Predsedstvo SZDL o spremembi ustave Predsedstvo Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je na 10. seji, 20. 6. 1988 obravnavalo nekatera lemeljna vprašanja v zvezi s pripravo sprememb ustave SR Slovcnije (Poročevalec št. 13) in sprejelo naslednje ugotovitve, stališča in sklepe: # Predsedstvo je kritično oce-nilo prekratek rok za javno raz-pravo o nekaterih temeljnih vpra-šanjih v zvezi s pripravo osnutka sprememb ustave SR Slovenije, saj zanjo ni bilo niti mesec dni časa. Zato se o tako pomembnih osnovah za spremembo ustave niso izjasnjevali v temeljnih sredi-nah (^KS, TOZD), kar vpliva na kvaliteto pripomb ob ponujenih tezah. # Ustava SR Slovenije mora biti kratka in jasna, to pa pomeni, da naj zajema le najbolj splošna družbena razmerja, razdelavo pa prepusti zakonski regulativi. Lažje je spreminjati zakone kot ustavo. Spremembe ustave naj bodo naravnane v smeri krepitve demokracije in dovoljevale naj bi vse tisto, kar ni izrecno prepove-dano. # Ustavno urejanje pomemb-nih področij, kot so družbena lastnina, zemljiški maksimum, organiziranje združenega dela, sa-moupravljanje v OZD, zadružni-štvo, osebno delo, so predmet urejanja zvezne ustave, in te reši-tve bo morala upoštevati tudi re-publiška ustava, zato si morajo zvezni delegati prizadevati, da se omenjena področja ustrezno ure-dijo v zvezni ustavi, v skladu z javno razpravo ob spremembah zvezne ustave. Toda republiška ustava pa mora urejati vsa tista področja, ki so pomembna za slo-venski narod. • V nekaterih temeljnih vpra-šanjih v zvezi s pripravo osnutka sprememb ustave SR Slovenije je čutiti težnjo k večji centralizaciji in etatizaciji predvsem na po-dročju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Predsedstvo OK SZDL je tne-nilo, da je področje samoupravnih interesnih skupnosti treba bolje urediti, kajti praksa je na tem po-dročju negirala koncept svododne menjave dela. Doreči bi morali, katere SIS se morajo obvezno komtituirati, bodisi na republi-ški, mestni ali občinski ravni, ka-tere pa po potrebi. Bolj doreči bi tudi morali koncept odločanja zbora združenega dela v funkciji zbora uporabnikov za nekatere SIS. Vendar pa bi podrobnosti s področja SIS moral urejati za-kon in ne ustava. Zastavlja pa se ob tem tudi vprašanje, ali jc kon-cept tržnega gospodarstva toliko izdelan, da ni v nasprotju s kon-ceptom svobodne menjave dela. • Predsedstvo OK SZDL meni, da je koncept KS v določi-lih, ki se nanašajo na družbenopo-litični sistem premalo opredeljen. Njena vloga v sistemu mora biti jasneje opredeljena, vključno z urejenim finansiranjem. Prak-tične razrešitve tega področja so krajevne skupnosti postavile v po-ložaj podaJjšane roke uprave, ii-nansiranje pa ni ustrezno urejeno ob vseh možnih variantah (npr. nerealno je pričakovati, da se bo KS fmansirala skozi sklad skupne porabe OZD, ko pa vemo, da so tudi ti limitirani že za uresničeva-nje potreb delavcev). Prav tako bi morali opredeliti koncept občine v smislu komune, kajti sedanje normiranje v skupš-čini občine izkrivlja to podobo. Občani so zainteresirani za razre-ševanfe problemov na nivoiu ob-čine. To pomeni, da moramo po-staviti občino zopet v funkcijo, ko lahko razrešuje probleme, ne pa le opozarja nanje. Še posebej pa moramo opredeliti relacijo do me-sta, kot posebne družbenopoli-tične skupnosti. 0 Kmetijsko področje je eno izmed pomembnejših ekonom-skih področij. Ne le, da težimo k odpravi zemljiškega maksi-muma, ampak moramo tudi v ustavi ustrezno urediti družbe-noekonomski položaj kmeta, ka-kor tudi kmetijskega zadružni-štva. • Vprašanje urejanja izjem-nega dohodka ni stvar ustave, am-pak bi to moralo biti regulirano v zakonodaji. • Vprašanje normativne ure-jenosti združenega dela (str. 4, tč. 4) naj bo prepuščeno organizaci-jam združenega dela samim. • Predsedstvo OK SZDL po-zitivno ocenjuje predlog, da je predlagatelj zakonov lahko tudi Gospodarska zbornica. • Delavce v delovnih skupno-stih je treba postaviti v enako-pravnejši položaj z ostalimi de-lavci. • Sestava razpisnih komisij je že sedaj tako urejena, kot je pred-lagana v tezah. • Predsedstvo se zavzema za fleksibilni mandat delegatov družbenopolitičnega zbora. Jasno pa je treba precizirati področje odločanja tega zbora. Predsedstvo je menilo, da bi morali tudi zbor združenega dela kadrovsko okre-piti tudi vodilnimi delavci, kajti na tak način bi lahko vsebinsko obogatili delo zbora združenega dela, ki v zadnjih letih postaja molčeči zbor. Zato se glede vo-lilne pravice pridružujemo vari-anti 3. Postavlja se tudi vprašanje obvezne ustanovitve dmžbenih svetov v občini (ti se v praksi niso obnesli). • Predsedstvo OK SZDL meni, da je treba v republiški ustavi ukiniti smrtno kazen in upoštevati ugovor vesti. • Področje pravic in svoboš-čin bi bilo ireba še dodelati v skaldu z mednarodnim paktom, toda nekatere pravice in svoboš-čine bi morali urejati samostojno v okviru republik.