odgovoriti na vprašanje, če bomo v Sloveniji pravočasno pripravljeni na zahtevne energetske ter okolj-ske izzive. Udeleženci konference predstavljajo svoje poglede in moi^osti, da v naši državi uresničimo zahteve Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe ener- Janko Mazej iz ekipe ^štanj Duseti, Anton Planinšek (Krnica Moličnik), na tretjem mestu pa je pristal Andrej Go-ličnik (Šoštanj 2). V rokovanju z motorno žago so se preizkusile tudi ženske. Tokrat je bila najboljša Pavla Voler pred Lučko Jeišnik in Majdo Suhoveršnik. Drugo izbirno tekmovanje, ki bo odloČilo, kdo bo zastopal na-zarsko enoto zavoda za gozdove v Gornji Radgoni, čaka tekmovalce drugo avgustovsko soboto v Lučah. Na Rečici ob Savinji so v nedeljo v prostorih osnovne Šole odprli tri razstave» in sicer razstavo likovnih del Milana Rige in učencev osnovne Šole ter pregledno razstavo 30 let Od lipe do pran-geija. Razstave bodo na ogled do nedelje, sicer pa v soboto člani rečiškega turističnega društva vabijo na Večer pod trško lipo, v nedeljo popoldne pa Še na šaljiv obračun med zaselki obči- ne, US gije iz obnovljivih virov. Slovenija naj bi do leta 2020 izdelala in izvedla akcijski načrt » s katerim bi povečala delež obnovi jivih virov energije in energetsko učinkovitost ter znižala emisije toplogrednih plinov. V dveh dneh bodo udeleženci inference, med katerimi so številna znana imena iz Slovenije in tujine, predstavili kar 68 prispe\i?ov, vč^a j pa so se na okn^ mizi pogovarjali o dolgoročnem zagotavljanju zanesljive, kakovostne, konkurenčne in rešitev ekološke sprejemljive energije. Ob tem gostitelji pripravljajo tudi bogat spr^jeval-ni program. Več kot 150 udeležencev konference so v sredo povabili na koncert Jahalnega orkestra ftemc^ovnika Velenje, včeíaj na ogled atletskega mitinga in rudarskega muz^ danes pa se bodo družili z rudarji na njihovi osrednji praznični prireditvi, sko-loi čez kožo. na katerem bo častni skok izvedel predsednik dr. Danilo Tiirk US Na Golte tudi poleti V Gorsko-turističnem centru Golte so uradno odprli poletno turistično sezono. ki bo trajala do 13. septembra. Nihalka bo vozila vsak dan, pripravili so tudi pester program poletnih aktivnosti, od tabora za otroke v okviru pla-niíwkih dogodivščin do hotelskih programov s poudarkom □apohodništvu in bivanju, Odprtje sezone so obogatili z dobrodelno noto, saj v okviru programa Slovenija hodi, ki se bo na Golteh končal v nedeljo. zbirajo pomoč za materinski dom v Moziflu, Ob odprtj u j e direktor družbe Golte Emest Kovač povedal. da jebila minula zimska sezona enako dobra kot ostale, številke iz poslovanja so pozitivne, družba ima 30 tisoč evrov Čistega dobička, ki ga bo v celoti namenila za uresničitev razvojnih načrtov- Že v naslednji sezoni je predvidena posodobitev hotela, ki bo prinesla 120 novih ležišč, zagotovila wellness ponudbo in možnost dodatnih storitev s kongresno dvorano in fitnesom. Predsednik nadzornega sveta drtižbe Golte, sicer di- rektor HTZ Velenje, dr. Vladimir MaienkoviČ, je omenil, da se celotna investicija razvojnih načrtov ocenjuje na približno 18 milijonov evrov, potreben denar pa naj bi zbrali tudi z doka-pitalizacijo in nepovratnimi sredstvi. Večinski lastnik Golt je hčerinska druž-ba Premogovnika Velenje, to je PV Invest. Direktor Drago Potočnik med uspehe šteje pridobitev gradbenega dovoljenja za hotel in začetek gradnje ceste z mozir-ske strani. US Nostalgija in poletje V torek zvečer so s prireditvijo Z nostalgijo v poletje v Velenju odprli že 25. poletne kulturne prireditve, ki jih letos drugič pripravlja javni zavod Festival Velenje. V dveh mesecih se bo v mestu zvrstilo več kot petdeset kulturnih dogodkov, ki bodo popestrili poletne dneve in večere. Ker Velenjčani letos praznujejo 50-lelnico odprtja mestnega središča, bodo številne poletne prireditve praznično obarvane. V avli doma kulture so odprli tudi razstavo z naslovom Tito v Velenju. Sicer bo poletni nabor dogodkov zanimiv tako za starejše kot tudi mlajše. Med večjimi glasbenimi dogodki velja izpostaviti končen hrvaške skupine Cubi-smo, ki bo na Titovem trgu nastopila 24. julija. Na ploščadi pri domu kulture bodo to poletje nastopili še domača zasedba Tribute, izvajalka soula Maya^ celjska vokalna zasedba Oktet 9 ter udeleženci poletne šole muzi-kala. Na Velenjskem gradu bo zadnjo avgustovsko nedeljo nastopil Iztok Mlakar. Zadnji teden v avgustu bo festival mladih kultur Kuni-gunda, glasbeni del Poletnih kulturnih prireditev pa se bo končal z 21. citrarskim festivalom. V sklopu poletnih prireditev se obeta tudi nel^j drugih nastopov. V atrij u Velenj-skegći gradu se bo 22. julija z monokomedijo Štefka Valentin predstavila Alenka Tetič-kovič, konec avgusta pa bodo Knapovsko večerjo uprizorili člani Gledališča Velenje. Na ploščadi pri kulturnem domu bo 12. avgusta na ogled plesni projekt Plesnega teatra Velenje - Pajkovke. Organizatorji bodo tudi le^ tos poskrbeli za veliko kul-tunúh dogodkov za otroke. Vse torke v juliju in avgustu bodo pri domu kukure pripravljali kultumo-ustvarjal-ni projekt Poletje na travniku. Ob sobotah se bodo v mestu zvrstili številne lutkovne in igrane predstave za otroke, bolšji sejmi, nastopi ljudskih pevcev na kmeč-W tržnici ... Velenjčani bodo lahko tudi to poletje ponedeljkove večere preživljali ob ogledu filmskùi projekcij na prostem - Zvezde pod zvezdami bodo na ploščadi ob kulturnem domu prvič za-Žarele 6. julija. Četrtkove večere pa bodo lahko ljubitelji poezije in hterature v družbi Knjižnice Velenje preživljali v čudovitem okolju vOe Herberstein na Poletnih večernih branjih. US Zgornjesavinjski želodec po spodnjesavinjsko Da je zgornjesavinjski želodec posebnost krajev ob zgornjem toku Savinje, dokazujejo tudi različna krajevna ali kako drugače obarvana interna ocenjevanja te suhomesnate specialitete, ki so ponavadi Še najbolj pomembna zaradi druženja in zabave. Enega takšnih že več let pripravljaj o v sorodstveni navezi Kolenc-Brglez-Ermenc, ponavadi pa se pridruži še kakšen znanec. Kraj ocenjevanja oziroma pokušinezgomjesavinj-skih želodcev, ki rustajajo pod budnimi očmi domačih gospodarjev. je odvisen od vsako-ieuiega zmagovalca. Letos so se zbrali v Melišu pri lanskem zmagovalcu, tudi pobudniku ocenjevanja, Maijanu Kolen-cu. Doslej so zmago vedno obdržali v domaČih lo^, prihodnje leto pa se bo pisana druščina zbrala v Železnem pri Galiciji. Najboljši zgornjesavinjski želodec je namreč po oceni priložnosme komisije, saj sodelujejo praktično vsi. ki poskušajo specialiteto, izdelal Stane Brglez, sicer domačin iz Radmirja, ki si je družino us-tvaril v Železnem, Stane ob pomoči domačih seveda ni za-neaiâril nobene podrobnosti, ki odlikuje zgomjesavinjske želodce, pa tudi posušili in do-negovali so jih v domači hiši. Tako želodcem, kot se spodobi, Še vedno brez težav lahko dodamo pridevnik ^omjesa-vinjski, čeprav jih bodo prihodnje leto ocenjevali v Spodnji Savinjski doM. US Stane 8rglez z ženo Simono, kiia zagotovila, da ocenjevanje prihodnje leto zagotovo bo. Čisto moje Velenje v začetku tedna se začenja projekt Čisto moje Velenje, pri katerem sodelu-jejo dijaki in Študentje, ki opravljajo počitniško delo na MO Velenje. Že od leta 2005 skupine mladih Čistijo mesto, barvajo ograje in opravljajo druga priložnostna dela. Zanimanje za po- čitniško delo na občini je bilo izredno veliko, saj so prejeli skoraj 500 vlog. Dijake In študente so razdelili v sedem skupin po deset dijakov, ki jih spremlja sedem mentorjev. Vsak dijak oziroma Študent bo opravil 80 ur in tako z malico vred zaslužil 240 evrov. Po obnovljenih cestah do vode iz pip V Laškem je bilo v zadnjih tednih pestro v več krajevnih skupnostih, saj so se marsikje veselili do^ pridobitev« V več gospodinjstvih je iz vodo-vodnih pip končno pritekla voda, med* tem ko je kar nekaj cest, tudi ob sodelovanju in sofinanciranju domačinov, dobilo nove preobleke. V Ttnovem so tako pred kratkim pripravili slovesno odprtje vodovoda, na katerega se je priključilo 36 gospodinjstev. Vodooskrba je bila na tem območju dolga leta v zelo slabem stanju, zdaj pa je problem pitne vode rešen za celotno naselje Trnovo ter za dela naselij Bukovca in Zgornje Sevce. Izvor, ki napaja Trnovo, nad katerim je tudi nov 30kubiČni rezervoar» je v Zgornji Rečid. Tokrat so zgradili 4 kilometre vodov, gre pa za nadaljevanje gradnje vodovodov za celoten predel Sedraža> gornjega Breznega, Belovega in TVnovega Hriba, tó so jo začeli v letu 2001 in ki je osnova za nadaljnjo širitev vodovodnega omrežja. Prvotno so za dela. ki jih je izvajalo podjetje AGM Nemec, po prvotni oceni načrtovali približno 95-600 evrov, končna vrednost izvedenih del pa je znašala malo manj kot 124 tisoč evrov. Kot je ob odprtju pojasnil predsednik KS SedraŽ Jožef La-pomik, so v TVnovem obenem dokončali še javno razsvedjavo, ki je prvič poskusno zasvetila v minulem tednu. Postavitev 12 svetilk javne razsvetljave je KS SedraŽ, ki je financirala pridobitev, stala 17.200 evrov. »S postavitvijo javne razsvetljave smo izboljšali promemo varnost v vasi Trnovo in predvsem razsvedi-11 križišče, kjer je postajališče šolskega kombija,« je zadovoljen Lapomik. Cest za obnovo nikoli ne zmanjka v KS SedraŽ so komaj čakaii (udi na pravkar končano posodobitev javne poti Klenovo-Klopčič» kar je bila dolgoletna želja krajanov Klenovega, saj je bila makadamska cesta ob vsakem večjem neur- V KS SedraŽ 9o slovesno proslavili odprtj« asfaltirane ceste in prvi curek s vockivoda. ju uničena in jo je bilo treba popravljati. Ker je oa obnovljeni odsek vezanih le pel stanovanjskih i)iš, so morali v žep n^o-liko seči tudi krajam. V Sedražu, kot (e pojasnil L^pornik, imajo namreč že vrsto let prakso» da pri cestnih posodobitvah krajani s svojimi sredstvi uredijo ustrezno podlago in poskrbijo za utrditev vozišča, medtem ko KS in taška občina izvedeta askltiranje. Občina je tako v celoti pokrila stroške asfaltiranja, ki so znašali 60 tisoč evrov, KS pa je prispevala 15 tisoč evrov. Ostalo so dodali krajani» tako da so skupno v obnovo skoraj tólo-meter dolgega odseka investirali blizu sto tisoč evrov. Dela je izvajala Komunala Laško. Končana je čudi obnova ceste Loke-L^ v KS Vrti nad Laškim. Ibdi tam je za ureditev 800 metrov cestišča občina porabila sk<»aj sto tisoč evrov. CP Marier je v aprOu în maju obnovilo poškodovano asfaltno cestišče ter asfaltiralo Štiri makadamske odseke. Poleg tega je bilo treba urediti rudi odvodnjavanje cestišča s propusti in z drenažami. Kot pravi laški župan Ft'anc Zdoláek, bo ravno na področju vodovodne in cestne infrastnikUire v Laškem treba še marsikaj postoriti» vse-ga pa seveda naenkrat v tako razvejani obáni ni mogoče narediti. Je pa zato toliko lažje, Če se v iskanje rešitev aktivno vključijo KS in krajani. POLONA' MASTNAK Na Klumpanje z avtobusom Klub mladih Planina danes in jutri na Planini pri Sevnici pripravlja tradicionalno prireditev Kiumpanje. Ta bo letos v znamenju praznovanja svoje 10-letnice, pri čemer tudi tokrat obljubljajo bogat športni, predvsem pa koncertni program. Klumpanje je v svojih desetih letib iz majhnega koncerta preraslo v dvodnevno dogajanje. Prireditev se bo začela nocoj, v petek, ob 20. uri s prvim koncertnim večerom na Svetem Križu - hribu nad Planino pri Sevnici. Nastopili bodo Radiostorm, Last Day Here, Demolition Group, Vlado Kreslin, Elvis Jackson in Carpe Diem. Jutri dopoldne se bo dogajanje nadaljevalo na igrišču pred osnovno šoto, kjer se bo ob 10. uri začel turnir v malem nogometu. Vzporedno bodo potekale še druge dejavnosti, kot so razne dnižabne igre, sejem, predstavitev društev in podobno. Zvečer se bo dogajanje spet preselilo na Sveti Križ, kjer bodo za zabavo poskrbeli Alibi, Abbey's Road, 6Pack Čukur, Bohem, M12, Orlek in I.C.E.. Ma Planini, sodeč po izkušnjah iz minulih let, rudi tokrat pričakujejo večtisoč^avo množico. Prireditveni prostor sicer sprejme okoli 8.000 obiskovalcev. Na prizorišču bo poskrbljeno tudi za brezplačno kampiranje ter hrano in pijačo. Obiskovalci koncertov bodo lahko svoje avtomobile parkirali na Planini, od koder bodo na prizorišče prireditve vozili brezplačni avtobusi. Iz Šentjurja (izza kulturnega doma) bo avtobus na Klumpanje peljal nocoj ob 20. uri. BA Pestro poletje Z nedavnim odprtjem nove prireditvene ploščadi na Zgornjem trra se je začel sklop poletnih prireditev, poimenovanih Šentjursko poletje. Do danes se je na različnih prizoriščih v Šentjurju zvrstilo že pet prireditev, vrt Ipavčeve hiše pa bo ponovno zaživel v ponedeljek, ko v goste prihaja orkester glasbene šoie z Danske. Copenhagen municipal school band je na večdnevni turneji po Sloveniji in en^a od koncertov bodo pripravili tudi v Šentjurju. Na pokriti ploščadi Ipavčevega vrta bodo igrali v ponedeljek ob 20. uri. V Šentjursko poletje je sicer Jetoš uvrščenih 14 različnih dogodkov, ki se bodo vrstili do 6. septembra. Velenjsko gledališče bo 12. julija nastopilo s komedijo Mamoo-ti, sle-dili bodo koncert muzikalov, tradicionalna astronomska noč na Prevorju, koncert udeležencev poletne glasbene delavnice, poletni ex-tempore na Prevonu, koncert dekliške tolkalne skupine Šus in Kolektiva 69» šentjursko poletje pa bo zaključila tradicionalna Angelska nedelja na Planini. BA Pohvale deževale od vsepovsod Radeče so minuli konec '«ina gostile IS. evropsko prvenstvo v lovu rib s plovcem. Prvenstva se je ud^ežilo 135 tekmovalcev iz 27 evropskih držav, kar predstavlja rekord v zgodovini evropskih prvenstev. Tekmovanje na eni najlepših tras v Evropi je ob sodelovanju Občine Radeče in Ribiške zveze Slovenije organizirala Ribiška družina Radeče. Med ekipami je zmago slavila Madžarska» na drugo mesto se je uvrstila Belgija ter na tretje Anglija. Posamično se je zmage veselil Steve Hemingray (Anglija), drugouvrščeni je Jozsef Varga (Madžarska), medtem ko si je ueije mesto prislužil Rene Stronck (Luksemburg). Slovenska ekipa se je uvrstila na 15. mesto. Hidi posamično so slovenski ribiči zasedli mesta v sredini razpredelnice. Radeškj ribiči so za pripravo in izvedbo prvenstva prejeli pohvale vseh sodelujočih ekip, zato ne vidijo razlogov, da ne bi podobnih tekmovanj organizirali tudi v prihodnje. »Naš naslednji veliki projekt je organizacija pokala Alpe-Jadran, na katerem bo naslednje leto nastopilo približno 20 držav,« napoveduje predsednik Ribiške družine Radeie Ferdinand Barachini. Tudi radeški župan Matjaž Han organizacijo evropskega prvenstva označuje kot izjemno velik dogodek in ga vidi kot »potrditev ugleda Radeč v svetu športnega ribolova na tekočih vodah In investicijo v nadaljnji razvoj ribolovnega turizma na območju Radeč«. BA im Ob Savi v Radsiah se je minulo soboto in nedeljo trio ribičev iz kar 27 evnapskih držav. Podobnih dogodkov si v Radečab ie želijo. - jksi-3.|Mnj2009 - NOVI TEDNIK ŠIIIIABJEP.J4 ROGAŠKA S-i KOZJE | PODČETRlEKj 13 V prerravljenem lemlwr^em rotorâi bo od septembra krajevni muzej. Lemberžani bodo dobili muzej V obnovljenem rotovžu muzej Lemberžanov, v Šmarju muze) baroka v Lembergu» ki je znan po smeSnib ljudskih pripovedkah o Lemberžanih, si že vrsto prizadevajo, da bi prazni stavbi starodavnega rotovža dali novo vsebino. Z odprt|em muzeja se bo to končno zgodiJo, pri čemer se v šmarski občini, kjer računajo na izletniški turizem, pripravljajo na odprtje še enega muzeja v občirtskem središču. Lemberški rotovž so nekoč že obnovili, vendar je zanimiva stavba samevala. Občina je nato lani uspela na razpisu kmetijskega ministrstva za ureditev prostorov za po- stavitev stalnih razstav etnološke dediščine. »Država ů-nancira 50 odstotkov pcijav-Ijene vrednosti naložbe, brez upoštevanja DDV, kot nepovratna sraistva iz javnih virov, od katerih 75 odstotkov pokrije Evropska unija. Ta sredstva, 41 tisoč evrov, moramo porabiti do konca leta 2009,« pojasnjuje vodja občinskega režijskega obrata Zdenka Kos. Na razpisu so za izvajalca izbrali celjsko podjetje Remont, ki od marca sanira 240 let staro stavbo, kjer bo krajevni muzej trga Lemberg in njegovih Lemberžanov. Po zamisli lemberške rojakinje Marje Lorenčak, ki je kustosinja Narodne galerije v Ljubljani, bo poleg muzeja na ogled ječa, r>a voljo bo tudi večnamenski prireditveni prostor. Med različnimi raz- stavljenimi predmeti bodo cehovska skrinjica ter faksimile z lastnoročnima podpisoma cesarjev Marije Terezije in Franca Jožefa ter izdelki nekoč siovitih lemberških obrt-nikov, med katerimi so bili lončarji, kovači, usnjarji ter izdelovalci orodja. Poskrbeli bodo tudi za obnovo pran-gerja, ki stoji tik ob stavbi, ter za roko pravice, ki je nekoč že bi!a nameščena na to-tovžu> za nadomesmo roko pa bo poskrbel akademski kipar Mirsad Begič. Gradbena dela se bodo končala v začetku julija, muzej nameravajo nato odpreti septembra. Šmarski barok v središču Šmarja pri Jelšah se je ohrani! zanimiv primerek starega gospodarskega poslopja, ki potrebuje novo namembnost. Po dru^ strani potrebujejo Šmarčaru pro- store» Iger morajo varno shraniti originalne lesene kipe slovite šmarske Kalvarije, saj v obnovljene kapele nameščajo njihove kopije. Tako je nastala zanusel o šmarskem mu-zeju baroka, ki bo v preurejenem ter dozidanem gospodarskem poslopju v župnijski lasti. V muzeju bodo opozorili Se na druge zanimivosti iz tamkajšnjega baročnega časa. Za šmarski muzej baroka so lani pripravili idejne zasnove ter uspešno kandidirali na razpisu za evropska nepovratna sredstva. Za 748 tisoč evrov vreden projekt namerava Evropska unija prihodnje leto sofinancirati približno polovico potrebnih sredstev, v obdnski stavbi pa omenjajo, da bodo naložbo začeii prihodnje leto ter jo končali v letu 2011. BRANE JERANKO Kaj storiti s starinsknnooftpodafsldm púsk>pÍM) v središču Šcnaiia pri JaUah? Šmarcani bodo v njem uredili muzej baroka, Iger bodo shrBnjeni originalni Upi Kahrarije. Pogodbo sta podpisala župan Podčetrtka Petar Mišja ter direktor Nivoja Danilo Sanic. Grajsko cesto bodo širili Cesta, ki je speljana po gričevju med trškim jedrom Podčetrtka ter Sodno vasjo, je preozka. Za domačine ter turiste, ki se radi sprehodijo po širši okolici velike grajske kaSče, je tako premalo varna, vendar bo kmalu drugače. Občina je podpisala s celjsko družbo Nivo gradnje in ekolc^-ja pogodtx) o ureditvi te lokalne ceste, ki poteka vzporedno z glavno cesto v dolini. Po novem bo cesta široka pet metrov ter delno s pločnikom (med trgom in grajsko kaščo). poseben pomen pa bo imela po obnovi gradu Podčetrtek. Vrednost naložbe, ki je obenem turističnega pomena, znaša pol milijona evrov, dveletni projekt pa delno sofinancira Evropska unija. BJ Sojenje po srednjeveško v Podsredi bo jutri, v soboto, Prangerijada 2009, ki je namenjena dvanajstim slovenskim krajem, kjer so se ohranili prangerji. Podsredčani, ki so prireditelji dvanajste Prangerijade, imajo srednjeveški sramotilni ste* ber tz daljnega leta 1667. Začetek prireditve, ki jo pripravlja "toistično društvo Pod-sreda, bo ob 10. uri s srednjeveško tržnico. Uradno odprtje bo ob 11. uri opravil župan Kozjega Andrej Kocman, sledi* lâ bodo sojenja po srednjeveškem vzoru, ki so jih pripravila društva iz Predgrada, Spodnjih Ivanjcev, z Motnika, s Ptuja, iz Majšperka, Lemberga, Brestanice in Pilštanja. Program bodo popestrili s srednjeveškim mečevanjem, z lokostrelstvom, s srednjeveškimi plesi, z vitezovo orožarno in s kovnico novcev, kovačem, kaligrafinjo... Med posebnostmi bodo bojevanje z ognjenimi meči in ščiti, bruhanje in požiranje ognja ter trebušna plesalka. Ob 17. uri bo podelitev zahval sodelujočim, uro pozneje bo začetek veselice. BJ V sosesicah dovolj parcel v Šmarju pri Jelšah je v preteklih letih parcel zà gradnjo družinskih hlŠ manjkalo. Občina je zato začela pripravljati dva občinska podrobna prostorska načrta za dve novi soseski. Gre za novi soseski z družinskimi hišami, ki bosta v okolici osnovne šole. V novi soseski Dobrava, zahodno od šole, bo prostor za 25 družinskih hiš, ob koncu občinskega po* drobnega načrta za to novo sosesko pa je občina začela še izdelovati podoben načrt za novo sosesko Poljana, vzhodno od osnovne šole, kjer bo prostor Še za dodatnih 25 stanovanjskih hiš. Zaradi umeščanja novega pomožnega nogometnega igrišča je bil ca načrt začasno zaustavljen, a ga nameravajo nadaljevati (er ga sprejeti do konca leta. Z novimi parcelami si v občinski upravi želijo, da bodo na konec gospodarske krize ter z njim na ponovno povečano zanimanje graditeljev pripravljeni. BJ Na promenadi najprej lekarna Spremenjen ureditveni načrt nove mestne promenade v Rogaški Slatini, ki je med restavracijama PoŠta in Sonce, je občinski svet na zadnji seji sprejel v zadnji obravnavi. Z njim so predvidene velike spremembe ter z njimi možnosti novih naložb. Prva bo nova lekarna skupaj s podzemno garažno hišo. Spremenjeni ureditveni načrt med drugim omogoča gradnjo treii novih hotelov ter dveh prizidkov obstoječih hotelov. Občina je projekt nove lekarne Celjskih lekarn na tem območju, ki bo ob zdravstvenem domu, pripravljala dve leti- - it. 91 • 3. Juli} 2009 - Nov objekt je predviden v treh etažah, na približno tisoč kvadratnih metrih, obenem pa bo zgrajena podzemna garažna hiša Promenada z 51 parkirnimi mesti. Občina jo bo sofinancirala skupaj z lekarnami in najemnikom tretje etaže. Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel, obenem s spremembami ureditvenega načrta, sklepe o podelitvi stavbne pravice za potrebe te nove naložbe. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili jeseni, objekt naj bi dokončali do sredine prihodnjega leta. BJ 14 SL konjice! POBBWA I NOVI TEDNIK Lambrechtov dom za zgled v imsnu stanovalcev lambrechtovegs dorTM «ta se minîstni Ivanu Světlíku uhvelíla Slavko Stamad in Cvetka PlatQVŠak. V Slovenskih Konjicah so slovesno odprli novozgrajen negovalni del in prenovljen stanovanjski del Lambrechtovegâ doma. Stanovalce doma, uposlene in Številne občane so poleg direktorice Valerije Lesjak nagovorili župani konjiške, zreške in vitanj-ske občine, predsednik upravnega odbora Skupnosti soci^nih zavodov Slovenije Boris Koprivni-kar in slavnostni govornik, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetilk. Ministrstvo je za dom prispevalo 5,3 milijona, zavod je zagotovil 5e 300 tisoč evrov. Lambrechtov dom je tako največja naložba v domove za starejše v Sloveniji in tudi največja, kar jih je kdaj v konjiški občini ânandrala država. A vsaj tako kot urejeni prostori je po ministrovem mnenju pomembna kakovost storitev v njem. »Tak standard si želimo tudi v drugih slovenskih domovih,« jepoudaiiJ ob podatkih, da za dva stanovalca skrbi več kot en zaposlen (dom ima 160 postelj in 87 zaposlenih), da imajo bogat program - od pevskega zbora» skupin za samopomoč, izobraževalno dejavnost, celo usposabljanje iz računalništva. da so tesno povezani z okoljem in se v njem srečujejo vse generacije. »Vse to zagotavlja, da je lahko starost bogata, kar si tudi zasluži.«je dejal dr. Ivan Svetilk. Dom je blagoslovil konjiški ar-hidiakon Jože Vogrin, ki je ime) tudi največ zaslug, da so v času grad-nje stanovalce namestili v župnijski dom. V kulturnem programu so nastopile skupine iz vseh treh občin ter domsld zbor Beli cvet, zbrane pa sta nagovorili tudi nekdanja direktorica Panika Šuc in Slavica Kokot s priložnostno pesmijo o dobrotniku Francu Lambrech-tu. MILENA B. POKLIČ Sedmi most kot kamen kost Ob zaključku praznovanj vitanjskega občinskega praznika sta v Jelševi Loki ki ji domačini pravijo Fužine. direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko Id župan Slavko Vetrih slovesno predala v uporabo nov most čez Hudinjo. Ta je nadomestil star in preo^k leseni most. Izgradnja nadomestnega armiranobetonskega mostu, rekon-stnikcija priključkovna most v dolžini približno 260 metrov ter re^ladja potoka v skupni dolžini 65 metrov, je stala Direkcijo RS za ceste 522 tisoi evrov. Dela je opravilo podjetje Nivo, gradnje in ekologija, d. d., iz Celja. To je že sedmi obnovljeni most na cesti Nova Cerkev-Socka-Vitanje, zadnji, osmi most, ter nad^jnja obnova same ceste bosta po zagotovilih Gregorja Ficka na vrsti prihodnje leto, saj že priprav- ljajo potrebno dokumentacijo. »ŘiČakujem, da bomo jeseni z občinama Vojnik in Vitanje sklenili sporazum o sofinanciranju in prihodnje leto dokončno uredili cesto.« V Vitanju pričakujejo, da bodo takrat obnovili tudi preostali del ceste skozi naselje Vitanje. V torek so si skupaj z gosti o^edali že obnovljen 287-metrski odsek. Pred preplastitvijo ceste je občina v celoti obnovila komunalno infrastrukturo. »A to ne pomeni, da smo se odrekli želji po izgradnji obvoz-ruce.« je opozoril vitanjski župan. MBP « Ferdinand MarguČ, Bojan Podkrajsek (NK Dravinja), Julijana KraJj, Miran Goriniek in Branko Ravnak Prisluhnimo potrebam drugih S slavnostno sejo občinskega sveta so v Slovenskih Konjicah zaokrožili prireditve ob občinskem prazniku. Med Konjiškimi dnevi se je zvr^o veČ kot SO ve^ib dogodkov. Slavnostni govornik, župan Miran Gorindek, je za jesen napovedal še več pomembnih pridobitev. Med njimi izstopajo zaključek prvega dela plinifikacije, dokončanje gradnje vodo-hrama v Škalcah ter oi^r^e novega vrtca v Tepanju. Obnizanjudosežkovinna- j^nika iz Draže vasi Ferdlnan- črtov je župan opozoril tudi na težave, s katerimi se zaradi gospodarske krize sooča vedno večljudi. Zbrane je pozval, da prisluhnejo potrebam drugih; tako kot letošnji prejemniki konjiških grbov. 2 Tiatim gibom so nagradili pod- dá Marguča. Srebrni konjiâki grb je prejela predsedrUca Vizije - dn^tva ^baino oviranih Slovenije Julijana Kralj. V zadnjem času se največ ukvarja z žensko invalidsko problematiko in nasiljem v družini. Za ljudi s posebnimi potrebami je veliko' naredil tudi predsednik Plavalnega kluba Konjice in mednarodne zveze lAHD Adriatic Branko Ravnak, prejemnik bronastega grba. N^ado občine je prejdo Nogometno društvo Dravinja ob 75-letnid uspešnega delovanja. Spominska daiiia je župdh izioQÏ vsem občanom, ki praznujejo roj sme dneve na dan občinskega praznika. Zbrane je nagovoril tudi častni občan Ivan Minatti. Prireditev je zaokrožil Vlado Novak z monodramo Govor malega človeka. Prireditev so vceloti pre-vajah v znakovni jezik [to so naredili tudi ob odprtju Lam-brechtovega doma, op.p.). MBP Otroke v zabojnik Kdor išče napako, jo tudi najde S trendom naraščanja Števila otrok v vrtcu se soočajo tudi na Dobrni. Jeseni bo prag dobniskega vrtca prestopilo 74 otrok, od tega 30 novincev. Da bodo lahko v vrtec sprejeli vse vpisane otroke, bodo odprli še četrd oddelek. A še prej morajo zanj zagotoviti dodatne prostore. Po tehtnem premisleku so sklenili, da bo še najboljša reShev mobilna igralnica oziroma zabojnik ob obstoječem vrtcu. Kot pravi župan Martin Brecl, bo to le začasen ukrep, saj naj bi čez nekaj let na Dobrni gadili nov vrtec. BA Svet zavoda konjiške OS Pod goro je v ponedeljek sprejel sklep o razveljavitvi postopka o imenovanju ravnatelja. Za v. d. ravnatelja je imenoval sedanjo pomočnico ravnatelja Mileno Olup. Delo ravnateljice je prevzela 1. julija In ga bo oprav- - it. M-3. Ijala do imenovanja novega ravnatelja oziroma najdlje eno leto. Takšen je začasen zaključek zapletov, ki so se začelizobjavo razpisa za ravnatelja Šole. Sedanjega ravnatelja Bojana Hrovata, ki mu je konec junija potekel mandat, je podpira! učiteljski zbor in občinski svet, vendar jiiBj2009 - je svet zavoda izbral drugega kandidata, Jožeta Velca. Soisko ministrstvo je namesto mnenja o izbranem kandidatu opozorilo na napako v samem razpisu. Svet ^voda na prejšnji seji vseeno ni glasoval o razveljavitvi razpisa, zato je predsednica Anja Križnič sejo prekinila. V ča- su do ponovnega sklica so še odkrili» da je eni izmed treh predstavnic občine ustanoviteljice v svetu zaveda že potekel mandat. To je tudi botrovalo razveljavitvi prejšnjega postopka za imenovanje ravnatelja. Podrobnosti, kako seje lahko kaj takega zgodilo, niso bili pripravljeni pojasniti ne v Soli ne v občinski upravi. MBP novi tednik LTÚRA 15 Uspešni tečaji in tečajniici Končujejo se poletni glasbeni tečaji Celeia 2009 Pivi so se s koncertom ob odprtju razstave Marfana Kroila občinstvu predstavili mladi slušatelji v komornih pihalnih glasbenih skupinah. Zavod Celeia, glasbena šo-la in Glasbeno društvo Sak-sofoDíja so letos v Celju prvič pripravili poletne glasbene tečaje, namenjene začetnikom, ljubiteljem brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih Šol 1er študentom. Na tečajih, ki so se začeli v petek in se bodo iztekli z današnjim koncertom flavtistov in trobentačev ter jutrijinjim koncertom klarinetistov, pou-čujejo flavto, lUarinet, saksofon in trobento, poudarek pa je na individualnem delu In komorni igri, študiju solistične literature in razvijanju pravilnih tehnik Nenad Firšt, čigar skladbo so med drugim na uvodnem koncertu mentorjev predstavili Liza Haw-lina Prešiček, Milená Lipov-šek, Jože Kotar, Dejan Preši-ček, Stanko Amold in Luca Ferrini, je povedal, da so bili v zavodu Celeia presenečeni nad odzivom slušateljev. »Podobne oblike poletnih druženj in izpopolnjevanj so prisotne marsikje že vrsto let. Gre za skoncentrirano individualno delo z izvrstnimi mentorji za solo inštrumente in za drugačno pridobivanje znanja, tudi s pomočjo skupnega druženja. Takšno delo dd običajno presenetljivo dobre rezultate in tudi tokrat je tako.« Na vabilo organizatorjev je bil odziv maksimalen, saj se je te dni v Celju na svojih inštrumentih izpopolnjevalo štirideset slušateljev, torej so zapolnili vsa razpisana mesta, nekaj prijavljenih so morali celo zavrniti. »Drugače ni šlo, saj gre pri tečajih za vsakodnevno enourno delo s posameznikom, vsak mentor pa je sprejel osem slušateljev,« je povedal Firšt. K temu je seveda treba prišteti še pripravo na koncerte in nekaj pouka komorne glasbe. Firšt napoveduje, da se bo takšna oblika poletnega izobraževanja nadarjenih glasbenikov nadaljevala tudi v prihodnjih letih, in posebej poudarja odlično sodelovanje z glasbeno šolo, ki je odstopila vse svoje prostore, dežurne pedagoge in svoje sobe za vsakega slušatelja, kar je popoln nadstandard. BRST Foto: GrupA Kot polž na gori Fuji Ko zapojejo citre Celjan Marjan Krošl razstavlja svx)j koncept Feniks in Vrt Nar Majdan KroŠl je zanesljivo povsem svojstvena ose^ nost na slovenski likovni sceni. Samouk in samodidakt, kot ga označuje likovna kritika, je v torek v galeriji sodobne likovne umetnosti v Celju odprl svojo razstavo. Ta je posebna že po tem, da je trajalo kar dobrih dvajset let, da se je zanjo odloČil. Marjan Krošl je svojo prvo razstavo dal občinstvu na ogled leta 1982. Za naslednjo je rabil še dve led. In se potem zavil v razstavni molk, z izjemo nekaj pojavljanj na skupinskih razstavah. Zakaj je trajalo tako dolgo do razstave, za katero so si v galeriji sodobne um^-nosti prizadevali kar pet let? Marjan Krošl pravi: »Od začetka sem verjel, da je umetnost odraz individualnega pogleda na svet, in pri meni se je izkazalo. da sem pač takšen karakter. Kot polž na gori Fuji - počasen, a vztrajen.« Tbda Marjan Krošl v likovnih krogih ne slovi le kot avtor zelo raipoznavnih, sébi lastnih slik Zaveda se namreč tega, da je samouk, in zato pravi, da skozi svoj koncept Feniks. ki ga je po toliko letih le dal na in v presojo javnosti, ne more brez besed. Svojo ustvarjalnost namreč utemeljuje na osnovi likovne teorije in nj egov prispevek v tem smislu je, kol je ob odprtju povedala vodja galerije Alenka Domjan, neprecenljiv. F^av zato je katalog, ki so ga izdcúi ob razstavi, tudi razmislek o sve tu, ki ga živi umetnik, teoretski in analitični prispevek k avtorjevemu umeščanju v slovenski likovni prostor. In likovne^ prostora v njegov filozofski in likovni svet. »Katalog, opremljen s članki, tudi z mojim, je btl neizbežen, ker sem samouk. Če sem hotel vzbuditi dovolj pozornosti, sem moral to strokovno pojasniti. Fri tem so mi poma^ eminentni teoretiki in filozofi, Mojca Puncer, dr. Lev Kreft, dr. NUrko Uršič, dr. Gorazd Koqančič in drugi. Zdaj sem pripravljen na intenzivno razstavno pot. ki Je moja največja želja,« je povedal îô'oSL BRANKO STAMEJCIČ Foto: GrupA V torek se je pri sv. Jœ^eiu v Celju začel deveti držami poletni citrarski seminar, ki se ga udeležuje 26 slušateljev. Poučujejo jih Franja Kočnik, Doroteja Doišak, Peter Napret in Irena Zdol-šek, kj seminar tudi organizacijsko vodi. Udeleženci seminarja imajo ob indiwdualnem pouku tudi tečaj komorne igre ter igranje v dtrarskem orkesuu. V času seminarja so pri sv. Jožefu vsak večer dtrarski koncerti. Na prvem so se v sredo predstavili udeleženci seminarja, včeraj zvečer pa vsi mentorji z resnejšo dtrarsko ^bo - od stare do sodobne glasbe, pisane za dtre. Seminar se bo končal nocoj, v petek, z zaključnim koncertom vseh udeležencev in mentorjev. Izdelovalec citer Jože Holcman pa bo ob tem koncertu nocoj razstavil več vrst dter, ki jih bodo lahko poleg udeležencev seminarja preizkusili tudi obiskovald in zainteresirani. BS, foto: SHERPA Vsredo so se predstavili udelažancisemmaija. Od glasbe bo vrelo Marjan Kroll prad enim od svojih del ii koncepta Feniks. Klub študentov občine Celje je za danes in jutri pripravil svoj mini glasbeni festival Z glasbo do vrelišča, ki bo v atriju Celjskega mladinskega centra. Dogodek Z glasbo do vrelišča skuša v mesto pripeljati glasbene zvrsti, ki jih sicer na glasbeni sceni primanjkuje. Za tretjo ponovitev so izbrali hip hop in cap. Noco) bosta tako svojo glasbo, polno socialnih in družbenih sporočil, s svojo skupino prvič v Celju predstavila Mural in Jose. Uvod v njun nastop bo Rap open mike, za katerega so z natečajem izbrali pet nadebudnih celjskih mladih raperjev, gost večera pa bo še velenjski raper Triiiple. V soboto bo do vrelišča občinstvo poskusil pripraviti hrvaški Elemental, pred njegovim koncertom pa se občinstvu obeta spektakularni nastop plesne skupi- ne Cele attacks, ki je lani na evropskem prvenstvu brake dance skupin osvojila krono. Za nameček bodo svoje povedale in odgodle še konjiške Same žvadi. Čaka nas torej naporen hip hop, brake dance in rap zaključek tedna. BS m OVEN Se vedno smo v Marsovem letu, v katerem vsi pripadniki ovnov naravnost blestite. V lein letu lahko sklatite zvezde z neba, saj vam bo uspelo nizali uspehe. Trenutno ste v obdobju, ko delate velike načrte. Pazite, da ne boste zanemarjali svojih delovnih obveznosti, saj se vam to lahko v času mrka, okoU 7. julija, krepko maščuje. Komplimenti in pohvale bodo del vašega življenja. Avgust bo naporen, vendar se vam bosta potrpežljivost in pridnost obrestovali, zato ne zanemarite nobene priložnosti za napredek. Venera v znameaju leva, od 27. avgusta do 21. septembra, vam prinaša dobro, ognjeno energijo. BIK Nekoliko naporno obdobje se bo končalo in končno boste lahko malo bolj sproščeno zadihali. Imeli boste veliko energije, lotevali se boste opravil, ki jih v preteklosti niste uspeli dokončati. Prijateljstva bodo imela v tem obdobju pomembno vlogo, zato lahko tolêat brez zadržkov zaupate in tudi pričakujete pomoč. Na ljubezenskem področju se vam obetajo prijetne spremembe. Morebiti v določenem trenutku ne boste vedeli, kako se odločiti, vendar nikar ne skrbite, razum bo tokrat tisti, ki vas bo ščitil pred nepremišljenimi dejanji. Nekdo vas neprestano opazuje in išče slik z vami. V njegovi dx^bi se boste prijetno počutili. DVOJČKA Venera in Mars sta poskrbela, da ste bili junija polni energije in no- tranje moči. JuKj in avgust bosta naravnost odlična za ljubezen in čustva. Pred vami se bodo vrstili dogodki, spoznali boste veliko novih ljudi, močneje bo tokrat izpostavljen vpliv tujine. Samski se lahko na novo zaljubite, vezani boste imeli potrebo, da svojo vez §e bolj utrdite. L^hko se vam zgodi, da bo nekdo iz preteklosti potrkal na v^ vrata. Z razumom ocenile, ali je tokrat vreden vašega zaupanja Vaša ustvarjalna energija bo na višku vse do jesenskega Časa, zato jo izkoristite na vseh življenjskih področjih. RAK Več se boste morali ukvarjali s preteklostjo in odstraniti blokade, ki so ovira za napredovanje. Malce več pozornosti namenite 7. juliju, ko bosta Lunin mrk in polna Luna, 22. julija pa Sončev mrk in prazna Luna v vašem znamenju. Nikar se ne upirajte usodi, ampak se ji prepustile. Določne težave se bodo rešile same, zato nikar ne obupajte. Na delovnem področju se vam lahko v tem času pojavi napredovanje, a vsekakor bodo opazili vaše pretekle napore. OdloČili se boste za nekoliko drugačen dopust, vendar boste v teh dneh uživali kot že dolgo ne. Na delo se boste vrnili v popolnoma novi preobleki. LEV Povečan bo vpliv tujine, zato iz-korisdte vse možnosti, da odpotu-jete. Lahko boste tudi nekoliko trmasti in nepredvidljivi. Pazite, da si zaradi tega ne nakopljete kakšne večje škode v partnerstvu. V dru^ polovici julija vas bosta ščitila Mars in Sonce, zato boste imeli lepe in velike uspehe. Vaše počutje bo odlično. Malce več pazljivosti vam svetujemo 6. avgusta, ko bo nastopil Lunin mrk v vašem znamenju. Energija bo prenapeta. Dopust boste mnogi levi preživeli vroče, zelo dejavni boste in od življenja boste želeli potegniti tisto več. Konec poletja boste pripravljeni na nove podvige, sprejemali boste tudi nove odločitve. DEVICA Zelo boste izpostavljeni vsi, ki ste rojeni v tretji dekadi, in sicer zaradi delovanja Saturna v vašem znamenju. Še zadnje zadeve boste spreminjali, morebiti bodo v nekaterih dneh obremenitve velike, vendar bodo temu primerni končni rezultati. Vpiiv ljubezni je zelo povečan, pozitivni vplivi so se kazali tudi na čustvenem področju. Poletni meseci bodo prijetni, zelo pozitivno bo, če se boste odločali za dopust v tujini, še posebej avgusta in v pr\n polovici septembra. Nabrali si boste nove moči in mnoge device boste začele vse na novo že v jesenskem času, ko bo Saturn vstopil v znamenje tehtnice. TEHTNICA Nekoliko naporno obdobje se bo umirilo in končno boste zadihali bolj sproščeno. 16. junija so se vam ponovno nanizale priložnosti iz prve polovice leta. Odkrijejo pa se lahko poleti kakšne dobro varovane skrl\Ti08ti, zato si nikar ne zatiskajte oči pred resnico. To velja še posebej za ljubezenska razmerja. Julija vas bo ^ela Venera s svojo močjo, zato boste privlačni tn tudi ljubljeni. Čaka vas odlično poletje in nove priložnosti na vseh področjih. Dopust lahko preživite nekoliko odmaknjeno, kajti imeli boste potrebo, da si naberete nove moČI in novo energijo za .jesenske podvige. ŠKORPIJON Težje obdobje, ki ste ga doživljali v preteklih treh mesecih, se bo počasi umirilo. Avgusta bo polna Luna, pazite, da ne pride na dan kakšna skrbno varovana skrivnost. Na poslovnem področju boste blesteli in pripravljeni boste narediti vse za napredovanje. Ib vam lahko z nekoliko sreče tudi uspe. Zaradi vpliva retrogradnega Jupitra boste do jeseni popravljali zâdeve iz preteklosti. Zanesite se na intuitivno zaznavo, ki vas bo vodila naprej, da boste aktivirali velike spremembe, ki so pred vami. Nekateri škorpijoni se boste odločali za konec partnerske vezi, medlem ko boste tisti drugi zelo resno stopili vanjo. STRELEC Veliko sprememb ste že doživeli veliko jih Še boste, zato se vam bo tudi v poletnih mesecih neprestano nekaj dogajalo. Hitenje in obilica obveznosti vas bodo razveseljevali in veliko uspešnejši boste, kot ste bili v preteklih letih. Na ljubezenskem področju ste bili trmasti in nepopustljivi, vendar lahko z dobro komunikacijo izboljšate svoje stanje. Zaradi vpliva retrogradnega Jupitra je bilo napredovanje nekoliko počasnejše. Vpliv bo trajal vse do oktobra, vendar lahko kljub temu uspešno rešite zadeve, ki sle jih potisnili na stranski tir. Uživali boste julija in avgusta, privoščite si lahko zares osrečujoče počitnice. KOZOROG Svetujemo vam. da se prepustite življenju in usodi, morebiti boste morali ^bbplačati« za svoje greh iz preteklosti, vendar boste z nekoliko spretnosti lahko uspešno krmarili novim zmagam naproti. Ničesar ne izsiljujte, ampak delujte v skladu s svojim razumom in izkušnjami, ki jih imate kar mnogo. Ugotavljali boste, da ste na pravi poti za uspeh, ne glede na to. da vas drugi včasih ne razumejo najbolje. V avgustu in septembru ne bodite preveč zapravljiv, hitite počasi, marsikatera ovira se lahko postavi na vašo pot. V začetku oktobra pa se bodo ponovno izpostavile bolj pozitivne vibracije. VODNAR Jupiter, planet sreče, vas ščiti celo leto. Čustveno življenjubo celo poletje nekoliko bolj razburkano, zato boste včasih brez moči. Zavedati se morate, da imate v tem letu obilo sreče, vendar je občutljiv vaš živčni sitem. Nekoliko veČ previdnosti svetujemo 6. julija, ko bo v vašem znamenju polna Luna. Nekateri vodnarji se lahko zapletete v dve vezi, odločajte se po daljšem razmisleku in raziunu. Imeli boste veliko pozitivnih misli in pozitivne eneigije, zato boste vsepovsod izredno dobrodošli. V vročih poletnih mesecih se lahko odločate za kakšno nenavadno pot, poudarek je tokrat na tujini. it. 51 -3.JUIIJ2009 RIBI Junija ste bili nekoliko negotovi, kar se finančnega io čustvenega življenja tiče. Tokrat priuštile Času Čas in dovolite, da se spremembe godijo same od sebe. V ljubezni boste najbolj žareli v dru^ polovici poletja, vendar to še ne pomeni, da boste do takrat sami. Previdnost je mati modrosti, bo vaš molo prav na vseh področjih, zato večjih napak ne boste naredili. Dopust bo tudi tokiat najbolje preživeti v vašem naravnem elementu, vodi. Vse ribice si boste oddahnile od težkih in napornih dni, zato boste imele zares prijeme dogodivščine. Čustva bodo tudi tokrai igrala pomembno vlogo. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA Qsm 041 404935 090142443 napovedi, bioterapije. regresije asfrok)gínjd.goiť8na@^ .net www.90njana.sj ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 r OSm: 041 519 265 napovedi, pnrneijalna analcza dstrDloginja@MotofB8.8l www.d0l0res.3j Zamaknjeni v drage vibracije... zvoke.. blaženost.. Z zvoki vesolja ... Gongi in druga eksotična glasbila za preporod telesa in duha Glasba vesolja za preporod te^ lesa in duha - tako je svoj na-stop s prijateljeaiâ Sei^ejo in Aie-šem na celjski mesti plaži v to-rek popoldne naslovila Maribor-čanka Mojca Malek. šest gongov, uglašenih na frekvence planetov, in droga eksotična glasbild, od kristalnih kvarčnih skled do himalajskih posod, didže-riduja, šamanskih bobnov, indijske harmonike in školjk velikank, so park napolnili s Čudnimi, pomirjujočimi zvoki. In občinstvo -kakšnih sto Celjanov, tu in tam kakšen pes, ptiči, msekti, celo dre- vesa - se je odzivalo z mistično odmaknjenostjo. Lipa je, se zdi, še bolj zadišala... in če bi še malo deževaio, bi vsi pili lipov Čaj ... Mojca Malek je povedala, da so s prijatelji odigrali glasbo enosti - s planetarnimi gongi in z drugimi inštrumenti - in vmes pustili kakšen solo še za ptiče. »Sedem polnih let se že ukvarjam z gongi, Vselej sem rada ekspenmentirala z zvoki, a sedem let je, odkar sem v Slovenijo pripeljala gonge in ta semena tukaj dobro rodijo.« Občinstvo je odreagiralo odlično. Eni, očitno poznavalci, so kon- cert spremljali v ležalnikih z zaprtimi očmi, Drugi spet so bili zbegani, še posebej ob predlmih, a vseeno božajočih zvokih kvarčnih skled. Tretji spet so pili pivo in z očitno skepso in rahlo ironijo spremljali ples izvajalcev tn zvokov tz vesolja. Psička se je polula-la. Deklica, ki je v mreži zavzeto brala knjigo in jo je prebudil šele močan zvok himalajske posode, pa je zbegano pogledala naokoli ... in se vTJiila k branju ... in spanju. BRANKO STAi^ClČ Foto: SHERPA Mojca Malak s pesmijo In z indijsko harmoniko Aleš ja bil % svojima gongoma, četudi slika kaze dnjgace, prav po žansko nezen Univerzalm aok gongov, uglašenih na frakvenoa gibanja planetov, ja napolnil mestno plažo. Sargaja ja iz oijaika školjko »iprikliealau duha morja in globine duša. it. SI-3. itdij2009 18 RT novi tednik Dačevk dejansko v Zlatorogu Novinec pri RK Celje Pivovarna Laško Predrag Dačevi-Ć je s Kolubaro iz Lazarevca osvojil drugo mesto v srbskem prvenstvu« za Partizanom in pred Crveno zvezdo. Ob poškodbah Aleša Pajoviča in Miladina Kozline bo Dačević. ki je s Kolubaro zmagal v srbskem pokalu, pomemben člen v moStvu Toneta Uslja. 198 centimetrov visokemu levemu in srednjemu zunanjemu napadalcu je dvorano Zlatorog razkazal Slavko IveziČ. DŠ Folo: SHERPA Milan Đundić Šf 15 dni in spet se bo začelo tekmovanje v prvi shivenski nogometi! tí^i. Vengust privabil Đuričića Queens Park Rangers v Areni Petrol Nogometaši CM Celja so odigrali prijateljsko tekmo med pripravami 9a sezono, ki se bo začela 18. julija. V manjšem avstrijskem mestu v bližini Beljaka, v Wernbergu, so se pomerili z bivšim evropskim prva-kom. bukareStaosko Steauo. Izgubili so s 5:0. Branil jeAmel Muj> činovič, Aleksander Šeliga je namreč na preizkušnji pri nizozemskem Hee-renveenu. Novi trener Celjanov Milan Đuričič je prvi skupni trening opravil včeraj. V Avstriji je Celjane vodil Damjan Romih, ki bo Duričićev pomočnik. Bivši trener Maribora in Drave (pa tudi Scurma, Leobna, Steyerja, Paschin-ga, Dunajske Strede, Kelantana» Croatie ...) bo v Celju dočakal 64 let starosti. Velja za preizkušenega mojstra. Damjan Romih ki zna oceniti sposobnosti mladih igralcev, če pa mu bo to uspelo tudi v celjski Areni, pa bomo še videli. Za Marijanom Pušnikom, kije navduševal tako z igro kot tudi z izple-nóm (beri: za klub blagodejno prodajo številnih igralcev v tujino), ni bilo trenerja, ki bi ga v Celju božala sreča. Še Marka Pocmjlčá ne, ki je osvojil naslov pokalnega prvaka. Stane Bevc pa očitno še lep čas ne bo dobil priložnosti. Očitno ponavljajo strategijo iz bližnje dvorane, kjer se otepajo domaČih in že glede kakovosti preizkušenih trenerjev (Toplak. Anderluh..,). Jutri se bo CM Celje pomeril s Ci-balio, teden dni kasneje s Šentjurjem. IS. julija pa bo v premieri pred začetkom DP in v sklopu proslavljanja 90. obletnice nogometa v Celju, v Areni Petrol gostil Queens Park Rangers, enajstouvrščeno moštvo 1. angleške lige (druga po kakovosti). DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA »Celjski Bubka« že pri 460 Mlad adet celjskega Kla-divarja Robert Renner je sredi prejšnjega meseca kar za 29 centimetrov izboljšal državni rekord za pionirje (U>16) v skoku 8 palico, ko je postavil znamko 450 cm. Konec junija pa je nasiopU na mednarodnem mitingu v Novi Gorid in preskočil 460 cm! Pred njim je biJ rekorder prav tako Celjan, Svil Pintar (421 cm), nato pa je Renner samo v juniju kar šestkrat poslavljal najboljše rezultate. Z zadnjim dosežkom sodi tre-nutno med najboljše (če ni morda celo najboljši] )>palcaše«< na svetu v svoji starostni kategoriji. Jutri bo na celjskem štadionu adetslu pokal Slovenije za pionirje in pionirke. TVoj-ni R, »Robert Renner Rekord«» pa ne bo nastopal v svoji paradni disciplini» kajti v Sloveniji skorajda nima konkurence in je prijav premalo. Nače-trtkov miting Ob jezeru pa ga velenjski organizatoiji niso hoteli sprejeti. Bržkone bo spel kmaiu skakal oziroma letel čez zelo visoko nastavljeno letvico in »lovil« svoje predhodnike pri AD Kiadivar» Svita Pintaija (osebni rekord 510 cm), svojega trenerja Milana Kranjca (500 cm leta 1986), olimpijca Romana Leška (491 cm leta 1965!), Iztoka Dimitri-jeviča (470cm)... DEAN SUSTER Robert Renner Konjeniški konec tedna Včeraj se je v Laškem začel že 7. konjeniški vikend, ki bo trajal vse do nedelje. V Jagočah tudi letos pripravlja KK Laško v sodelovanju s KZS in Thermano, d. d., konjeniški vikend, kjer bo na prireditvenem prostoru nastanjenih približno 130 konjev, sicer pa jih bo skupno sodelovalo več kot 200. Koliko bo posameznih jahačev, še ni povsem jasno, saj jih lahko na enem konju tekmuje več. Vsak dan bodo na sporedu štiri tekme v preskakovanju zaprek. Danes bo amaterski pokal Slovenije, medtem ko bo v soboto pokal Slovenije za mladince in v nedeljo še pokaJ za člane ter tekma za veliko nagrado Thermane 2009. Prireditev, ki je vsako leto boljša in večja, želijo v Laškem pripeljati na višjo raven. Predsednik KK Laško Milko Škobeme pravi: »Želimo, da bi se nekoč kosali z večjimi evropskimi tekmovanji» a žal je vse povezano s financami. Videli bomo, kako bo v prihodnje. Za letos si obetamo ponovno en lep konec tedna, ki bo gotovo privabil veliko tekmovalcev in obiskovalcev.« KonjeniStvo bodo spremljali tudi ribiška tekma za pokal Sdka, mladinski tek za pokal Občine Laško, prikaz šolanja psov in iradidonalna predstavitev lipicancev. P^č bo v Laško pnlla tudi malteška konjenica z malteško kočijo. MOJCA KNEZ Popravek Pri rezultatih Maratona državnosti 2009, ki so bili objavljeni v Novem tedniku 26. junija, smo objavili napačne podatke, ki smo jih dobili od prirediteljev. Pravilni se torej glasijo: tek na 21 km: 1. Rozmarič 1:18.33,2. Cvikl 1:20.51, 3. Kurinčič 1:20.56. MK Iz Laškega in s Polzele v Šoštanj V laškem in šoštanjskem košarkarskem klubu sta po dve novi Imeni. Bistriški branilec Jure Pelko se je po dveletnem igranju za Hrastnik vrnil v Tri lilije in podpisa) triletno pogodbo, enoletno pa Dražen Buboič, hrvaški center s slovenskim državljanstvom, ki je v minulem prvenstvu igral za Koper, prej pa za Eleklro. Na zadnji junijski dan je bilo pestro tudi v šoštanjskem klubu. Enoletni pogodbi sta podpisala Celjan Tadej Košto-maj in Andrej Podvršnik s Polzele. Poleg njiju ima trenutno trener Borut Cerar na razpolago še Horvata, Sjekločo, Lekiča, Goleža in Čosiča. DŠ Foto: MARKO MAZEJ Afldrej PodvHnik (desno) j« bH s Hopsi zelo uspešen proti Elektri, katere dres bo nosil v prihodnje. Ni pa le znano, ali bo njegov soigralec Em^st Novak (Im). novi tednik 19 Dobra sezona in odlična šola Pogovor s trenerjem košarkarjev Rogaške Borisom Zrinskim Koâârkaiji in vodstvo kluba iz Rogaške Slatine so potegnili črto pod minuio sezono. Nas pa je zanimalo mnenje njihovega stratega. »Moram reči, da smo vsi zadovoljni, saj smo naredili celo več od pričakovanega pred začetkom 1. B lige. Uvrstili smo se med najboljšo trojico, i^a-li celo kvalifikacije za napredovanje v najvišji razred in vse to je tisto, zaradi česar sezono ocenjujem kot uspešno. Ne glede na to, da nam v kvalifikacijah ni uspelo, smo namreč v njih dobili koristno izkuSnjo,« je povedal Boris Zrinski. Kako ste zadovoljni z igralci? Pred sezono smo opravili nekaj zamenjav v ekipi, ob igralski kakovosti pa smo bili pozorni tudi na značaj igralcev. Zadeli smo v polno. Vsi novinci so se namreč odlično znašli tako na igrišču kot v garderobi. V Igri je bilo precej nihanj ... Res je, a po mojem je to ob štirih novincih nekako razumljivo. Potrebovali smo namreč čas, da se uigramo. Najbrž ciljate na poraza v Sežani in do- Boris Zrinski ma proti Mariboru. Popolnoma sta nas mobilizirala. Zigral-ci smo se namreč temeljito pogovorili, §e okrepili delo na trening in posledica je bila serija zaporednih zmag (dvanajstih, op. p.), ki so nas pri- peljale v sam vrh. Moram reči, da sva s pomočnikom Ti-homirjem Tabakom včasih tudi na račun trenutnega rezultata dajala priložnost vsem igralcem» kajti imeli smo tako sestavljeno ekipof da v njej nihče ni veliko izstopal. Obenem se je na določenih tekmah Izkazalo, da vsi pač ne morejo igrati, in to bomo seveda v prihodnje upoštevali. Po tisti uspešni seriji smo naleteli na »mino« vLjubljani pri Parkljih, nato je sledila še smola v lwa-lifíkadjah In rezulcat je takšen, kot je. Zagotovo pa je boljši od pričakovanj. Ctaenili ste smolo. Na kaj ste mislili? Gre za poškodbi dveh na-jizkušenejših igralcev, Žige Ravnikarja in Veljka Petrano-vića. Brez njiju smo bili namreč prešibki za zma^ nad Postojno in Rudarjem. Ob tem smo imeli še nesrečo z žrebom, s^ smo uvodni tekmi igrali doma. Izkazalo se je, da to psihološko ni bilo dobro za našo ekipo. Ves čas govorite o klubu tako, kot da v njem ostajate. Je to res? Ostajam še eno sezono, takšen je dogovor z vodstvom kluba. ki mu je treba pripisati dobršen del zaslug za doseženi rezultat, jvfislim, da se da storiti še tisti zadnji korak in vrniti košarko v Rogaški Slatini na mesto, ki ji nedvomno pripada. [n igralski kader? Vodstvo je že storilo veliko, saj se je dogovorilo z vsemi ključnimi i^d iz prej šnje Sezone. V svoje vrste smo uspeli vrniti nadarjenega branilca Gašperja Kosa, domačina, ki je štiri sezone igral za mlajše laške selekdje. Dobili smo tudi zamenjavo za Veljka Petrano-viča, s katerim nismo podaljšali pogodbe. To je 26-letni in 204 centimetrov visok krilni igralec Igor Spešič, nazadnje član Maribora Messerja, pred tem je bil v prvi ligi Zagorja. Zadovoljen sem r okrepitvama, predvsem mislim na organizatorja Igre, kar je bila naša največja pomanjkljivost v prejšnji sezoni, Najbrž bomo poiskali še enega. Načrtujem, da bo v naslednjih dneh več ali manj znano vse ^ede i^al-skega kadra. Najverjetneje bo cilj višji! Vsem nam je jasno, da Rogaška Slatina ne prenese povprečja oziroma da zanj ni zanimanja. Zato je naša naloga sestaviti ekipo in jo seveda uigrati tako, da se bo borila za vrh lestvice tudi v naslednj i sezoni. Ambicije sežejo nedvomno do lige UPC. Ali nam bo to tudi uspelo, je še prezgodaj napovedovati. Prepričan sem, glede na izkušnje, ki jih imam, da bomo vsi skupaj storili prav vse, da vrnemo Rogaško tja, kamor spada. In navijači? Čakal sem ua to vprašanje, kajti najboljša stvar, ki se nam je zgodila, so naši navijači. Pred njim je treba dati kapo dol. tmeli smo polno dvorano ^raj na vsaki tekmi, imeli smo podporo na gostovanjih in ravno zaradi t^ si ne smemo privoščiti povprečja, temveč le boj za sam vri). To si klub, kot je Rogaška, zasluži, to si še bolj zaslužijo vsi ti številni ljudje, ki nas spremljajo. Če bo podpora okolja ostala enaka, potem sem velik optimist, da nam bo uspel veliki met. Zelo primeren bi bil v letu, ko bomo praznovali SO. obletnico igranja košarke v Rogaški Slatini. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEÍ V) © 'o 'O* ■ (/)< Skakalci danes v Velenju Smučarsko skakalni klub Velenje bo danes gostil prvo tekmo celinskega pokala. Nova sezona za smučarje skakalce se začenja na velenjski 94-metrski skakalnid, kjer bo tekmovalo 81 skakalcev iz 16 držav. Večina držav bo nastopila z reprezentancami A. Med 14 slovenskimi tekmovalci bo tudi domačin Robi Hrgota. Tekmovanje za pokal Mestne občine Vele nje se bo z uradnim treningom začelo ob 16. uri, ob 20. uri pa bo na sporedu poizkusna serija, ki se bo nadaljevala ob 21.30 s prvo serijo. V finalno serijo tekmovanja se bo uvrstilo 30 tekmovalcev, ki bodo skakali v obratnem vrstnem redu. Posebnost letošnjega celinskega pokala je, da je vstop brezplačen. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo v Kranju. MOJCA KNEZ 'v.* nrr^ ' A » V.. AREIMA PETROL Aretuu zma^otmlcĚit PORTRETTEDNA KADETSKA SELEKCIJA U-16 it. SI -3. julii 2009 m 20 novi tednik Odslej vam hoda zb nov potni list s posebno elektronsko napravo odvzeli prstne odtise. Na pot s prstnima odtisoma razlogov ni mogoč, $e lahko odtis odvzame tudi s sredinca, prstanca ali paica, iz-jema je mezinec»« pojasnjuje vodja oddelka za upravne in notranje zadeve v Upravni enoti Celje Zdenka Dobrajc. V primeru trajne poškodbe prsiov se \ahko izda tudi potni Ust brez bio me-tričnih prstnih odtisov. Na nov potni list je treba čakdti od sedem do deset dni, v nujnem primeru ga izdelajo praviloma v enem dnevu, še pojasnjuje Dobra j-čeva. Od ponedeljka, ko so začeli izdajati nove potne ilste. so v celjski upravni enoti prejeli 25 vlog. Lani 50 izdali 2203 potne liste in do konca junija letos 1072. Cena za potni Ust z tO-letno veljavnostjo ostaja enaka» in sicer ^7,49 evra. Potne liste bo izdelovaJo celjsko podjetje Cetis, ki je biJo že pred časom izbrano na javnem razpisu. Tiskanje zanj predstavlja od pet do de- Ob personalizaciji potnega lista in čipa so podatki zaáčlteni ter kripti-rani z Inirastnikturo javnih ključev (PKI) in elektronskim podpisom, tako da je imetnik biometrične-ga potnega lista varen pred njihovim spreminjanjem, brisanjem in zlorabami. set odstotkov vsega posla. Povpraševanje po potnih listih in osebnih izkaznicah v zadnjih letih .upada. »Tiskanje potnih listov predstavlja referenčni posel imamo standardno zalogo, ki je odvisna od količine naročil,« pravi direktorica Cetisa Simona Potočnik. Konec minulega tedna so natisnili približno 900 potnih listov, pri čemer večjih naročil v prihodnjih dneh ne pričakujejo. Druga generacija blome-tričnih potnih listov predstavlja že četrti potni Ust v samostojni Sloveniji. Za njegovo uvedbo so porabili približno 900 tisoč evrov. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA V upravnih enotah so začeli izdajati nove potne liste. Od zdajânlih se ločujejo po tem, da poleg fotografije vsebujejo dva prstna odtisa, zapisana v biometrični obliki. Starih potnih listov ni treba menjati in so uporabni do poteka veljavnosti. Cena novega potnega Usta ostaja nespremenjena, in sicer 37,49 evra. Nič več polletnih vinjet! Od začetka tega meseca velja nov vinjetni sistem. Poleg spremenjenih cen prinaáa odpravo polletnih vinjet, razen za motoriste, in uvaja tedenske in mesečne vinjete. Za mesečno vinjeto je treba odšteti SO evrov, medtem ko letna stane 95 evrov. Na prodaj so tudi tedenske vinjete po IS evrov. Polletnih vinjet za osebna vozila ni več, pri čemer že kupljene veljajo do iztekà roka, in sicer letne do konca januarja prihodnje leto ter polietne do preteka šestih mesecev od nakupa. Če je za začetek veljavnosti polletne vinjete označen 1. julij ali kasneje, ta velja kot mesečna. Vinjete, in sicer polletne in letne, so bile uvedene julija lani po ceni 35 oziroma 55 evrov. Evropska komisija je nato zaradi po njenem diskriminatornega načina cestninjenja zamrznila črpanje kohezijskih sredstev in sprostitev le-teh pogojevala z uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje. Motoristi bodo morali za vinjeto odšteti pol manj kot vozniki osebnih vozil, namesto mesečne bodo imeli na voljo polletno po 25 evrov. Obiika vinjet bo nekoliko spremenjena, saj bodo imele podoben način označevanja datumov kot avstrijske. Vinjete je mogoče kupiti tako doma koi v sosednjih državah. MJ, foto: GrupA Nov potni list se na videz bistveno ne razlikuje od zdajšnjega. Na čipu potnega lista, ki je vgrajen na strani z osebnimi podatki in s fotografijo, je dodatno zapisan biometrični podatek dveh prstnih odtisov. Prstne odtise ob vložitvi vloge s posebno elektronsko napravo odvzamejo v upravni enoti, in sicer z levega in desnega kazalca ali ostalih prstov, razen mezinca. Prstna odtisa sta obvezna za vse, razen za tiste, pri katerih odvzem iz zdravstvenih razlogov ni mogoč, in za otroke mlajše od 12 let. »V kolikor odvzem s palca zaradi zdravstvenih Zdenka Dobrajc, vodja oddelka u upravne in notranje zadeve v Upravni enoti Celje tus Vedno boljši SUP^ "i* A tnm «Hb ÍIhÍA mm EQ mwm Ananas Del Monte • extra stadek Solata ledenka , m Akcija velja samo v trgovinah Tuš in C&C poslovalnicah in ne velja v fransižnih prodajalnah, od 3.7. do 5.7.2009 oz. do prodaje zaiog ter ne velja na izdelke, ki so ie v akciji. št. $1-3« Julij 2009 novi tednik KRONIKA 21 Ko gostinec ponudi črno mladoletniku vodko! Pomanjkljiv nadzor nad prodajo alkohola: zakonom in ukrepom se (čisto upravičeno) smejijo tudi osnovnošolci »Doberdan, punc«, kaj boste spile?« je v nekem lokalu na Celjskem natakar vpraSaJ tri devetoSolke, ki so sedle za mizo. »Bandidos ice,« odgovori najmlajša. »Ne morem dati. Malo prej sem imel inšpekcijo. Če pa želiš, lahko greš za pult, imam £mo vodko. Cisto poceni, po en evro> jo zvmeŠ, pa je.« Medtem ko strokovnjaki na visokih položajili debatirajo o tem, kako v Sloveniji ljudem razložiti» kako nevarne so lahko posledice pitja alkohola, se istim strokovnjakom zdaj smejijo tudi osnovnošolci. Ti pijačo, ne glede na svoja leta, dobijo sicer ne povsod, toda - skorajda povsod ... Večina gostilničarjev in prodajalcev jim veselo toči alkohol in pri tem ostane nekaznovana. Da ne bo kdo rekel, da si izmišljujemo - to so resnični podatki iz raziskovalne naloge Kaplja čez rob treh devetošolk Osnovne šole Fran-kolovo, Urške Genn, Natje Jajče-vič in Marise Mastnak, pod mentorstvom učiteljice Suzane Šafarič, Rezultati njihovega raziskovanja na terenu so pokazali katastrofalno stanje, ki je daleč od »resnice« in lepo rečen ja nekaterih teoretikov, kadar se govori o alkoholu. Ob pregledu izsledkov njihove naloge se postavi resno vpraSanje: kaj počnejo inšpektorji, policisti? Čejenji-hov odgovor, da delajo, kolikor lah-2akoaov, je naslednje vprašanje, kaj počnejo snovalci zakonov, ki se v praksi pokažejo ža popolnoma zgrešene. Zakaj ni takšnůi predpisov, da natakarjem še na pamet ne bi prišlo, da bi mladoletnemu otroku ob 9. uri ponudil črno vodko. Po znižani cenil Kaplja čez rob! »z raziskavo smo ugotovile, da najstniki lahko zelo hiu*© in enostavno dobijo alkoholno pijačo. Pri tem nista ovira niti starost niti zakonodaja. Nadzor sicer je, vendar je v zakonodaji in postopku doka- Bru alkohola res ne gre? (Foto: SHEI^PA. arhiv NT) zovanja toliko pomanjkljivosti, da je skoraj nemogoče ukrepati zoper kršitelje. V lokalih, kjer se zbirajo predvsem mladostniki, imajo tako nizke cene pijač, da menimo, da to vodi k spodbujanju uživanja alkoholnih pijač pri njih. Pri tem mislimo mdi na razne >akcije< v dopoldanskem času,« navajajo devetošol-ke v svojih izsledkih. Podatki naloge Kaplja čez rob so alarm za družbo, dekleta pa se ne pustijo ustrahovati - če ho treba, 80 pripravljena tudi pričati zoper tiste, ki so jim pooujali alkohol. V primeru, da se jim bo kdo po objavi tega Članka oglasil, morda celo kdo iz kakšne inštítucije, ki se mu bo raziskava zdela zanimiva, bomo o tem še pisali >»Rezultati naloge so nas razočarali. Kaplja^ez rob vsega -nespo-štovanje zakona, slab nadzor, težavno dokazovanje na sodiščih -pa je vsekakor indiferenten odnos staršev in šol do problema in slabih navad mladosmikov. Pričakovale smo, da bomo zlasti zaradi naročanja alkohola v lokalih po- Potem smo šle v B... M... Tam dobiš pijačo z lahkoto. Vsebina pogovora: Me: »Dan.« N(atakarica]: »No, povejte, miške, kaj boste spile?« Me: »2-krat mišmaš in vodo, prosim.« N: »Veste, kaj, imam odlično črno vodko po en evro. Vam priporočam.« Me: »Dobro, potem pa kar to.« N: »A sle prvič tu?« Me: »Ja.« N: »A veste, kaj, če Želite alkohol že zjutraj, pridite sem, imamo med deveto in deseto zjutraj vse alkoholne pijače po 0.50 evra. Zelo poceni.« Ko pripravlja pijačo» se skloni in reče: N: »Saj ste polnoletne?« (Po-mežikne) Vir: raziskovalna naloga Kaplja Čez rob gosteje opozorjene na kršitev. To se ni zgodilo.« Ob petkih so se tako odpravile v različne gostinske lokale in centre v Celju in Vojniku in naročale alkohol. »V lokalih smo brez težav dobile alkohol in nikjer nas niso vprašali za osebni dokument. Enaka situacija je bila v prodajalnah,« pišejo dekleta. Ponekod jim alkohola sicer niso želeli prodati, a kaj ko v istih trgovi- nah namesto mladoletnikov kupujejo alkohol starejši dijaki... Sramotno je, da so mladolemice alkohol dobile v lokalih» ki so ravno v bližini tistih ustanov, ki bi zoper to morale ostro ukrepati! Skoraj pred nosom policistov, in inšpektorjev se mladoletniki dobesedno nacejajo z alkoholom že v dopoldanskem Času. O tem smo pisali že lani, ko smo mladoletnike tudi fotografirali O^ni seveda zakrili Alkoholnih pijač, 8 katerimi so jim v lokalih in prodajalnah postregli, avtorice raziskave niso poskusile. obraze) ob polni mizi alkohola že zjutraj, toda nihče ni odreagiral! Marsikdaj dekletom, ki so raziskovala, natakarji niso želeli izstaviti računa. Pijačo so dobila tudi v skorajda v vseh trgovinah v večjih nakupovalnih centrih na našem območju! »Ko smo prišle na vrsto, je blagajni čarka pogledala naokrog, če kdo gleda, in zaračur^a. Nikjer ni bilo težav,« pišejo v nalogi. Akcijo naročanja êdkoholnih pijač so nadaljevale tudi v Vojniku. V številnih lokalih so jim brez težav postregli! »Nihče nas ni vprašal, koliko smo stare, ali zahteval osebnega dokumenta.« Bolj kot kdo drug so kritične do inšpektorjev: »Menimo, da svojega dela ne opravljajo dobro. Zdi se nam nemogoče, da so ob inšpekcijskih pie-^edih (19. in 20.6. 2008) v prodajalnah (obiskali so jih 162] ugotovili le eno kjíitev.prodiije alkohola mla-doleuii osebi. Me smo v enem dnevu obiskale Štiri prodajalne in v treh dobile alkohol !« Učer^e so se pri izdelavi naloge obrnile tako na tržne kot zdravstvene inšpektorje ter na policijo, zato so imele tudi uradne podatke. Zaznale so isto kot mi lani: medtem ko je v daljšem Časovnem obdobju ukrepov in kaznovanih gostincev/prodajalcev manj kot prstov na eni roki, smo jih tudi mi v enem dnevu našteli kar nekaj. Se vam zdi, da se osnovnošolci zdaj že čisto upravičeno smejijo vsem predpisom, čeprav je stvar zelo resna? SIMONA ŠOLINIČ E e u ý u O ? (Z I) C o u Našli truplo Mlinarjeve? Včeraj popoldne so bili policisti obveščeni, da je bil na lokalni cesti Podvolovljek-Podveža, v kraju Velika Peč, najden gumijast škorenj z delom okostja človeške noge. Poilcistî še zbirajo obvesti-la, toda obstaja verjetnost, da gre za truplo od 21. avgusta 2007 pogrešane Marije Mlinar, V iskalni akciji, v kateri so sodelovali gorski reševalci in pripadniki gorske policijske enote, so nato na težko dostopnem skalnem previsu v Veliki Peči našli še preostanek trupla.Truplo so odpeljali na patomor-fološki oddelek celjske bolnišnice, kjer bo opravljena sanitarna obdukcija. Takrat 86-letna Mlinaiîeva se je v bližnji gozd kilometer stran od domačije svojega sina Antona v Podveži odpravila nabirat gobe. Do odcepa za gozdno cesto jo je zapeljal drugi sin Alojz, s katerim je Mlinarjeva živela v Podvolovljeku. Oblečena v črne hlače in rdečo pleteno jopo, obuta v črne gumijaste škornje, s sivo-zelenim nahrbtnikom na rami ter s pleteno košaro in z daljšo leseno palico v roki, je Alojzu celo obljubila, da se bo kmalu vmila, saj se je pripravljalo k dežju. V iskalno akcijo je bilo v dnevih po izginotju vključenih več kot sto policistov, gasilci, vojaki, lovci, domačini in prostovoljci. MJ Neimrašne devstosolke zaslužijo vso pohvalo. Na sliki (z leve): NatjB Jsjoević, monto-lica Suzoiis inhnt. Urša Germ in Maiisa Mastnah. Za nalogo so na Dfzavnem tekmo* vaniu mladih raziskovalcov Slovenije osvojile srebrno |HÍznanje! (Foto: osebni ailin) Goreča strela Udar strele je v sredo zanetil požar. Ogenj je bil poguben za gospodarsko poslopje v PeČovniku. Vnetljive iskre so se bliskovito razširile na celotno ostrešje, ki je v celoti zgorelo. V požaru so zgorele tudi zaloge sena. Na srečo so uspeli iz gorečega objekta rešiti 16 koz in drobno kmetijsko orodje. Požar je kljub hitri pomoči celjskih poklicnih gasilcev in članov Prostovoljnega gasilskega društva Zagrad-Pečovnik povzročil za približno 40 tisoč evrov škode. Na srečo so gasilci preprečili preskok ognja na bližnjo stanovanjsko hišo, k^ bi nedvomno povzročilo dodatno škodo. W Foto: SHERPA Na domačiji Kumor je strela zanetila pozor, ki je povzročil za pribliino 40 tisoč evrov škode. Zgoreli so os^Šjo in zaloge sena. St.51>3.juilJ2009 m - rr t l J 1 j . Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko« razeo ko gre za odgovore in popravke v skladu z ZâkoQom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma najveiS 5.000 znakov. Daljle prispevke krajšamo v urednlšivu oziroma )ih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom> naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Divji Črni trg i(rivolova Na članek Divji čmi trg kri-volova,"Ki ie bil objavljen 30. junija 2009, bi na stavek: »Svinje kmetom povzročajo nemalo težav, vendar zavod za gozdove ne predpiše večjega Števlia odstrela, kar je lovcem nerazumljivo,« podal naslednje pojasnilo. Vsebina stavka ni točna. Zavod za gozdove v letnem lovsko upravljavskem načrtu po predhodnem predlogu lovskih družin določi minimalni načrt odvzema divjih prašičev za vsako leto posebej. Višina se določi na podlagi letne in petletne analize upravljanja z divjim prašičem, višine škod na kmetijskih kulturah, stanja populacije in ostalih dejavnikov okolja. Lovske družine so minimalni načrt odvzema žara-di uravnavanja populacije dolžne realizirati, številčno preseganje minimalna letnega načrta odvzema divjih prašičev navzgor je neomejeno, predvsem pri ozimcih (mladičih) Id lanščakih (eno-leme ^vali) obeh spolov. Odvzem mora biti v skladu s predpisano starostno strukturo, ki je opredeljena v letnem lovsko upravljavskem načrtu. Skratka, zavod za gozdove ne omejuje večjega odvze ma divjih prašičev, temveč ga vzpodbuja, kar je nenazadnje opredeljeno tudi v let- nem lovsko upravljavskem načrtu - da je številčno pre* seganje minimalnega letnega načrta odvzema divjih prašičev navzgor neomejeno. Naj na koncu še pojasnim, da lovske družine vlagajo veliko truda, da biia številnost populacije divjega prašiča uravnana z okoljem, kar bi posledično tudi zmanjšalo škode na kmetijskih površinah in probleme, ki s tem nastajajo. ZDRAVKO MASTNAK strokovni tajnik SKZLD Celje Hočemo pločnild Opozorilni shod za izgradnjo pločnika in kolesarske steze od Škofje do Višnje vasi, ki ga je oi^aniziral svet KS Vojnik 18. junija 2009, se je začel obetavno s prijaznim vabilom, da bomo lahko udeleženci na njem »na miren in kulturen način izrazili svoje mnenje z besedami in transparenti««, končal pa se je s srhljivim pozivom predsednika KS, »naj prisotni mediji o shodu poročajo objektivno«l? Pri tem pa je nenavadno, da niti teda) na kraju samem niti kasneje ni noben medij predsednika prijel za besedo, da bi pojasnil, zakaj )e izustil takšno grozeče opozorilo in kaj je želel z njim doseči? Je bila to nezaupnica medijem, da poročajo neverodo-stojno in pristransko? Je bil to signal, da ne bi poročali o vsem, kar je bilo na shodu videno in slišano? Ali obstaja samo ena (njegova!] resnica? Je opozarjal avtonomno ali je izpolnjeval le navodila? Prav bi bilo, da bi predsednik pojasnil vzroke za svoj srhljivi poziv, ki je zvenel tako, kot da živimo še naprej v »svinčenih časih«, in hkrati dajal vtis, da še nikoli ni bral Ustave RS (Uradni Ust RS Št. 33/91, - 68/06). Zato skupaj poglejmo, kaj je med drugim v njej zapisano o svobodi izražanja: v 39. členu, 1. odstavek: »Zagotov-Ijer^ je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesli in mnenja«. Poglejmo še v podrobnost, ki je zapisana v 6. Členu Zakona o medijih {Uradni list RS št. 110/06): »Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skiadu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti no-râaijev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela«. Iz primerjave vsebin obeh citatov z vsebino predsednikovega poziva lahko vidimo, da si je privoščil svojevrsten Škandal. Kot neposredno izvoljeni predstavnik lokalne oblasti (javna oseba torej) je poteptal temeljno ustavno svoboščino (svobodo izražanja), ki je hkrati najpomem- bnejši demokratični standard, ki smo ga Slovenci dobili šele v Času osamosvojene države. Sicer pa je to način obnašanja, ki ga je moč videli tudi na občinskem svetu, sliši pa, se takole: »O tem pa ni treba pisati...« In še beseda o številu udeleženih na shodu: kljub božansko lepemu vremenu, se je shoda udeležilo vsega nekaj več kot desetina od napovedanih 200 do 300 udeležencev in to je bilo moČ videti tudi v televizijski reportaži. Zato je tudi abstinenca zgovorna. Lahko pomeni svojevrsten upor. Zakaj upor? Aii ni nenavaden protestni shod, ki ga je organizirala KS, ob dejstvu, da je bila izgradnja pločnika stalnica županovih predvolilnih obljub? EDVARD KRAJNC, Vojnik Patrije, vrtci, šole m še kdj Ko že več kot dve leti poslušam in berem o zapletih in razpletih v zvezi z dobavo oklepi j enih vojaških transportnih vozil z imenom Patria (po domače domovina), si ne morem kaj, da se vedno znova vprašam • zakaj? Zakaj so nam ta vozila potrebna, zakaj bi jih morali toliko in toliko kupiti, ali so nam ta sredstva za prevoz pešadije sploh potreb* na, koliko bo vse to stalo, še posebej z vzdrževanjem, nadomestnimi deli, zamenjavami in z vsem drugim zraven. Na ta vprašanja nimam odgovorov. Verjetno pa nanje ne znajo odgovoriti tudi tisti, ki so za te stvari posebej poklicani. Hi se, iz razumljivih razlogov, ne dotikam inkriminirane zgodbe o patrijah, ki je stvar posebne obravnave. Gornja vprašanja so še toliko bolj utemeljena danes in tukaj ob vseh posledicah ne le gospodarske temveč -PROStOWUHO ^ IBIWOWW^ Splošne družbene krize, to je obče krize vrednot bivanja ljudi med -seboj. Kriza vrednot je tudi vtem, kersmo nekritično zavrgli socialistični model, namesto da bi ohranili vse dobro v njem, in ker s kapitalizmom, kakršen je danes, tudi ne bo šlo naprej. Včasih smo trdili, da je človek naše največje bogastvo. Tega gesla takrat nisem tako resno jetnal. Danes pa se nanj velikokrat spominjam, ko prebiram vesti, na primer, o nujnem zapiranju podružnične osnovne šole v Šentrupertu v občini Laško ali ko slišim in vidim na nacionalni TV, da ta ali oni vrtec ne more več sprejeti nobenega malčka več, ker njegova funkcionalnost, ali kaj druge^, tega ne dopušča, bila bi pa že zdavnaj potrebna pre-graditev, dograditev, obnova ali kaj podobnega. Ko vse to slišim in vidim, me najprej pograbi sveta jeza, potem pa začnem med drugim ponovno razmišljati o patrijah, točneje o nesmotrnosti njihovega nabavljanja, še posebej, ker se za Šole, vrtce in druge dobrine v splošni javni rabi navadno reče, da ni denarja. Seveda ga ne more biti, če bo treba za patrije poravnati preko 200 milijonov evrov. V tej smeri je nedavno na televiziji razmišljal tudi nek zdravnik s celjske ortopedije, ki je rekel, kako bi nujno potrebovali še eno ustrezno operacijsko sobo. Vendar - za njeno opremo bi pouebova-li toliko, kot stane ena patri-ja. Vsakomur je jasno, da pa-trij za zagotavljanje domače varnosti nepotřebujeme. Potrebujemo pa jih za to, da slu-žimo tujim, prvenstveno ameriškim interesom. Tem pa ni mar, kaj mi dejansko potrebujemo. VLADIMIR KORUN, Velenje ica 5, Celje 8 05 ^ m it.51-3.juHja009 ^bUlVALA Hvala za pomoč Za gašenje požara na gospodarskem poslopju v Šentjanžu se najlepše zahvaljujemo gasilcem društev Svetina, Prožinska vas. Štore,Lju-bečna in poklicni gasilski enoti Celje. Hvala Stanislavu Štarklu in podjetju Simbio iz Celja. Vsem, ki so pomagali pri reševanju živine in pri čiščenju, iskrena hvala. Družina MRAVLAK, po domače TANŠEK, Šentjanž nad Štorami 5 Noč v Benetkah z očmi režiserja Sprejela sem izziv. In začela se )e SUaussova glasba, urejanje besedila, izbor solistov, prvi kostumi, gondola, dramske vaje in »potovanja« Celjanov v Laško, Laš-čanov v Celje. Dinamična zgodba iz romantičnih Benetk je narekovala tudi pestre in dobro organizirane vaje obogatene z druženjem in razigrano sproščenostjo. Pred mesecem še nismo verjeli, da bomo zmogli. vendar nas je neka drz- nost gnala naprej do cilja, do prvih uprizoritev, Skrivnostna gondola je popeljala Noč v Benetkah v Celje in Laško. Občinstvo je bilo presenetljivo zadovoljno, saj kar niso mogli verjeti, da so videli to kar so. Vsega tega niso pričakovali. To se je zrcalilo na obrazih in v iskrivih očeh. Toplih Iskrenih Čestitk in ponosnega veselja smo prejemali v izobilju. S Čistim io jasnim glasom je navdušila Petra Horvat v vlogi Annine. Tudi v visokih legah je njen glas angelsko lep in se sveti kot najlepši kristal. Vlogo brivca Cara-mella je uprizoril Martin Hrastnik, ki s svojim šaljivim nastopom vodi predstavo in ji na nek način daje krila, V vlogi Pappacode (kuharja makaronov) je nastopil Ivan Vidas, tudi učenec solo petja pri Boštjanu Korošcu. S simpatičnim nastopom in ]epim žametnim glasom se je občinstvu in igralcem zelo prikupil. Odlična igralka in pevka Rebeka Hrastnik je tudi zborovodja MePZ Koral in je pripravila In naučila tudi večino solistov, Prelepa Barbara, Sabina Cepuš, je v svoji sinji oblekici kakor metulj iskrivo begala po odru pred sitnim in nadležnim možem, gospodom Dellaquom, ki ga je zelo prepričljivo uprizoril Nikolaj KolŠek, v objem ljubimca Enrica. Postavnega oficirja Enrica je odigral komaj 15-letni Aleksander Samec. Posebno komično igro so uprizorili beneški senatorji: Tonček Mimik in Stanko Horjak s svojimi ženami, kjer izstopa vročekrvna in predrzna Agricola, Mateja Podpečan, Spela Florijanič se skriva v vlogi beneškega župana. Njene geste in gibanje na sceni so povezane z vlogo in so sočasno tudi taktirka zboru. Tako se Noč v Benetkah odvija pod budnim očesom beneškega župana. Glavno vlogo, vlogo Vojvode Urbinskega, je čudovito uprizoril in odpel Marko ŽnidariČ. Pravo veselje ga je gledati na odru. Njegova igra in petje je ena sama poezija. Z glasnikom Centurijem, Krištof Hrasmik, in Caramel-lom so poskrbeli za čudovite sladke trenutke, da se ti duša nasmeji. Seveda ne smemo pozabili izvrstne pianistke Marjance Ocvirk, ki z mojstrsko interpretacijo na čmobelib tipkah sledi so-iistom in zboru. Prav posebno mesto ima zbor, ki zazveni v lepi harmoniji. S čisto posebnimi koreografijami popestri predstavo in te popelje v Benetke. Skrivnostna gondola, ki jo vozi gondol jer Francesco (Mojca Hladin), se kakor čolnič življenja pojavlja simbolično zadaj ná sceni. Colobji parček pa da zakijučku predstave piko na i. Preljubi bralci časopisa Novi tednik, lahko ste ponosni na Člane pevskih zborov. To so vaši in naši ljudje, tudi mladi, ki si zaslužijo priložnost in Želijo obogatiti Čas, ki ga Živimo. Vaš obisk predstave nam zelo veliko pomeni. MAGDALENA HRASTNIK ♦ • . Utmskoameríški ritmi nabnisijo pete in poženejo kri po žilah. Barve z vonjem po izpušnih plinih Razvajam se... v Wellness Spa Centru v Laškem! 8oi9/iic3 že ûd 30 % pofus na depttadje 15.% EvpKi^ Z9iiîine kitmt a.sion(en)e Sun System {Comfort Sne) ar WEUNF.SS fAHK LAÍKO T CC 423 20 iOlGARUA nut 1 BOTU toiĎin ukh 4* OdHOhU. KtKNTMW aNA:4m ZAKINTOS STUDIO HUlHtfEU 2* S8f OOWkU. aHAâim _ WUIZIKWMEÏUNB ^^ajr^'^w' Kistiiimïmin anktoáiM Podro&M&u na ulétni urani www^lrna.t* BOGATA fUÏÏi^rCÎ^WONUDBA^ v TERMAH DOBRNA izposoja koles fn pati?a i>erd;)sko ho)«), ^ KOLESARSKE POU Zbirta Poler^. SPREHAjAiNE IN P0H0DN»5Ke POTI, HLAD IN SENCA - -200-LETNECA ZDRAVlUŠKECA PAAKA, ' ^ KULTURN0-CLAS8EN0 POLETJhi. ^ ENODNEVNA RAZVAfANJA ZA VSO DRUŽINO! Infemuci)« in mtnrmd^ Terme Di:^n4dd,T:03 7906110 info#terme-dobma^ www.tcrmcdobmu» Terme Dobrna Navdihuje mo^^pje Zibelka starodavnih indijanskih civilizacij, mavrična paleta raznolike pokrajine, ena izro^ prestolnic vabe-čih plesnih korakov ob latinskoameriški glasbi» ponud-niča ostro začinjenih kuharskih specialitet, arhitekturna zbirka živobarvnih stavbnih fasad ... vse to in še več je Mehika, barvita Špansko govoreča država, v kateri se brez težav utapljaš v barvah» okusih in vonjavah: med pohajkovanjem po pisanih ulicah ti v nos vdirajo sočne vonjave (pre)zrelega sadja, osvinčene z izpušnimi plini, tržnice pa se bohotijo v vsej svoji prešernosti. RIMSKE TERME MCOIXXXVÍ KOPELI VODNIH NIMF V Rimskih termah smo ohudiJi tempelj vodnih nimf. Bogat» ponudba razvajdjočih kopeli in sprosfitvenih masaž nudi edinstveno mistično doživetje. V mesecu juliju %i privoščite ugodno pc^nudbo in izkoristite do 50 % popust. Kopel princeso Sisi v dvoje: samo v mcscctt luliju 10,00 *! biformici)« m teservacij« To^ ^20 41 00, R inf(»C«^nm5kc*tenne.>i, I wwvi.ninskç-rerme.si, RjmskeTopljce raku pričajo o pomembnosti države v času starodavnih civilizacij. Civilizacija T^otihua-can si je nesmrtnost zapisala s Sončevo in Lunino piramido ter ostaJo arhitekturno postavitvijo, ki odseva vesolje. Mitla si ovi po kamnitih mozaikih, izklesanih na piramide nekdanja zapoteškega verskega srearc-nej«. saj nama tekila ni tekla prav gladko po grlu, ob me-skalu, lokalnem dobesedno prekajenem žganju iz agave» pa sem še slovensko slivovko začela kovati v zvezde. Od Teotihuacana do Palenque Arheološka najdišča na vsakem drugem mehiškem ko- PaÍBnqua-tropskiotQkmeliiškezapuicineMBjflv - St. 51 - 3. juli] 2009 - do ene najveličastnejših mehiških tržnic, ponujajoč od svetlečih kokošjih rezervnih delov In v umetelne ikebane spletenih barvitih cvetlic do neskončnih gomil eksotičnega sadja in papel amate, živobarvnih mehiških motivov na papirju iz drevesnih vlaken. Mehiški bog je blondinec Hribovsko mesto tisočerih barvnih fasad San Cristobal de las Casas se je znašlo v središču svetovne javnosti leta 1994, ko je gostilo zapaiistič-ni upor za pravice lokalnih plemen. Eno izmed njih, avtohtona skupina Tzotzil, znana po svojih precej obskur-nih cerkvenih ritualih, me- šanici njihovih tradicionalnih verovanj in vsiljene katoliške vere, živi v dve uri ježe na turistov navajenih hrbtih žrebcev oddaljeni vasi San Juan Chamula. V cerkvici tisočerih sveč, številnih svetnikov in s preprogo iz borovih iglic smo prisostvovali da-rovanju: od jajc do kokoši in kokakole. Vsemogočna (?) Amerika se vehementno za-žira v vse pore mehiške kulture; kot naju je opomnil svobodnjaški sogovornik na avtobusu, je mehiški bog dandanes blondinec zelenih oči, ki pije kokakolo. In res ta ameriški zvarek srečaš povsod, tudi v od boga pozabljenih vasicah. MANCA CUJE2 m ^ TEDENSKI SPORED ' RADIA CELJE SOBOTA, 4. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.30 Javljanje pred zaključno prireditvijo Hujdajmo z Novim tednikom in RaiUem Celje» 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritini, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika» 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vroćih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje! NEDELJA, S. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - par za obcet po siari šegi 11.05 Domačih 5» 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP (Murski vaJ) PONEDELJEK, 6. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Novice, 12.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znand pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pogovor ^ županom občine Laško Francem Zdolškom • komercialna vsebina, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogari, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Poglefte v zvezde z Gordano In Dolores, 19.00 Novice, 19.15 VrtUjak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 7. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop * oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 10.15 O Pivu In cvetju, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik> 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 8. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU C^lje> 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice. 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • pošta, 13.30 Mali O - klid, 14.00 Regijske novice, 15.00 NoWce, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek- Aynee, 19.00 Novice. 19.15 Večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 9. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kro-ruka RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack po(, 9.15 BoDÎM>n za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice. 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo> 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 1730 Javljanja iz Piva in cvetja, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program. 24.00 SNOP Oladio Ptuj) PETEK, 10. julij 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC> 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronik RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kfonika. 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19,00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Oddaja Poglejte v zvezde z Gonlano In Dobrus je na sporedu Radia Celje ze deset let, tokrat (u sta presenetili tudi redakcijo Novega tednika m Radia Celje, saj sta v sodelovanju s Hildo GorŠek. ki slovi po domačih dot^tah, poskrtiell tudi za zakusko. Gordana in Dolores gledata v zvezde Vas zanima, kaj piše v zvezdah? Ni iz trte zvito, da so nam določene stvari položene že v zibelko. In prav na osnovi rojstnega datuma vam v$ak ponedeljek na eno od vprašanj odgovorita astrologinji Gordana in Dolores. V živo ju lahko pokličete oa studijski telefonski številki Radia Celje 49-00-880 ali 49-00-881. Foto: SHERPA Nasvetov nikoli dovolj Domen Kumer je prav gotovo tisti, ki lahko Petri Pe-čovnik da številne nasvete, kako uspeti na slovenski glasbeni sceni. Ob koncertu, ki ga je Radio Celje pripravil na prvi poletni dan, se je v klepet zapletla tudi z glasbenikom Mikom Ore$ar-jem. Petra je v soboto nastopila na festivalu Melodije morja in sonca, z njo pa se bomo pogovarjali v današnji oddaji Sedem dni nazaj ob 11.15 na Radiu Celje. Foto: NATAŠA MOLLER www.radiocelje.coni Zrcalce, zrcalce, povej ... Klavdija Winder Je minulo nedeljo pripravila še zadnjo oddajo Katica na Radiu Celje. Septembra se bo priljubljena voditeljica znova vrnila na frekvence Radia Celje, pri čemer ji bo tudi takrat pomagal njen partner Izi, ki ga je na pikniku Katrce porabila tudi za to, da ji je pridržal ogledalo. Foto: NATAŠA MOLLER 20 VROČIH RADIA CELJE TUML£STVICA t WEAREMPEOPti-EMPffîE OpnSSUN (3) 1 THESMIW-L£NKA (1) 3. FAnyrAL£-;U£XAM)ERRYBAX (6) 4. GIVEfTTOMERlGHT MElAN^ RONA (2) 5. AYOTKHWXOGY-MlUnV (5) a POISON PRINCE-AMY MACOQNALB (1) 7 EGO-BEYONCE (4) a [2] 9. ROQ(ETS-SMPi£Mir«OS (41 VLINPORniEKia-UROUX {&) IK)MA£A LESTVICA I NOČ,JAZlNn-GUM (5) 1 ORUGAČEPSZNAM-JADftANKA JUUS (71 3. METAUJV-REVDUJTE (4) 4. NESPRAŠUJ-ŽANA i6) 5. »OUVEPlAV^iOPOMORJU-OOMZASANJE (3| & SVDJESANJE-^MA \2) I POfTJE-OKO (1) 6. NI8OGA-§ANKR0CX (3) 9. TVOJETEUI-UJKAMAHKUS (2) mNISMTA-SEMO {1} PRHILOGAZATUJOLfSTVICO: SniCKWniEACH[miER-SHONTEUfFEATAKON MASTS^ANDSSTVAKT-WUVEU£ VAGUEFT. MAanN GORE PRBHDGAZA DOMAČO LBTViCO: DE1AM.KARSENESME-JAZZ STABM ŠEŽWIM. PETRA PSfOVNíK Nwinw RofwTaïec, MUosíč9va46c.{;e^ Mfldn Krap, Jenkova 33b. Velvije Nagr^jenoa dvigiKta nagrado na oglasnem otfđelku Radia Calje. Usrvico2û vnsčíti la^ poslušate vsakost^toobta. urí. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKlHSpIn t SPOMNI SE-M0DRUAN16 NATAUlAVERBCiïEN (6) Z MINIUSTAŽ£L£nDVE-SPEV6 TANJAŽAGAR (4) 3. FAKTIZČETRTlKlilPI-ISKRICE (1) 4. PASiAORUŽINA-lCVWTCTDOR] {2| 1 STARIVIŽAR OOMENZVIŽAHJI (Z) ĆRNAMUCA-ĆAR SLOVEltSKIH 5 pfcu I UIÍ6ICA-F01XID0U {4) 2. OÛUMIGU-MAUBU (1) 3. nSINEPOZABNAMELÎIÛUA-IGORINZUnZVOtO (6) 4. VEMZAO^EUS-ANS. TDNUAVBUemiA (5) 5. IF POZDRAV-SiCER |3) PREOLOeZALfSTVICO: HlàCAIZ r^EMLADOSn-AXORDI Napnimct: MarijanSmotB, Polzela \m. Polzela Petra Hren, Ana vas 101, Arja Vas Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddalku Radia Ce^, Lestvica Celjskih 5 lahko postulate vsak ponedaljak ob 22.15 uri, lestvico Slovanštit) 5 pa ob 23.15 un. Za pracDoga z oltth lestvic lahko glaaj^ na dopisnki s prikuenm kuponficom. Pcj$t8 |p na nssknr Novi tednik. Prelemcrva 18.3000f^. m št. 91 -3. julii 2009 - NASVETI Uspdsrta harmonikarja Gragor Sevčnikar (levo) In Nejc Pacnik (dasno) z mentoijem Robertom Goterjam v oddaji Vrtiljak polk m valčkov na fladlu Calje Zlata harmonikarja v svetovnem vrhu V St. KanziaDU v Avstriji je bilo 6. svetovno prvenstvo harmonikarjev» na katerem so sodelovali tudi učenci Roberta Goterja. Največji uspeh sta dosegla lani najboljša na Zlati harmoniki na Ljubečni, Nejc Pačnik in Gregor Sevčnilcar. V najmlajši kategoriji sta med 28 tekmovalci osvojila prvo in tretje mesto. Nejc Pačnik. dijak lesarske Sole v Slovenj Gradcu, lanski ab-solutni zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni in evropski prvak leta 2007. je tokrat poslal svetoviïi prvak, Gregor Sevčnikar iz Velenja» lani dobitnik pldkete Avgusta Stanka, pa je osvojil tretje mesto. V isti kategoriji je bil Martin Sušnik šesti. V ka* tegoriji od 20 do 32 let je sodelovalo trinajst harmonikar-jev, Goterjeva učenca Primož Zm in Zvonko Knun-pačnik pa sta osvojila tretje oziroma peto mesto. Pačnik in Sevčnikar bosta tudi letos nastopila na 29. Zlati harmoniki. Robert Goter, izvrstni harmonikar in mentor, je bil tudi član komisije v 2. starostni kategoriji, vendar ni smel glasovati za svoja dva tekmovalca. Z uspehom Je bil izredno zadovoljen, so pa do- Azbestni vodovod Bralec iz občine Šmarje pri Jelšah želi izvedeti, kdaj bodo obsto je<^e zdravju škodljive azbestne cevi zamenjane z ustreznimi. Peter PLaninâek, vodja od-delka za okolje in prostor Občine Šmarje pri Jelšah, odgovarja: »Ti cevovodi so stari večinoma že več kot 30 iet, kar predstavija glavno težavo. Z leti so cevi izgubile trdnost, na določenih mestih pa so tudi porozne, kar ima za posledico številne okvare in i^be pitne vode. Po zagotovilih zdravstvene stroke pa vodovodne azbestno-cement-ne cevi naj ne bi Škodljivo vplivale na zdravje uporabnikov vode. Nevarni so namreč zlasti azbestni prašni delci, ki se preko dihal trajno akumulirajo v pljučih. V pitni vodi, ki se transportira po azbestno-cementnih ceveh, je prisotnost azbesta za-nenurljiva, razen tega pa vnos preko prebavil telesu naj ne bi povzročal dokazljive škode. Zlasti iz razloga dotrajanosti cevovodov ter neustreznih ★ ' ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED www.radiocelje.com sežki tudi potrditev kvalitetne Zlate hannonike na Ljubečni, ki se lahko enakovredno primerja s podobnimi prireditvami v tujini. Uspeh Goterjevih učencev na svetovnem prvenstvu je obetaven uvod v začeta pred-tekmovanja za 29. Zlato bar-moniko, katere veliki finale bo 29. avgusta na Ljubečni. Organizator,. Kulturno društvo LjubeČna z Janezom Šab-cem, bo tudi letos pripravil deset predtekmovanj, dve poifinalni prireditvi pa bosta v Ilirski Bistrici in Bodon-cih. TONE VRABL kapacitet črpališč in vodohra-mov je sedem občin, skupaj s komunalnimi podjetji, začelo pripravljati obširen projekt za trajno oskrbo prebivalstva s pitno vodo na širšem območju porečja Sotle. V okviru operativnega programa okoljske in promeme infrastrukture za obdobje 2007-2013 bomo za izvedbo projekta kandidirali za pridobitev sofinancerskih sredstev iz kohezijskega sklada EU (po projektantskih ocenah bo vrednost projekta znašala dobrih 12 milijonov evTov). V kolikor bomo s pridobivanjem evropskih sredstev uspeli, se bodo dela izvajala v obdobju 2012-2015, s tem pa bomo celovito in dolgoročno rešili vodooskrbo tudi v občini Šmaije pri Jelšah, vključno z zamenjavo azbest-no-cementnih cevi.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko naSe-ga Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za j^odri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Petek, 3. julij: Dopoldne bo Luna nasprotovala Jupitru in Veneri. Ta vpliv lahko jemlje energijo, tudi pogum, lahko ste preobčutljivi, vaše razpoloženje nihajoče. Popoldne, ko Luna prestopi v Strelca, se bo razpoloženje bistveno popravilo na boljSe. Zvečer vstopa Merkur v Raka, v katerem bo povečeval intuicijo (pa tudi strahove!). Sobota, 4. julij: Prisoten je položaj opozicije Merkurja s Plutonom, ki bo deloval na razmišljanje, podzavest. Misli so lahko tanačne, zato se zavestno potrudite za pozitivno razmišljanje. Nedovolíte, da vam kdo ali kaj jemlje energijo. Nedelja, 5. julij: Venera vstopa v Dvojčka in prinaša živahno energijo in dogajanje v odnose. Luna je v dobrih as-pektih z ostalimi planeti, zato lahko preživite prijemo nedeljo. Ugodno za druženje, srečanja, obiske prireditev, tudi za zabave. Večer prinaša ne kaj nemira, zato poskrbite za sprostitev Že pred tem, Ponedeljek, 6. julij: Luna že ponoči vstopi v Kozoroga in se kasneje sreča s Plutonom. To je bolj krizni trenutek, dodatni nemir lahko povzrod še opozicija Lune z Merkurjem. Vsekakor je Čas za kakšno manjšo spremembo! Vedite, da l^j konkretnega ni dobro narediti, saj Mars z dvema kvadratoma ne svetuje konkretne akcije. Načrtujte, vendar počakajte z akdjo. Torek, 7. julij: Mars v položaju z Uranom bo dvignil adre-n^, podžgal strasti, zato p^ vidnost ne bo odveč. Že pred opoldnevom nastopi polna Luna v Kozoroga, vedite, da bo-sleobčudjivejši. Ne pretiravajte pri ničemer, ne bodite prezahtevni, kar velja Še posebej za Kozoroge in Rake. Popoldne bo bolj prijetno, energije se bodo sprostile. Dober položaj Lune s Saturnom lahko pomaga tudi pri delu in nakupih. Sreda, S. julij: DopoMne je primemo za aktivno delovanje, saj boste uspešni pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Še posebej boste blesteli Bil«, Device in Kozorog. Popoldne vstopa Luna v Vodnarja in prinaša univeizalno ener;^io v pri-hodnjih dveh únéh. Pojavil se bo interes za bolj aktivno, morda celo nenavadno preži\4jan|e prostega časa, tudi driižabno âvljenje bo pestrejše. Četrti, 9. julij: Dva odiič-naa^)ekla staprisotna; med Luno in Venero ter Soncem in Saturnom. Dober čas za poslovne in uradne zadeve, tudi za navezo vanje stikov, komunikacijo in družabno življenje. Bleščeče boste nastopiii pripadniki zračnih znamenj (D«^, Tdit-nice in Vodnarji). Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOQINJA GORDANA gsm 041 404 935 OM 14 24 43 n4pdv«<{l, &toteraplj«. regrMije astrotogknja.gordaned&loj.net www.gordsna il ASTROLOQINJA DOLORES 090 43 St 090 14 28 27 0sm: 041 510 265 napovedi. «naUza &»tro 422 cm dolg avto-mobi]> ki je lahko na voljo tako s pogonom na prednji kolesni par kol 4x4. Njegovo dno je od tal oddaljeno 180 mm, kar dokazuje željo in sposobnost vožnje tudi po neutrjenih poteh. Značilna za yetija je tudi prilagodljivost zadnjih sedežev, od česar je odvisen tudi volumen prtljažnika, ki ponuja od najmanj 405 do največ 1.760 litrov prostora. Zadnji sedeži so nekoliko dvignjeni (za 20 mm), kar omogoča boljšo vidljivost. Motorjev bo> ko bo ponudba dokončna, pet, in sicer dva bencinska in trije dizelski iz Škode yeti serije TDI. Vsi dizelski bodo imeli gibno prostornino 2,0 litra, pa 8I> 103 in 125 kW, medtem ko bo začetni bencinski 1,2-Utrski Stirivaljnik, ki bo zmogel 77 kW, U8-li- trski motor pa bo ponujal US kW. Pogon bo na prednji kolesni par ali 4x4 ob pomoči sedaj že skoraj znamenite sklopke haidex, menjalniki pa 5- ali 6-stopenjski ročni in tudi samodejni DSG zdvoj-no sklopko. Yeti še nima slovenskih cen, pri uvozniku pa pravijo, da bo v najcenejši izvedbi naprodaj za manj kot Î7 tisoč evrov. Nemčija: Audi A4 allroad quattro Prihaja audi A4 aliroad quattro Na slovenskem avtomdnl-skem trgu smo v pričakovanj u već novosti, med njimi bo tudi audi A4 aliroad quattro. Doslej je imela nertîska tovarna v ponudbi zgolj A6 aliroad quattro, z A4 v tej varianti pa se torej seli v nekaj nižji razred. Navzven se la au- di od običajnega A4 avanta razlikuje po plastičnih obrobah koles, zaščiti podvozja iz legiranega jekJa spredaj in zadaj, je pa tudi za 18 mm daljši, višji za 37 mm, tehta 70 kg več. Seveda je zraven štirikolesni pogon quattro, avto ima tudi dektroniko, ki prilagaja delovanje vseh elektronskih sistemov vožnji po neutrjenih podlagah oziroma poteh. Motorji so trije: 2.0-litrski TFSl zmore 155 kW. 2,0-li-trski TDI 125 kW» medtem ko 3,0-litrski dizelski šestvalj-nik ponuja 176 kW. Ko so bo nekaj kasneje pojavil že en dizelski motor s lOS kW, bo audi A4 aliroad quattro na voljo za 39-905 evrov, ta hip pa je najcenejša izvedenka naprodaj za 41.624 evrov. SEE [pc v vrhu Družba J.D. Power, ki se med drugim ukvarja tu-di z raziskovanjem, kako so kupci zadovoljni z avtomobili, je opravila raziskavo v Nemčiji, najpomembnejšem evropskem avtomobilskem trgu. Ugotovitve so zanimive. Tako so Nemci na vrh in na prvo mesto, pri čemer so bili upoštevani stroški lastništva oziroma vzdrževanja, servisiranja, kakovost izdelave... postavili japonsko tovarno Daihatsu in njen model sirion. Avtomobila pri nas skoraj ne poznamo, saj je tudi prodajo dalhatsujev skoraj zanemarljiva. Zelo visoko so se ob tem uvrstili tudi avtomobili tovarn Alfa Romeo. Merceds Benz, BMW, To-yote in Audija. Zanimivo je tudi, da imajo po tej anketi nemški kupci zelo slabo mnenje o smartih in che-vroletih. Sodelovanja Suzu kija in VW? Na Japonskem se že dolga leta vozijo avtomobili, ki jih pri nas tako rekoč ne poznamo, poleg tega tam že dolgo časa velja zakonodaja, ki znižuje davčne obremenitve za majhne in varčne avtomobile. Eden vodilnih je recimo Suzuki in zato ne preseneča napoved, da naj bi pri razvoju tovrstnih vozil začeli sodelovati z nemškim Volks-wagnom. Pojavljajo se celo vesli, da je VW že kupil 10 odstotkov Suzukija. Št. 51 - 3. juli} 2009 - Slovenija med dražjimi Evxxjpska komisija je ugotavljala cene avtomobilov v državah članicah EU in prišla do zanimivih ugotovitev. Seveda so primerjali cene brez davkov, saj so ti v različnih dižavah EU raa^ôû in zato so različne tudi končne cene. Za primerjavo vzemimo VW golf, pri čemer je treba povedati, da samo primerjava ene cene ne omogoča splošnega zaključka. Avto je najdražji v Belgiji (14.133 evrov}» najcenejši pa na Poljskem, kjer stane 10.687 evrov. In kje je Slovenija? Skoraj na sredini, vendar med državami, kjer je golf dražji, saj naj bi pri nas po teh ugotovitvah pred plačilom DDV stal 12.812 evrov. Exeo tudi kot karavan Ni še dolgo tega, koje španski Seat, ki je sestavni del koncema Volkswagen, predstavil limuzino exeo. Že tedaj je bilo jasno povedano, da pri ^adnji exea uporabljajo kakšnih 60 odstotkov sestavnih detov nekdanjega audija A(5- Sedaj oziroma septembra pa bo na voljo nova varianta tega voziia z oznako ST. Dimenzijsko se limuzina in ST skoraj ne razlikujeta, razlika je v volumnu prtljažnika, ki pri ST ponuja od 442 do 1.354 litrov, Motorjev bo v ST tako kot v limuzini pet, vsi se vrtijo že v dni^ avtomobilih tega koncerna. Bencinski so trije (1,6 litra in 75 kW, 1,8 Strain 110 kW ter 2,0 litra s 147 kW), dizelska pa dva, ki imata po 2»0 litra in lOS oziroma 125 kW. Pogon je na prednji kolesi, 4x4 za sedaj še ni predviden. Kot pravijo pri Porscheju Slovenija, ki je uradni predstavnik koncema VW pri rus, bo exeo ST za približno tisoč evrov dražji od limuzine, letos pa naj bi jih pri nas prodali nekako 25. Seat exeo ST Rešife se lis in molnifi ecffisev na airfemeliîfu s sistemom NobelCmre! M«d necninl meraMl, s koHri»! $9 mm«!« laftnlkl IM^ nih kmilđiov, m fvdi mmó^ na ovtoMliinii.HM, padra In ■lotQl bod»|o v o {oo0419S1S27. 3006 PORO fitfloUSUvJetnik 1996 in 126P bts, letnik 1990, prodom Ijubiteliu. Možne meniove. Telefon 041 550466. 0303 REHWIT4, letnik 1992, prvi lastnik, rdeče borve, 140.000 km, prodom. Telefon 031 709-119. 3054 OPELostra limuzina 1.6, letnik 1996. vlečno kljuko, prodom. Telebn 031 789-540, po 16. uri. 3065 SAMONAKUDUXO Sip, meni obracolnik Sip 200 in puhalnik Tajfun, z moto^, prodom. Telefon 04126U76. 2926 HIDROFOR z motorno vodno črpolko poceni prodom. F^iks Vodui^, telefon 541B-146. 3014 SILÛKÛMBAJM sk SOin trokh^ Oeutz 4006 prodom.Telefon 041214-124. 90S4 PILI6,10 col in tračni obračolnik, prodam. Telefon 573CMe9. 3026 STROJI PRODAM niAKTORSKI niulcef, ^rina 107 cn it) mi4-čsr, širino 127 on, prodom. Telefon 031 832-5DS. 2763 PRODAM GRIŠ,MtQotni(e. Proda moeoostonovonj-sko hi», K * P * M, no lepi lokaciji, z možnostjo lokojšnje vwlrtve. Cena po dogovoni. Uredimo Finonciranje.Zo in-formodl« in oglede poklicte 041 463-048. p (mm paitelo, 900m^ kikodja Goji pri Celju, možnost stanovanjske ali poslovne grodnje,prodom. Tefdfon 031 578-618. 2955 GRADBENO ponsio, pri CeTfu, primemo 20 opravljanje dejavnosti prodoje vozil, bnnorica, parkirni prostor (50(1 m'), ograja {nsino 2 m) • ze urejeno, prodom. Telefon 031 578^18. 2Ô5S PARŒL04(meHjsko zemljBû, 1870 m^ z lastnim dostopom do asfalta, odlična lega, vTrnovljoh,pfodcm.Ielefopi 041 62M62. 2990 KMFTUSKOzem^Bče, oloilicB WftKkoQO jezera, 5.000 m', pradam po 7 EUI^m'. Telefon 04M]S^22. 30t6 Hl^, na izredni lokooji v loškem, prado-nw. Telefon 5739-3)9, v vMemth urah. 3022 ÏÏMOVANISKI obiekt zMvnico, Hobftev hrib, prodam. Telefon 041 642-966. 3036 GOZDzmolotnivn)ka.prib^a3.2t)Oni', hribovito, UskfrOebra, prodom za 7.500 EUR. Telefon 040 776-254 (03) 5731-937. 3040 ODDAM SAMOSTOJNI M v okolid^lco, približno 100 m^, s pokrito feroso, oddomo. Za več inforniadj poUrûie po telefonu 031 609-236. 3046 POSLOVNI prastof, približno 65 m^ s pario-roćem, na zelo ugodni lokanji, med Pfanetom Tu! in City centrom Interspar, v Celju ob Moriborski cesti, dajem v najem. Telefon 041623-925. 9040 STANOVANJE PRODAM PRfTlJCND garsonjero, na Hudinji, veSkost 28 m\ pfodom za 35.000 EUR. Telefon 031 67M46. 2999 STANOVANJE v Rogoski SloHni, 84 m^ prodam za 51.000 EUR. Telefon 04M15-022. 301B W^K^B^ Gnwnki l«K«l ^^T^HPM V Sa«9. ei$ 000 EUR inlo; 041 653 378 Zdenka Jncooič ZAKUUCNA PRIREDITEV SESTE AKCIJE ZDRAVEGA HUJŠANJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE SOBOTA, 4.JULIJ0B11.URI V CITYCENTRU CELJE Glasbena gostja: Žana NûiHMVh H.I HA 1M3 »A MH> " city/center vse nolbotfše ATRIJ AÈiii sUnovAQjskj adngâ z.o.a. Ljubljanska cesta 20. CeUe 03 42 63 110 hrtp:/ / www.sz-atru. ři, www.slovcníapropertyatní >si; info^sz-âtrij.si ZANIMIVA STAROTRâKA STANOVANJSKA HIŠA Lokacija; VRANSKO, u trgo, T bližini šole, t^orlne ... Vclikosi: 250 m^ parcela: 268 m^ L. izgradnje: 200a Ceoa: 259.000,M EUR Inib: 041 329 179 vžokta.stois^sz-atrii. si ARCLIN-VOJNIK. V mcN^rntm $t»r>ov8t^ili«fn nsadju » prT)d4|a U slsnovtnjsk^ enol -nflvogrsdeni, lui. v podaljiam lil gruHwni fftâ. Objekti so velStoiti 113.145 in 163 m2 neto bivalnih povriin s pripadajoiirrti ?»fn]jiUI vfliliostí 400 • 730 m2. Dtí objektov i« pfi;ïffvl)9n 28 prram, ostali so vukfjučni fazi. ^rmacije: IŠ pni|«frt Í04. DSt 393 458.041222^ in 041 797 206; «^»Ita: in1o@bi)rojekt« ter na s^atu http://www.ls-pro|ekLsi/. POHIŠTVO niflsaDtoi Irena NAJCENEJŠE L f sob # ODDAM GARAŽO v Cellu oddam. T^or 051348-302. p VEUJ* SPLOŠNO KIEPAHSTVO - KROVSTVO KAK Zatariumaie2,6rQt GSM: 031 307 780 PRODAM POfH^ zo dnevne s^ in kotno sedežno gomituro zelo poc^i prodom. Telefon 051 228420. »41 DDBKO ohranjene kuhin|o, kompletno, z aparati, ugodno prodom. Ceno po do-9Ovoni.Te}e(on031411>934. aoce Izvajamo gradbena dela -fasade, omete in laMjučna dela. LORGO, 0.0.0. 03/49f-ia-6e 040-2T8-t80 040-232-036 HITRO NAROCiTE mmm Dvakrat na teden* ob torkih in petkih« lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačiiu za eno leto, 3,5% pri plačiliTza pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« I2iHilI>„ J^'îi.'g^^jhîS?«®™ CEHn Vsah ^atek u tomft stran televa>k09a NAROČILNICA Prešernova 19 3000 Celje Ime in priimek: Krat Datum rojstva: UPee: Nepreklicno narocem Novi tednik a nijmanj 6 meucev NT&RC d.0.0. bo podâikc uponbljal samo u potrebe naro^Uke službe Novcp tcdnAa 10 m' rezoMgo le»; plolii, tfesi», tnoroli 10*10, irorafi 5*8, pnHiom. Telofon 041 758419. 2d94 DKVA, bukon, (Bpono, roso^eno ûli c^, z dostovo, pnidatn. Telefon 041 344- 807. 3063 m br^ ova hi Qvno pnidimi. Telefon 031 53HI47. 3061 KUPIM niANE kravtkilefice, zo izraz, odkupi^ TeMoo 040 647.223. 't? 6REI0 mlodo bovo olr telico in bikn iHi relkD, 100 kg, bpim. Telefon S41-9776. 301Ô řHODAM NESNICE, prehode, rjovi li> črne 1er Me pHćonce, pro^iomo. Hokup 10 živoll • pelefin brezpbóio. Kokní so redno Tiene. Kmetijo Wiiiter, Lopota SS, Celíe, feMon (03) 5472-070,041763400. p ŮSFOKRYNE tebradoHe, cepljeno, ofiled siorsev, pndom. Telefon Û31571-469. 2961 TUJÓCO «nwitalb, slofo 12 tednov, pio-dam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 944-962. 2972 TRI bio In burskego kozlo, store 4 leto, skupoj prodom. Cona 100 EUR. Telefon {03)S794082. X10 10 tednov stare bzlďie pnuJorn. Telefon 051 22^. 3003 TEIKO limuzin, 200 kg, prodom. ToIoIhi {03)S772-362.kltcfftizvefef. 3021 TELKKO wnentolko, od ležke krove, prodom za 300 EUR oli mwijoni zo btkco simentolto. Telefon 031 251^363, Griže. 303S koz in kozTráv prodorno. Telefon (03) 5740-712.031 455-506. 3046 nUŠÚ 100 kfl în (Hijska, prnfeffl. TeMon 5770-207. 3044 TEICO, 440 kg, prodam. Ceno po dogovo-nj. Telefon 031565-534,(03) 5799-254. Ô306 TEUâïl, 120k«, prodan. TeUon 031 283-750. Š306 MUEHŒ mèké doge, ôstokmn, brez rodovnike, prodom. Telefon 051 3S5-416. 3062 PRODAM KORUZO, trrtikolo in isćmen, v vreôih po 800 kg, prodam Telefon 041 742-334. 2606 0DUQI0 nofovno žgonje in ônmo zeki poteni prodom. Telefon 031747-930. 2999 VINO, beb in nfeœ. dob« kokovnti, ugodno prodom. Moino tudi dosJovo. Telefon 03143(M01. 2913 DOMAČO konso, nofovno sušeno, prodom. Možno dQStovD.T^fon 041 261-676. 2926 Bflil In rtevim^ichiii Hogp bn 031654-760. 3023 DOMAČO divovko, ceno S EUR, prodom. Telefon 070 866-275. »48 JA0OldK jobolo« los in sfinvko pradoni Telefon (03) 5461-414. aos$ Podjetje SUPRA-STAN, d. o. o. Išče sodelavce/-ko za delovno mesto: upravnik stanovanj In stanovanjskih liiš Od kandidata prićaku^^mg; • VI. siopnfe izobrazbe gradbene ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušen/ a/i ' V. stopnja gradbene al/ strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj - zaželen strokovni izpit - obvladovanje v^rda. excela, osnov Interneta - izpit B^ategonje - pasivno znanje angleščine aH nemščine • poskusno defo 3 mesece Ponudbe z žMjenjep^som in delovnimi izkušnjainl ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 15.7.2009 na naslov: SUPRA-STAN, d. O. O., Adamičeva 1, Celje aH na elektn^nski naslov: i nfo@suora^ta n. si Navedite tudi šteujko mobilneoatelefona na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusrte dobe možnost zaposTitve za nedoločen čas. Razpis nas r^e zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem raanenu. (Dom ■ CONTRACO- ŠPESOVDOMVOJNTK cLo.0. {>ttttvTbmiii6A. Í2J2WJNIK teiefàn: 03/7604^00 Irtefoks: 0Í/78O4Í20 rOlTlik speawiom.vot7iik9coiuniû.tS COhfTRACO - ŠPESOV DOM VOJNIK vabi k sodelovanju fizioterapevtko / flzloterapevta za delo s starejšimi v Špesovem domu v Vojniku: Poleg ustrezne izobrazbe od kandidatov pričakujemo potFet)na praktična znanja in delovne izkušnje. Posebni pogoj je veselje do delaš starej&mi, poznavanje in pozitiven odnos do tímskega dela. izbrane kandidate bomo povabili r>a razgovor, da se osebno predstavijo In jih hkrati podrobneje seznanili s pogoji dela. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 20. 7. 2009. A dm je čmi mora! priti, bridkosň dan. oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse soUe, ves jok zaman, (S. Cregor&č) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame. prababice in taSče KAROLÍNĚ KOŽEU S Planijie pri Sevnici (8.10.1924-19.6.2009] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem, sodelavcem Markéta Planina, kolekdvu podjetja Tajfun in vsem druStvom Planina za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. male. Hvala duhovnikoma Jožetu Vengustu in Jožetu JevSmku za lepo oprâvljen cerkveni obred, Mateji Bobek za pre-brano besedilo, pevcem s Planine za odpete žalostin-ke, Minki Božič za zadnje besede slovesa in pogrebne-mu zavodu Žatujka. Hvala dr. Janezu Šmidu in osebju SploSne bolnišnice Celje. Žalujoči vsi njeni OSTALO PRODAM BOK u Unevn« podnje po ^nip ugodno prodom. Telefor) (03) 541-0065. 2977 GOZD v Libojoli, velikost 9.000 m^ ceno 1.600 EUR in r^oi storin, prodam, Teteion 5732-245. 29» STiUli knietîiske stroje m iitev, I hektar pšenice, sorte boiHde, pnKlom. Telefon 0S1 363-964. sose imilTS, po ddh, otwki sedeiiD erad-b«io etektro omorno, prodana. Teteion 0407544)16. 3031 KUPIM MAlUiOohrw^poâtnâa priblkosi 3 osebe, od Mo 1985 nopr^ kupm. Telefon 044 699-355. 2957 DCKlfT^ poktóte in se bezpbro speznoi« te z iskreninii fonti. Zouponje, p. p. 40, PreboU, telefon 031 83^78. Ž9g h}OJCrilXL izobrožera. upokojeiKi. kn«^ je, delovd, ^denfje ixemo zvele partnerke. Zotiponje. p. p. 40, Prebold, lelefon(03)S726-319. Ž89 UREJINA in viHto 404elno izobraženo C»-Ijonko želi prijatelja od 36 do 48 lel. Telefon 041 248-647; o^ncijo Super Alon. 3037 OIREIfTOR išče preprosto, zvesto, iskrao dekle od Mofkot Telefon 03186U68. Ž96 MLAD míÚá s somestoinodejcvnosllo oí^ pc^azno ziv^isb sopotnko. Pokliote, t»bonim»il.Telefor>041 241M03. Ž98 »MPAT1ĆEH Dolmolirm, rmlkobt^k 54 let, Bčein pntetno gospo od 50 do 54 let. Telefot} 492-9536,040 667-330.2918 62-letm vdove<« šmpoli^en, zeli spoznoti žensko do svojih let. Telefon 041 248-647; ogendjo Super Alo n. 3037 394etni spodní mo^ z^nioQa Ceiío, SGvje, želi m«kego, od 20 do 60 let, zd priioteljstvo. Telefon 041 24^47; agencijn Super Alon. d037 3lMetflo uslužbenko, vi^ postove, vifto, želi pfijotelja do 45 let. Bodi posten. Telefon 041 24^47; ogenciia Super Alan. 3037 PftEPROSTpodež^Nitstj{0dM,ki» preseli. Luhko brezshiži». TeUon 041 959-192. tea ^rSzpKfin^SsrSdovânj!^ za ženske do 46 let. PosredovaIr^ica 03 031 tt3e-37a Zen ima posredovalnica .UPANJE za vse osamljene 031 Biti in oditL To je pot Življenja. V ljubezni si nas združevala, v življenju veliko si nam dala. Hvala ti, dra^a nuima, z nami vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage in ljubljene mame, siaie mame» prababice» sestre» tete in botre MARIJE FERJANC Z Rožnega Vrha 8. Šmartno v Rožni dolini (3.4.1923-23.6.2009) se iskreno zahvaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v tako veliki veličini izrazili spoštovanje do naše mame, nam pomagali, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali za svete maše. cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Splošne bolnišnice Ceije, osebju oddelka kardiologija, za veliko požrtvovalnost pri negi in lajšanju bolečin, sodelavcem Vrtca Zarja, bivšim sodelavkam Banke Celje, gospodu župniku l^cu Magdiču za zelo lepo opravljen obred, vsem ministrantom', meSanemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospe Marjete OlenŠek za sočumo odpete pesmi in govornici gospe Dar}i Crdina za skrbno izbrane besede slovesa. Hvala gospe Ivanki Šmarčan za vodenje molitev, Špeli Majcen za odigrano skladbo na citre ter Mihi HliŠu za odpeto pesem s kitaro v cerkvi. Zahvaljujemo se sodelavcem 2K Šmartno, Društvu upokojencev Šmartno, zastavonoši gospodu Jožetu Križniku, borčevski organizaciji, zastavonoši gospodu Ivanu Doler-ju, pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo in oddano žalostinko ter vsem dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Vsem in vsakomur Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Branko, Mlrica, Marjan in Olgica z družinami ter sestra Štefka z družino 304d ZAPOSLITEV ZARADI pove(ane§o obsega resno zoposlimo fosoder^ m slikopleskarje. M36cod, d. 0. o., Go^osvetsko 3, Celfe. lMn04177M04. mUJAMdodotiuzBskoeic^^^^^ do 12.7.2009. Za informodie pokličite vuk don od 12. do 13. ure po telefonu 041 75M23.V9zo,Dr6goKosič,s.p., Dekiv^fll8,3000Cel|e. n STHUNKAtehnikff ofi InzmfBZD^^ zfl samostojno iskoflje optiroolnih kit-ničnih ^itev ter zo razvojno Innstnln-jo d^. Pogoj: uporaba pngromo Solid Wofks. Pisne ponudbe pošl|rte no no-skvf Korevor&ThennotnHi, d. o. o., bS-(o65d,3313Pol2elQ. žd7 delo: ÎÈDON defc^ razna deb pri f^ no kmetiii. Telefon 070 260-150. 3038 KAXR^ koti delo Bcem. Imom iziiuâi|e z vožnjo kom bi jo In híiniškovzdrievolnV mideli.IeleřonD41 860066. 30S0 Pri nas je kvaliteta na 1. mestu Ali llď^OMBM Gradite novo all nbUiVwIwIBPI obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? imate težave s tesnetiiem? REŠITEV: PVC in ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO ' Î - i : Celje, Ldva 7 e, 3000 Cerje www*alukomen.com • aliilvi vozilo in leosingj. M(ižn(Ut odplociio rw položnic», prkJerno ludi no dom. NUMCKO UNO Rob^ KVIBVM MIlAAka v). 22, Moilb«' tel.: 02/252-48>26, 041/750-560 fTTTTTTnm POSOJILA MEIXAm KOM d^.c.. Ounajskařl.UuMlana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan noivstop REALIZACIJA TAKOJ!!! GOTOVINSKAPOSOJILA IN ODKUPI POSOJIL 003400 EUn Do 36 me$ee«v na osnovi 0D< pokojnine Pt CEUE. ur. XIV. ái¥mi9 14. 03/4257000 K MURSKA SOBOTA. StM«3 Roxnuna 16.02/S21 30 00 PE MARIBOR. PvútňMké 3*5. 02/2341000 K Slevtoj Gr^dto. flonh««« r. 02/881 2000 B0NAnN.d.Q.Ov SJovmsIui 27.1000 Ljubljana m št. SI-3. Julij 2009 MALI OGLASI - INFORMACIJE ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in babice SONJE DUSEJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili sožalja. ZahvaijujecDO se gospodu Planinsku za lepo opravljen obred in govor. Zahvala tudi pevcem za odpete žaiostinke. Mož Ivan, hčerka Ma|a, vnuk Blaž in sin Dušan z družino 9017 22. junija 2009 smo se v Vitanju poslovili od sestre in tete MARTE GRIČNIK ro). KuzmaD iz Celja, Ulica V. prekomorske brigade 2 Zahvaljujemo se osebju Doma sv. Jožefa, posebej medicinskemu osebju in prim. dr. Žmavcu za zdravstveno oskrbo. Zahvala dr. Juneževi za dolgoletno zdravljenje in skrb. Hvala Marti In Jerneju Kuzmanu za vso pomoč, za pogrebno svečanost vitanjskemu gospodu župniku. Hvaležni smo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in darovali sveče. Žalujoči: sestra Milicâ, brat Vinko in sorodniki 3059 NUDIM nego In pomoč ng domu. îeMon 040 229-039. Morto Bobič, Pod gobn 7,30(K)Cer|& 2373 SAM srti mojster $ profnionolnitni in s^ cloinimi stroji Iz izposojevalnic« SAM v Celju (Kudin^). UL bratov D^rgtíiďíov telefon 04) 629-644, (03) 5414-311. o PSEMD6, zelo ugodno, z dostovo. Teleř«i 041279-187. Prevozništvo Vlodimir Per-nek,s.p.,Sediošek9l,Podlehnik. n OPKAVUAMO vso pleskonka delo, hitro in kolcovostno. Zo nomi «ione ôsto.T^ fon 041 734^48. Hi§nis6f>^sVoli»V Viko Beukovii Kosovelovo 16,3000 (áfi. 2739 [ZVAJAMceloTÍtepmove kopoink in stono-vonj. Kopo lnice Stekef, Molgojevo 20, Celje, rdefon NI 626-594. 300$ POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 Žnider't Celie. Gosposka ul. 7 I tfié^iO^, m Vrta 5, IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! ITAKCXJ^E ePLACILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. îPREVERITEt RE MARI80R. Partizanska 5 tel: oa 20016 20. D40 633 332 PE CELJE. \Jl\G9 XIV dlv^zlie 14 tel: 06 200 16 30. 040 633 334 I Skupina t, fInanCne siorfiv« b.o.o.l 22. lOOOJjubjlgna_| ISĆEM prostor in osebo za prodo|o vim v pnvulni hiii ali zasebni trgonnr no območju {«Ijo, Vojniko in Žoko. Oober zosM6k.Tele(cn 041 859-952. p V MESECU iuliju nudimo vsem novim strankam enkratni popust v vrednosti 5 !UR no mosožne storitve. Karoôlo po telefonu 031 664^27; vnw.nonwergij-sktnnosozo.com.TKM studio. Pohorsko ulical3o,Cdje. n POLAGAMO vse vrst» porbtovibrušer^ in lokirai^jem lominotov, plute, pvc podov, toplih podov ter ostolib tolnlh, stenskih in stropnih oblog. Stefon Solomon, s. p., GomiHko 80 o, 3303 Gomil-sko, telefon 041 377-620. 30323033 ^ 4ZOLA-PQVQROŽ qdewái.e.QQ • fi^tífťtíSg^K"^ povrne •< PoMVd "* UHcaJOV PiM veter in odnese list z drevesa, mislimo eden ni nobeden... V SPOMIN Minilo ježe pet let» šele sedaj občutimo, koliko nam ta list manjka. ANTON BERGLEZ imaš mesto v naših srcih» kakor smo ga imeli mi v tvojem, zato živiš naprej. TVoji sestri Fanika io Mira> brata Adolf in Franc Šentjur, 2009 Boleňno Inhka skriješ, tudi solzo lahko zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. MOC - KS Pod gradom sporoča žalostno vest, da jih je v 73. leta tragično zapustil dolgoletni aktivni član sveta KS Pod gradom, gospod FRANC LEMUT dr. vet. med. iz Košnice 2, Celje S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. Člani svet4 in sodelavci KS Pod gradom K/U(OVOSniO in po zelo ugodnih cenoh izdelujmdemH (osode. M3Grad, i o. o,, Gosposvetska 3, Cdie. Telefon 041 77MIM. 3047 GRADfTEll, poztft Po konkurenčnih cenoh izdelujem pw in bojite zo witiolno ogrevonje. Goroniíjo zo peâ [e 5 let. AntonA^enCr&p., PrekoT)e29o,ŠkofiQ vos,telefon 5415011,041 531-976. 3CÛ4 DOPUSTI 4 ure vûnje po avtocesti do oto&o pfí Zodni. Preživire lep dopust v okusno opremlieni cportmoiski hiši, prostom zo S do 7 oseb. Pmst termin: od 15. 7. noprej oli po 22. avgustu. Telefon 041 686-156. 3043 SUKOfIfSKiUiSKA, fosodvsko Mo oÀ^ lujemo -obvloduiemo kakovostno. Kon-kurwàie (m. lubo Sikošek, s. p., CeSto no grad 15, 3000 Celje, tel^on 051 633-267. 3058 IZViUAMO vse vrste izkopov (rovokopoč, miiM bogri), nisenje ot^ektov, ízgrrtdnjo dvorišč ter ostolo grodbmo delo. Telefoni)5l 377*900. Gmg Vinder, d. O.O., Zodc^mvo 126,3211 îkofjQ vos. 3053 Id Zdpnib 6Tu|iti€ 9 lokalov CMCe/i'e CfSR MOJTW CMJř A« diiTfljP'i« n mp^^an* Pfe<]vidomd od septembra 2009da)je. Mormseije: Neslov Uvd 42. 3QOO Celje TeM(on 03/490 5S 44 ToMflak«. 03^490 $5 43 E-poèlû- W'mjSTVtk Celje v celjski porodrúšnicL so rodile: 22.6.: Veronika BIšKOP tz Velenja • deíka, Urška PAVLIN z Dobrne • dečka, Petra SAVERNIK i2 Tabora • dečka, Tanja ČATER iz Celja • deklico, Mateja ŠTEINER iz Celja - deklico, Ivanka KOD-RIN S Stranic • dečka, Urška LONČARlC iz Celja - deklico, Karmen SADEK PUČNIK iz Opîotnice • dečka. 23.6.: Nežka Ana CEGLAR iz Celja ' deklico, Klavdija KRAJNC iz Celja • dekUco, Maja TRNOVŠEK iz Celja -dečka, Adrijana BRATEC iz Gorice pri Slivnici • deklico, Bernarda IMPERL iz Loke pri Zidanem Mostu • deklico. 24.6.: BrigiU GORIŠEK iz Štor - dečka, Branka MEDVED iz Šempetra - deklico, Nataša SKALE iz Loke pri Žu- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARUE ŠKOBERNE iz Večjega Brda 3. Dobje pri Planini {3.2.1918-20. 6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in pjijateijem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrazili ustna in pisna sožalja. jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala ge. Jelki Gračnar in ostalemu osebju, ki je za mamo skrbelo na domu. TUdi socialnemu zavodu iskrena hvala. Hvala župniku za mašo in pogrebni obred, pevskemu zboru iz Dobja, trobentaču, govorniku in pogrebni službi Žalujka iz Dramelj. Isl^na hvala družini Fajdiga iz Lažiš> ki ;e velikokrat pomagala (n razveselila mamo v času bolezni. Žalujoča: sin Drago m hčerka Fani z družinama 3007 Delointrpljenje bib je tvoje življenje^ Zdaj v tihem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in dedija IVANA BALOHA iz Jagoč 12 b (7.5.1934-21.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in izrekali sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in gospodu Ojsteršku za govor. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi L26S smu - dekiico. Maja HOČEVAR iz Nove Cerkve ■ deklico, Urška MERNIK iz Loč • dečka, Matějka KNEZ iz Laškega - dečka. Sabina ZDIO-NICA iz Celja - deklico. 25. 6.: Jerneja BREŽNIK iz Vojnika - deklico, Metka PUTANEC iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Martina KUM-BERGER iz Škofje vasi - deklico, Anita KAPUN iz Celja - dečka, Tina STROPNIK s Polzele - deklico. 26.6.: Stanka FAJS iz Podčetrtka - dečka. Romana BIZJAK iz Celja - deklico, Lucija VTD0V1Ć iz Vojnika - dečka, Ivana APATIČ iz Šoštanja - dečka. 27. 6.: Janja SATLER JEVNIŠEK iz Žalca - deklico, Karmen POGOREVC s Stranic - dečka, Ivica PINTER iz Laškega • dečka. Gabrijela PASKA iz Šmarja pri Jelšah • dečka, Andrea LAVREN-ČIČ iz Celja - dečka. 28. 6.: Kristina PRAZNIK z Ljubnega - deklica, Lidija GABERŠEK iz Podplata- dečka, Brina ZABUKOVNIK JERIČ s Polzele - deklica, Sla-džana .c60ŠIČ iz Velenja -dečka. Barka VIGNJEVIČ iz Žaica - dečka, Andrejka PEČ-NIK iz Celja - dečka, Natalija JAKOP iz Cel) a - dečka, Diana ŠELIGO iz Griž - dečka. 29.6.: Nataša PŠENIČNIK GORIČAN iz Slovenske Bistrice - deklico. SMRTI Šentjur Umrli so: Marija ŠKOBERNE iz Večjega Brda, 91 let, Ivana PANTNAR iz Hrastja, 72 let, Bojan JAGODIC iz Zagaja pri Ponikvi, 53 let. POROKE Celje Poročili so se: Marko KOVAČ in Tanja VOLAVŠEK, oba iz Celja; Gregor PAL in Mojca LIPIČNIK. oba iz Maribora; Džani KOČIVNIK in Zdenka LESJAK. oba iz Velenja. Šentjur Poročila so se: Damjan BIŠČAN in Ana JEVŠOVAR. oba iz Podgrada. Boštjan LENART in Katja PRISTOV-NIK, oba iz Zgornjih Selc. Št.51-3.]«dlj2009 m 30 novi tednik KINO PLANET TUS SpmtáféZMtI. Kmmitopifi ti |»hlihij2.05.1S.Q0.18.30. 20 50. IW v imÍD 2. iMiki iCDtnidiii lL^1B.4a 18.00 PrakroluM mč, luHnidi|i 1A m. 16.30 18,46.21.00.^5» Prmiiki, mensTv9tK^Mtwií£ns tframa 1330 IftlB 20.40^3.^ Rodťfťril finů, kamđii ii2ÍLlR5fl Twi^lii, OdnSttf. aheliid trtef 16^. 2130. Tmfmňi 2: UMBM^ pA • 2DMKfMno fMtubba iMUMin UyiHBlili. itoMrta trttf 18.40 inditBvi tovnic (^n ora}»WrttovMboloinnwMlĐ /vafËM » ^jOeM ff ^ »Ml? SLOVENSKE KONJICE SOBOTA. 4.7 TB.OO Oiriu M oÉám «m • kotnidlia MaKUA.$.7. 20.00 itMnnitM'mm kemS^ PETEK, 3.7. 10.30 Anina GaJerija Rog. Slatina FesUval Pran gor dn/^ ^riíijkú razprava 11.00 Muzej novejše zgodovine Cgl je U^amieĐODeaj-zgodbe taksistov zaključek in predstavitev rezuha-tov dela Poietrie etnološke detavni-(S 16.00 Anioa Galerija Rog. Slatina Pestiva) Pranger pmfajaiska okrogia miza 18.00 Dom sv. Jožefa Cdje_ ZakijuČek citrarskega seminar-ia koncert vseh udeležencev m mentorjev. razstava ciier i/MavakaJo-žeUiHolcmam 18.00 Mestni §tadlonVelenje_ 49. skok čez kožo ob dnevu rudarjev 18.00 GradPodsreda_ Masivni stoii Franca Sherla odprtje razstave bosta popestriti Martina ZapuŽek - sopran in Jasmina Le>ičar - citre 20.00 DomKUDSvoboda Griže 21. kavarniški večer gostja lUemSka Mojca Hojnik - Ver-dev 20.00 Sy. Križ Planina pri Sevnid KlLunpanje Radiostorm. List Dey Here, De-moiiâon Group. Vlûdo Kresiin, EL-vis Jackson^ Carpe Dîem Glasbeno dopoldne na kmečki tržnici nastop ljudskih pevcev in gpdcev 10.00 Kulturni center R^ Slatina Festival Pranger predstavitev rrúadihpesmkovotwš-kega natečaja Stara mama so mi pripove/^vali: Senčna lulkovna predstava: l^^ndaoBočkem zmaju v izvedbi iMtkovne skupine n. OŠiELJA,5.7. 19.30 KuHumi center LaSko_ Noč v Benetkah opérera J. Straussa mi v izvedbi KD KoralLaŠko in Celjskega pevskega društva PONEDELJEK. 6.7. 8.00 Ribnik Vrt)ie Gremo plesat poletna doživetja ob ribniku Vrbje 21.00 PloSčad pred Domom kuicure Vetenje_ Zvezde pod zvezdami odprtjeletnega tírm • romaiUiičrui dmma Ljubezen v Barceloni SOBOTA. 4.7. 8.00 SredižčeGrtoveli Kmečka tržnica 9.00 Center Nova Velenje Galerija sodobne umetnosti Cejje: Marjan Krošl - Koncept Fenix; Vrt Nar. do 26. 7. Muzej novejše zgodovine Celje: Kralj Aleksander med nami, do 6. 9. Celjski mladinski cenlen razstava del Tanje Kerič Osrednja knjižnica Celje. Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, do d. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privile0ji 1338 - 1736, do 30. 9. Galerija liko vnih del mladih Ce^e: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtonevdoZ01et>do30. 8. Dom sv. JožeCa Celje: P^tna;razsia-vaVaientíná Omana Savinov likovni salon Žalec: raz* stava o vojaški karieri Friderika Sirce • Rista Savina, do ii. 7. MuzQ pranogovnikva Vďei^ Prostorska instalacija Jureta PoŠa Krčma TamKoUčIri: Plakat» slikarska razstava Manje Vadla Crad Podsreda: Spodnje perilo ven, razstava zbirke starinskega spodaj ega perila iz zbirke Irene [ne Cebular, do 26. 7 Anina galerija Rogaška Slatina: Ro-gaška Slatina v preteidosti; razstava izbranih grafik Kurta MiiUerja, do 5. 7 Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Iva Koloniča Prostim Občine Vítaný, razstava likovnih del Jožeta Svetine, do 6.7 Kulturni dom Šmarje pri Jeliah. Cvetoči vrtovi, razstava deUanka Ora-Ca.iio9. 9. Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij zzunanjim lapidarijem, Mavri&ii svet SdiUtzove kCTamike, Kulturno- in umet-nostnozgodovňnska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov. AriieoIoSka klet vKnež-jem dvorcu. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnok^ka zbirka Smid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva Hi&a Sentjnr Ipavca - živ-Ijer^in delo Gustava in Bevamina Ipavca. Muzej Laďuc La&o- potovanje skozi čas; Geologija okolice L^kega; Pivo-varstvo in zdravniški turizem. Knjižnica Gimnaaje Celje • Cenig: likovna dda dijakov umemiške Gimna-aje Celje-Center. Gakrija Mozaik Ceilje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: 2â-veti v Celju. Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlc^: KraSki ovčar pri Hermanu Lisjaku. Foto^'afslû atelje Josipa P^liicana: stalna postavliev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tti-pex Cdje. gostišče Hochkraut Trenerje, restavracija na celjski ŽelemiŠki postaji, Celeiapark Celje in pošla Celje: likovna dela Vlada Ceršaka Galerija Dan: prodajna razstava del ra^ičnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razsiàvai izdelkov iz serij Namre in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter ^aSki^odo/fa^ponz^nalemoCelfski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zeUŠ^, stalna razstava Morije G^er. KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica pripravlja izlet na Kellervand, 2.769 m visoko goro v Karnskih alpah. Izlet bo 11. Julija. IKUII— 6.-10. julij med 10. in 13. uro: Poleme kreativne počitnice za otroke med 8. in 13. letom, ustvarjanje modnih dodatkov, poslikava majic in kozarcev, ustvarjanje z glino, izdelovanje mozaikov in kipov. Redno dogajanje v dvorani: tae do - Športna rekreadja: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega šek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvelana; breakdance-poneddiek. sreda in petd; med 15. in 18. uro, vodi D^an Gre^; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. Petek in sobota. 3. in4. junij, ob21. tiri, atrij Celj^ega mladinskega centra: Z glasbo do vrelišča; koncertni konec tediu Redno dogajanje: Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KSOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov smoci Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: ' možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva SMOCL) - bre^lařen tečaj računalništva za začetnike (SMOCL, mobilna udlruca) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim - SMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure ' bre^lačne inštrukd je matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namlznep tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let • možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Ttíeřon 493-05-30 Sent - slovensko združenje za duševno ziiravje (dnevni center in stanovanjske skupine] Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Tfelefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRT\^NASIUA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fakszagluhoneme01'524-19-93. e-mail! družtvo>aosg>dnjsrvQ-sos.sl ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 POLETJE V CELJU pi:ri:K, 3.7. 7.30 Mestna plaŽa: Gibajte se v poletju-jutranja telovadba * 18.00 Mestna pkža: 2 minuti za zdravje - brezplačno merjenje maščobe in pomen zdravega zaj trka * 19.00 Mestna plaža: Večerna telovadba 1er dihalne vaje * 19.30 Mestna plaža: Saisa na plaži * 20.00 Vodiú stolp: Poletni glasbeni te-čaji Celela 2009 - zaključni koncert flavtistovin trobentačev 20.00 Galerija Plevnik • Kronkowska: Številne oule zgodbe nastajajo ob meji ;CircQ$ MEME 21.00 Celjski mladinski center: Z glasbo do vrdišča - Murat&Josr, Rap open mike. Cele attack 21.00 Knežji dvorec; Videopodgane sanjajo električne sanje - This magic fire faces StíB0 lV\.4, 7. 7.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju • jutranja telovadba * 10.00 Mestna plaža: Obuti maček - lutkovna predstava 10.00 Center mesta - zvezda: Kure -Ptičja gripa • plesni periormans 19.30 Mestna plaža: Salsa na plaži * 20.00 Vodni stolp: Poletni glasbeni te« čaji Celeia 2009 - zaključni koncert klarinetistov 21.00 Celjski mladinski center: Z ^as-bo do vrelíáča • Elemental 21.30 Knežji dvorec: Ognjišče, sekira in bananin olupek; 11 stories in 10 seconds of my life \i:UKU.\,5.7 7.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju • jutranja telovadba * 20.30Stari grad: koncert Gašperja Piana • predstavitev albtmia The Soul, That was bom From Footprints 2130 Kr^žji dvorec videodelavnica CeQ' ski obrazi PONLnKUEK.6.7 730 Mestna plaža: Gibajte se v poletju 'jutranja telovadba * 18.00 Mestnaplaža: 2 minuti za airavje - brezplačno merjenje maSitobe in pomen zdravega zajtrka * 19.00 Mestnaplaža: Večerna telovadba ter dihalne vaje * • v primem dežja - odpade SLOVENSKO DiOrŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenj e dnem In ne dneve Življenju: Kocenova 4 - 8, Celje tel.; 03/548 60 ÎI ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali 2ftve psihičnega nasilja CEOTER ZA POMOČ NA DOMU l^^n 03 427-95-26 aU 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisa.ma za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.*i6. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure; ponedeljek in sreda od9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031555 844, www.eteos.si, lnfo<ž>eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC. d.o.o. Direktor: Srečko Sroi Podjetje opravila časopisno-založniSko, radijsko in agendjsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je t EUR petkove^ pd 1,25 EUR. I^jnica: Tea Podpečan Veler, Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka tran&akcijsk^ računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: De!o. d.d., Tiskanko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek oa dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Sta me/čič Ráčimalniški prelom: IgorSarlab Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: ledni k€^m-rc.si E-mail t^mičnega urednl^^ tehnika.tedûik®>nt-rc.$i RADIO CEUE Odgovorna urednica: Sirnona Brgíez Urednica iniormativnega programa: Janja Intihar E-maii: radio^nt-rc.si. E-mail v studiu: info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokiič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozman Petek, UrSka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoiiniČ. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale ageodjske storifve. Pomočnica direktorja m vodja Agendje: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Boblnac, Vojko Grabar, Viktor Klenoviek, Nina Pader. Rok Založnik. Alenka Za- pušek, Marjan Breč ko Telefotu (03)42 25 190 Fax: (03)54 4t 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt poŠti; dgendja 3262 Prevorje; Tit Kukovec, Miičinskega 1, 3000 Celje in Ro-zika Gradiáoik, BukovžIak 74, 3221 Teharje. Vsi izžrebani nagr^enci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: Tisto o bolečini kar pozabite. Za pomiritev je dober tudi svež zrak in ne samo alkohol Posvetile se Športnim aktivnostim, privoščite si sprehod v naravo ter si dobro odpočij-te. Koristilo vam boi On: Po^šate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, vipastelak-komiselno vrgli stran. Vpňfwd-nje bodite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se svojim najbližjim. pogrešajo vas. Ona: Uspeli se boste pobotati s partnerjem, saj bosta oba spoznala, da sta se prepirala zaradi povsem neumnih zadev. Na nek naňn bo ta teden prelomen za vajino bodoče partnerstvo. On: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, a boste kmaia spet začutili trdna tla pod nogami. Uspelo vam bo prepričali partnerko, to pa bo tudi prvi korak do dokončne^ ga uspeha, ki bo vsekakor prišel DVOJČKA ^ Ona: TehtaU boste več možnosti na ljubezenskem področja, kar vam bo naredilo kar precej sivih las. Poskusite se Čimprej dokončno odločiti, saj je nekdo zaradi vaše počasnosti že kar precej na trnih. On: Čeprav se vam zdijo težave nerešljive, nikar ne obupajte. Dobili boste pameten nasvet in z malce truda tudi uspeh ne bo izostal! Trenutno neuspešrvi obdobje je le kratek predah do novih uspehov. Ona: Le zakaj venomer odlašale z odločitvijo, ki lahko v veliki meri spremeni trentuna nestabilno finančno stanje? Naredile odločilno potezo in uspelo vam bo. V nasprotnem primeru vam bo še kako žal. Oni Prepustite se svojemu instinktu in uživajte, dokler lahko! Če boste že na začetku mislili na posledice, bo vlak življenja odpeljal mimo vas, vi pa boste ostali sami in brez pňja-teljev. Življenje je kraiko, izkoristite ga'. LEV Ona: Poslovni uspehi se bodo vrstili en za dru^m in le stežka boste zadržali občuiek eufiyríje, ki vas bo preplaml 7b bo enostavno vaš teden, zato ga izkoristitep pa Četudi boste zato konec tedna domala obnemogli. On: V neki zadm se nikar ne izmikajte, ampak poskušajte vztrajati do konca. Pnjaielj vam bo oátal nečimrnost, vendar bo v tem mnenju ost<^ popolnoma osamljen. Kasneje vam bo predlagal pomiritev... mmm Oncu Ljudje vse preveč-krai očitajo stvari, za katere ni-ste Čisto nič krivi. Povzdignite glas in se zavzemite zase, drugače vas bodo tekmeci dobesedno pohodili. Je že tako. da je sedaj čas neusmiljene konkurence. On: Sklenili boste kompromis na poslovnem področju, ki pa vam bo dolgoročno pňnesel ce-h več, kot boste pričakovali. Je že tako, da je treba včasih malce popustiti, da dosežete tisto, kar želite. STRELEC ^ Ona: Prijatelj Í)o potreboval pomoč. Pomagajte mu, gotovo nam bo poplačal. Sedaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato skušajte to čimbolj izkoristiti Predvsem v ljubezni... On: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se počasi bližajo dnevi, ko ste mislili na vse kaj drugega kot pa na delo. Posvetili se boste predvsem partnerki in pre-živeli čudovit vikend. KOZOROG Ona: Poslovne ovire bodo izjedale vse previsoke, da bi jih lahko prenwgali. Nikar se ne ustrašile - vse se bo dobm izteklo in na konca se boste le sladko smejali skrbem, ki ste si jih delali. On: Vikend boste preživeli predvsem v družinskem oko^u, fci ste ga zadnje Čase Že kar po-Šteruy pogrešali. Tako si boste končno uspeli pošteno odpoá-ti od vseh naporov, ki so vas spremljali v preteklih tednih. I VODNAR m Ona: V ljubezni se bo treba malo bolj potruditi, vendarnaj vam ne bo žal časa, ki ga boste za to potrebovali. Partner bo to vsekakor znal cenili, pa se lahko tako ruuJejate precej vročemu doživetju. On: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bo pospešil srčni utríp. Ponuja se vam ugodna priložnost, zato jo izkoristite in preživeli boste čudovit teden in še lepši vikend. Zabavajte se in se malo sprostite. DEVICA ^ Ona: Vesela novica v zvezi s partnerjem vam bo povsem spremenila sicer dolgočasen teden in privoščili si boste pošteno praznovanje v dvoje. Življenje je pred vami, zato ga izkoristite, kot se le da. On: Pazite se prijatelja, saj vas lahko spravi v zelo neprijetno situadjo. Raje se ga izogibajte nekaj Časa, vendar po drugi strani pazite, da vam tega ne bo zameril. Torej: diskretno in brez hitrih korakov. Ona: Poskušajte se pomiriti, kajti s slabo voljo ne boste veliko dosegli Upoštevajte nasvet prijatelja, saj vam s tem želi samo najboljše. Na skrbi pa raje kar pozabile in jih preložite na kasnejši termin. On: Odločali se boste instinktivno tn brez odvečnega razmišljanja. kar bo kanec koncev tudi prineslo uspeh, ki ga tako zelo Želite. Vaš glavni adut bo predvsem hitra odločitev v trenutku. ko bodo ostali omahovali. OruL Nekdo, fei vam je zelo prisrcu, bo priredil pravcato afero. Dru^Č bodite raje previdnejši, ko boste odpirali svojo dušo komu, v katerega nimate stoodstotnega zaupanja. Drugače se Uihko ta dogotùk še ponovi. On: Na ljubezenskem podrv^ vas Čaka izredno prijetno presenečenje. ki garesnično niste pričakovali niti v sanjah. Izkoristite to enkratno priložnost in uresničite cilje iz preteklosti. VEI>EZEV-A.3SrJE I ASTR0,PUn.4,C^ie 090 4208 S Št. 51 -3. julij 2009 Ne skrbi, ati! Pa dober tek! Na pati do Šmartinskega jezerd se lahko že skoraj štirinajst dni ustavite tudi pri »Pušn šanku pť Tini«. Tma 'Himšek bo poskrbela za vaše želodce in če posedate na mizo. kjer sta kraljevali domača «liama in budjola« vam je lahko jasno, da vam v žekxlcu ne bo krulilo. S ponudbo pa so bili, po izrazih na obrazu sodeč, zadovoljni ludi (z Jeve) vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, direktorica Zavoda Celeia Cdje Milena Č^ Pungart-nik in župan B^an Snrt. Vendar, ne skrbite, postrežba je za vse enako dobral Foto: SHERPA Družinski trio Pogladič je znova skupaj! Po porodniškem dopustu se je očetu Francu in bratu Milanu znova pridružila Mojca. Ker je bil ravno na praznovanju rojstnega dne Radia Celje v Vojniku to eden njenih ponovnih nastopov, ji je oče želel dati še nekaj navodil, Mojca pa mu je kar z obrazno mimiko povedala: »Ne skrbi, atii« Folo: NATASA MOLLER Na mize in pod oder Jože Krajne In Vili Resnik sta se pred nastopom na 55-)eCnici Radia Celje in pikniku Katrce verjetno pogovarjala o tem, da bo Vili tokrat Sel na mize, Jóže pa bo poskrbel za vzdušje pod odrom. Dogovor sta vsekakor odlično izpeljala. Foto: NATAŠA MULLER Janko Lešnik na kvadrat »Joj, koliko lažje bi mi bilo, če bi bila res dva je zavzdiiinil direktor konjišk^a Zlatega griča Janko Lešnik ob pogledu na tole fotografijo. Drži. Ce si nakoplje^ oa glavo milijonsko naložbo, pa si hkrati direktor in eden večjih družbenikov, je dela in skrbi zagotovo za dva. ^ Poljuba ni bilo! Jernej Tozon, pevec skupine Čuki> je bil zadolžen, da Nataliji Verboten za odličen nastop na pikniku Katrce preda vrtnico, ki so jo aranžirali v cvetličarni pri Katji na Hudinji. Pri cem pa si ni drznil, da bi ji podaril tudi poljub, saj je bil Natalijin Dejan za mešalno mizo m je dogajanje pozorno opazoval. Foto: NATAŠA MOLLER Zamišljen in ponosen »Ali bo vse v redu na odru?« se je verjetno pred začetkom velike prireditve Ra-dia Celje v Vojniku spraSe-val 2kiravko Maček, oče pevke Barbare» ki je s pomočjo poslušalcev postala članica novega ansambla Ra-Ce. Ponosni ata, ki je bil pred leti tudi iinaiist naše akcije za naj pismono§o,le bil zelo veseL ko jih je občinstvo sprejelo nad pričakovami. Foto: NATAŽA MOLLER PLBSKARSXVO FASiWOERSXVO ^KUGLER Ko$c^«(ova 16 3000 CEUÊ GSM 041 Hi H* m «3 490 mz m