D o p i s i. Kranjsko. Iz logaškega okraja. Iz seje c. kr. okrajnega sveta v Logatcu dne 2. aprila 1902. — Iz poro.ila c. kr. okrajnega šolskega nadzomika se izvidi, da so bile od zadnje seje kurentnira potom rešene sledeče stvari: Stalno nameščena sta bila na svojih dosedanjih mestih: učitelj v Godoviču, Martin Tratnik in učiteljica v Rovtah, Marija Benedek. Začasno so bili na izpraznjena mesta nastavljeni: učiteljica R. Jelenec v Gor. Logatcu, učiteljica Resman na Rakekn in ucitelj Zirkelbach v Ledinah. Učitelj na c. kr. rudniški Soli v Idriji Anton Božič, je dobil I. starostno doklado. — C. kr. deželni šolski svetje odredil, da se smejo med šolskim letom nastavljati učne osebe začasno, stalno pa le z novim šolskim letom in z II. polletjem. Dalje je c. kr. deželni šolski svet odredil, da morajo otroci obiskovati vsakdanjo Ijudsko šolo 6 let; ponovljavna šola se ima pričeti istočasno z vsakdanjo šolo, t. j. z 16. sept.! Vse šole v okraju so dobile podobe za nazorni nauk. — Remuneracije za rokotvorni pouk so se nakazale. — Da se končno reši vprašanje, kje naj se vršijo seje krajnib šol. svetov, vložilo je učiteljsko društvo logaškega okraja prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, da naj isti to doloci. Ta je omenjeno prošnjo rešil v smislu, da ima krajni šolski svet pravico določevati kraj seje. Za tem poročilom sestavil se je terno-predlog za razpisano nčno mesto na Rakeku. Za razpisano učno mesto v Gor. Logatcu se terno-predlog ni mogel .e sestaviti, ker dotični krajni šolski svet še ni vložil svojega temo-predloga, ampak prosil, da se s stalnim nastavljanjem tega učnega mesta še nekoliko počaka. — Zaradi pokritja stroškov za stvarae potrebščine eksk. šole v Žibršab se potrebno ukrene. — Misel, ustanoviti eksk. šolo v Gor. Kanomljib, se zaradi neugodnih krajevnih razmer za sedaj opusti. — Ker je šolsko poslopje v Spodnji Idriji zelo slabo, izreče se c. kr. okrajni šolski svet za zgradbo novega, in da naj se s predpripravami takoj prične. — Pripoznajo se star. doklade: nadučit. na Rakeku Janko Jegliču, od 1. marca t. 1. III.; nadučitelju v črnem vrhu Fr. Čuk-u, od 1. dec. 1901. I. Namesto umrlega krajnega šolskega nadzornika J. Al. brehta v Hotedršici, imenuje se Fr. Albreht krajnim šolskim nadzornikom. Prosnji predsednika krajnega šolskega sveta v Godoviču, da sme odložiti predsedstvo, se ugodi. Disciplinarna zadeva nekega učitelja se primerno reši; istotako se reši več prošenj zaradi olajšav glede šolskega obiskovanja. —kar. Iz Idrije. (Naše šolske razmere). Na c. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji se je razpisalo zadnje učno mesto učitelja s terminom do 15. sušca t. 1. Za omenjeno učno mesto ni bilo nobenega prosilca. To mesto bi moral s početkom letošnjega Solskega leta nastopiti g. J. Vrsčaj, a se je raje službi odpovedal, kakor da bi jo nastopil in ostal raje na dosedanjem, čeprav ne definitivnem mestu. Razmere na tej šoli so nekaj let sem prav žalostne. Poljedelsko ministrstvo, ki to šolo vzdržuje, bi moralo pač skrbeti, da se gmotno stanje ondašnjega uciteljstva malo predrugači, k.r inače bo postala ta šola slabša, kot zadnja zakotna, hribovska, zasilna šola. Dokaz temu je, da ni nobenega prosilca in da se leto za letom bodisi v tem ali onem razredu poučuje poldnevno (!) Lansko leto ja bil pouk v petem (!) deškem razredu celo leto poldneven, a letos se ponaša s tem podukom tretji deški razred. Res žalostno za šolo, ki nosi tako ime. Štajersko. —c. Iz Celja. Dne 10. t. m. so imeli spodnještajerski Slovenci shod v zadevi celjske gimnazije. Postavili so se na justament-stališče: ali ostane gimnazija v Celju ali nočemo nič. Vprašanje, ali je bilo tako postopanje modro, je lahko rešiti vsakemu, kdor ni politi.no slep. Za shod se je razposlalo okoli 600 vabil, udeležnikov je bilo 200. Mnogi vplivni rodoljubi niso dobili vabil, kar jasno kaže, da se je pri razpošiljanju vabil postopalo prav nepremišljeno ali strankarsko dobro premišljeno. Klerikalnih duhovnikov je kar mrgolelo. Prišli so taki, ki še za narodno stvar niso toliko storili, da bilo vredno piškavega oreha. Prišli so vsi klerikalni kričači, na čelu jim prefekt Korošec, urednik znanega ,,Lažnivca". Posvetnjaki so ugibali, kaj to pomeni, ko gimnazija vendar ne more klerikalcev posebno intenzivno zanimati, saj se boje šole. Namen so imeli celo drug. Domnevalo se je, da pride dr. Tavčar v Celje zagovarjat kompromisni predlog. Tu bi bila lepa prilika, voditelju napredne stranke napraviti skandalček, saj so že v ..Slovencu" preparirali svoje čitatelje in nainigavali na ,,gorenjski kveder." Zborovanje samo je bilo veČinoma dolgočasno. Dr. Sernec je predsedoval in otvoril zbor v klasični Trubarjevi slovenščini, da je neki list Stiirgkhov predlog prinesel ,,izpod mize vun". Poročevalec dr. Dečko ni povedal nič novega, kar bi ne bili že čitali v raztiih listih, pač pa so se pogrešali stvarni argumenti v pobijanju kompromisa. Potem ni čuda, da so udeležniki prevpili nadučitelja Praprotnika, ki je govoril stvamo in se pokazal boljšega politika kakor so razni patentpolitiki. Prav umesten je bil govor notaija Baša, ki je zadel v črno. Prefekt Korošec, sicer mlad, neizkušen, zato pa nadut človek, je imel zelo nesrečno politiko. Trditev, da poslanci lahko delajo, kar hočejo in niso nikomur odgovorni, vzbudila je pravo ogorčenje, katero si naj dobro zapomni. Izvrstno je ožigosal notar Baš neumno pisarjenj. ,,Slov. Gospodarja", po katerem je vsakdo, ki bere nSlov. Narod" in -Štajerca", na- rodna izdajica. Gospoda, ali vas luna trka?? Naj se še omeni, da je Korošec scdcl s klobukom na glavi pri mizi poročevalcev, dočim so bili vsi udeležniki odkriti. Pošljite mii iz Ljubljane ,,olikanega Slovenca"! Potreben ga je! Ali je morda s tem hotel dokazati, da je bribovec ali nckaj več kakor drugi udelcžniki sbodaV Toliko za danes! Istra. Zmešnjava. Zmes — zmcšnjava; rcšetar — rešater, po vzgledu restaurater. V ,,Edinosti" sem imel srečo brati, da je ,,Krško nčiteljsko društvo" izstopilo iz naše aliance t. j. ,,Zaveze". Hudimanja, sem si mislil! Zdaj pa sem bral v mojo tolažbo, v ,,Naši Slogi", dajc le ,,Krčko učit. draštvo" nskočilo. No, to pa je velik razlo.ek. N. pr. tak razloček, kakor mecl bnlami papežev in med bulami, ki jih Agleži dobivajo od Burov. — Spominjam se, ko je ,,Zaveza" zborovala v Opatiji, da ni bilo niti enega zraven iz ,,Krčkega u.it. društva" t. j. z onih bližnjih Kvarnerskih otokov, katerih nascljencem rekajo ,,Bodoli", kojim vladikuje dr. Mabnič. No — torcj, kaj pak hočemo takim ,,Zavezancem"! A mi slovenski u.itelji smo bili tako grozno solidarni, da smo se uprav podvizali prekvstiti našo slovensko ,,Zavezo" v slovensko-hrvatsko. In skoro, da bi se bili že pobrvatili mi slov. ucitelji — saj smo bili že -planinski Hrvati"! In glej : ko smo tam v razkošni Opatiji, pri -lazurnem nioru" zborovali — ko smo se ,,šetali", pa me edcn mojih slov. kolcgov, s katerim sva bila že vrsto let znana z naših učit. -metingov", povpraša: kaj si ti pravzaprav, Slovcneo ali Hrvat? Saj ni čudo, da sein dobil tako vprašanjc. Saj smo se, srcčavši se, pozdravljali: zdravo! kamo ideš? itd. No, .utili smo se prav res iste krvi -bra.a" z našimi kolegi Hrvati. Pa kako se človck moti! Piav tcdaj, ko smo se takove čutili, pa pride hrvatski kolcga s člankom v nNaši Slogi" — nSlogi" pravim in sicer ,,Naši" — tcr nam pove in nas spomni pod zaglavjcm ,,Svoji k svomn", da ni tako, in, da mi nismo še Hrvati, ampak Slovenci, Bogu bodi čast, še manj pa, da bi bili ,,braea po krvi", kajti cto kako zaključuje člankar: -Prezreni (-Slomškaiji" c tntti quanti pa porečejo, da oni nas prezirajo:) od gospode oko ,,Zavczc" i oko nUčit. Tovariša", moranso (namreč brvatski učitelji v Istri) tražiti zavjetišee drugdje, a to nam prnžajn drugovi po zvanju, a braea po krviijeziku u Dalmaciji. ,,Neče nas tamo (namreč .Zaveza" in BUčit. Tov." v Ljubljani:) a mi bajd onamo : Svoji k svoniu! In staviin, da pri vsem tcni, da po. reče -Slov. Učitelj" in ž njiin Jaklič c tutti quaiiti, da nas oni, namreč Hrvati nočejo več t. j. nas slov. u.iteljev. Kaj ni to zmešnjava, gosp. urednik? — Ej — primaruha — stavim — gosp. uredniku „Učit. Tov." bo pa le — skomina — ker ne bo vec tižival na svojo osebo laskave napitnicc v hrvatskein jeziku. Spominjam se namreč še jaz, kako lepo in laskavo je neki ucitelj B. tam iz Kastavščine napil pri bankctu ,,Zavezc" na Bledu gosp. uredniku ,,Učit. Tov." in sicer kot uredniku, med tem ko je v delegaciji (ne vem kdo ga je poslal kot delegata — kajti tisto društvo, katercmu jc isti B. predsfednik ni zborovalo par let, rde mortuis" je) ,,kopje lomil" bi rekel oni -člankar". da se ,,Učit. Tov." glcde dopisov iz Istre ,,censurira" t. j. vse mora poslati v roke njemu g. B. in drugemu kolegu zopet g. B. — to bi bil pričetek ,,zlate slobode" v XX. stoletju — tako — to bi nekaterim v Istri prijalo. — Tisti hip nas je poslušalce to postopanje iznenadilo in nstvarili smo si svojo sodbo. — Se pač dobe ljudje po svetu, ki vedo, ,,da pohlevno jagnje dve ovci sesa, med tem ko obratno še ene nema". No, ko bi to drugim ne škodovalo — naj bi le bilo. Se dobe pa tudi ljudje, ki se jim dobrikanje dopadc; pa ne gosp. uredniku ,,Uč. Tovariša"! Res je tudi, da v Istri — se ne postane kar tako hitro za zasluge poslanec, kakor n. pr. na Kranjskem a-la Jaklič — k večjemn le kak ,,častni občan." In videli smo, da ni treba niti censorjev ala dopelt BB. Kako neki — ker dopisov ni. Zato pa — slov. u.itelji jim nismo več -brača" — in vsled tega prisko.ijo llrvati k dmgim ,,bračo" v Dalmacijo, kjer pa spet naletijo na -eufouiene Srbe" — kar pa naši Hrvati v Istri pravijo, da nSrba nema", tako spet križ in zmešnjava. — Ko bi bili jim naši ,,Slomškarji" -brača po krvi" (ali tudi ti so Slovenci — saj jih izda napis: ,,Slov. Uoitelj") bi se upali svetovati, naj bi le — tim pristopili — na kar bi ..Slomškarji" e tutti quanti in novine od teh zclo triumfovali, česar pa zdaj se nimajo posebno veseliti in sem že zdaj gotov, da boni bral, da le obžalujejo ta čin. — Člankar sam pravi v -Naši Slogi" da je med hrvatske u.itelje v Istro zahajalo pet -Tovarišev." In glcjte, kristjani božji, kakšen strab radi teh pct -Tovarisev" — kakšen boj proti njerau — kaj pa, ko bi jih petdeset — strah in groza — pohiijšanje, v kali je treba to zatreti — pa pravijo, da je terorizem, slcpa pokorščina v vanj, in da slobode ni! Ironija! Pravres. Ko bi bili mi -Slomškarji" in ne -Zaveza", štelo bi se nas še tako — le .e ne več, vsaj za pol -braco" — tako pa nisino — saj de Sloga tako. No, mi pa ostanemo, kakor svetu znano — krepki Slovenci, zbrani v našo alianco dično nZavezo", čeprav po želji dveh treh, po primeru ,,pol tič pol miš", nismo šteti več ,,za bračo" — tako je, kaj nc, gosp. nreduik! llvšater.