glas i lo socialistične
L£T0 XIII., ŠT. 37 — CENA 10 DIN
z v: z e
delovnih   ljudi   ZA gorenjsko
SOBOTA, 26. MARCA 1960
SREBRNI JUBILEJ PLANICE
VELIKO
slavie pričelo
Prvi dan najboljši Reckaagsi, od naših pa Pečar -42 poletov nad loo metrov
PLANICA, 25. marca. — (Od našega posebnega dopisnika). PLANISKA DOLINA JE SPET OŽIVELA. PRIREDITVE V PROSLAVO 25-LETNICE SE VRSTIJO V NAJLEPŠEM REDU. PRVA DVA DNEVA JE POTEKALO TEKMOVANJE OB ZELO LEPEM VREMENU, KAR JE SEVEDA VPLIVALO NA RAZPOLOŽENJE VSEH, TAKO GLEDALCEV, KAKOR SKAKALCEV IN ORGANIZATORJEV. SKRATKA PLANICA SE JE SPREMENILA V ENO SAMO MRAVLJIŠČE LJUBITELJEV BELE OPOJNOSTI, KI TE DNI OBČUDUJEJO MOJSTRSKE STORITVE NAJBOLJŠIH SKAKALCEV SVETA. - KOT SMO ŽE NAPOVEDALI JE PRIREDITEV PODOBNA PRAVEMU SVETOVNEMU PRVENSTVU, ALI SE BOLJE TO JE REPRIZA OLIMPIJSKIH IGER. V PLANICI JE ZBRANIH 45 POGUMNIH SKAKALCEV IZ 12 DRŽAV.
MARJAN PECAR
PRAVNA POMOČ
, Vfnnvno    načelo socialistične ^"žbe je skrb za   človeka. Ta y j. se morda ne odraza nikjer s°v kot v spoštovanju zakonito-'• V skrbi, da se človek zaščiti *°tl birokratski samovolji posa-e*nikov ali   posameznih orga-• v> ki v svoji pristojnosti odlo-0 raznih zadevah.  Zato je .Mska skupščina LRS na enem s**ed   svojih   lanskih zasedanj JTelela posebno resolucijo, ki med Sj?*   priporoča ustanavljanje Za pravno pomoč državljanih v okviru občinskih ljudskih 0rpt> in posameznih družbenih
ALBIN ROGELJ
JOŽE SLIBAR
JOŽE ZIDAR
aci).
j u°sedanja pravna pomoč, ki jo ^lejo brezplačno vsem državlja-"* ob uradnih dnevih sodišča, ji. Zadosča. Zato občinski Ijud-j °dbori nc bi smeli več odla-je 1 } organizacijo te službe. Res y! *a manjka pravnikov, vendar Pol*- ^a^° s smotrno kadrovsko £*"*o vsaj za silo urediti tudi l)ufr,°blcm. Doslej pri nobenem £y*em odboru na Gorenjskem po 51 J.>rSanizirana služba pravne srn c': Prve resne pobude v tej s,J7' >e sprožil edino Okrajni gre " $vet- Kaže da torej ne ^ zg°lj za kadrovske problemi1, n^eČ da ljudski odbori tudi dcl-P°dcenjujejo pomen te službe. l0 atn° s kranjskega okraja je bi-*tk eset*h mesecih poslanih na ui,atcri' republiške in zvezne ■fravne organe 0fc0/j j}Q pritožb.
dv ^ ^ar precej, ne glede na to, upr ,c. hilo med njimi nekaj ne-la^'^'nih. Vse te pritožbe bi Po</n re*il* ustrezne komisije pri t?,etM ali občinah same. To bi £P°st*vilo in pospešilo postopa ^ reševanju pritožb, hkrati safJ" c/>''° in poudarilo vlogo Siti uPraxfnih organov v komuni.
zasledovanje in ana-
Vzoren primer sodelovanja med
U-of"10 prošenj in pritožb dr-vor^n°v> bi povečalo tudi odgo-orj      v poslovanju posameznih
P* odločati o določenih zade-
ti V*ako iskanje pravice »zgodi * P}'i višjih organih, kakor tu-b9tVsale() urejanje krivice »z vr-iiXje)S"m° zamegljuje m otežava kpr ,av^,,n'i1' komunalne samo-nQ"ve. Nasprotno pa sistematič-Prit'tr»'l'cna ^«žba za prošnje in *nto \c kbko v mnogočem po-čan ljudskim odborom pri dolo-'u njihove konkretne politike.
Prav je, da v okviru komune vse bolj odpadajo meje med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi in da se te dejavnosti povezujejo v skladno gospodarsko celoto in s skupnimi napori prispevajo k hitrejšemu razvoju komune v celoti. Tovarniški zidovi postajajo preozek okvir za urejanje perečih družbenih potreb in vse bolj se uveljavlja prepričanje, da je nivo družbenega standarda zaposlenih delavcev v posameznih podjetjih v sorazmerju z njihovo delovno storilnostjo. S pametnim sodelovanjem med organi družbenega upravljanja in občino ter organi delavskega samoupravljanja v podjetju, se vse bolj vsklaja individualni interes posameznikov in posameznih gospodarskih organizacij z Interesi širše skupnosti.
Zgled za tako sodelovanje nam je lahko tekstilna tovarna »-lateks« v Kranju. Ze v zadnji številki našega lista smo pisali o načrtih in pripravah za gradnjo novega mostu čez Kokro. Ta mast je za prebivalce novega naselja na Planini nujno potreben, kajti stari viseči most je že dotrajal in grozi nevarnost, da bo v kratkem prekinjena še ta zadnja zveza s centrom mesta. Zato so volilci tega terena odločno zahtevali naj ObLO že letos začne z gradnjo. Med volilci na tem območju je veliko delavcev tekstilne tovarne »In-teks«. Zato je logično, da so bili ljudje v tej tovarni še posebej zainteresirani za gradnjo mostu čez Kokro. Ker na občini niso imeli nobenih razpoložljivih sredstev, ki bi jih poralili za gradnjo mostu, jim je priskočil na pomoč delovni kolektiv »In-teksa«. Delavski svet je odobril 80 milijonov dinarjev kot posojilo iz sredstev gospodarskih investicij. Ta sredstva so sicer namenili za nakup inozemske opreme, ker pa je pri uvozu prišlo do nepredvidenih zastojev, bi jim ta .sredstva letos obležala neizkoriščena.  Mnoge gosoodarske
organizacije iz leta v leto prenašajo neizkoriščene sklade, ne da bi pomislile, da jih posodijo in na ta način morda pripomorejo k hitrejšemu razvoju družbenega standarda v občini, kakega podjetja v komuni itd. Kaže, da je primer »Inteksa-« vreden posnemanja. Pove nam, kako je treba brez stiskaškega egoizma s širših okvirov reševati probleme investicij v okviru komune in v okviru širše skupnosti.
Z že odobrenim posojilom 80 milijonov dinarjev, ki ga bo ObLO vrnil brž ko bo tovarni Intaks denar potreben za plačilo že naročene opreme, bodo lahko takoj začeli e gradnjo mostu in bo most predvidoma dograjen že letos, najpozneje pa spomladi prihodnjega leta. Naselje Planine bo tako dobilo boljšo zvezo s centrom mesta in uresničena bo davna želja prebivalcev tega terena.
m fn občino
Nov most čez Kokro bo tekel mimo hotela Evrope in okrajne Pošte preko sedanje »-Podrtine«. Trenutno že pripravljajo provizorije, kamor bodo v kratkem preselili 16 družin, ki stanujejo v hiši, ki se bo morala umakniti mostu. Nastajajo sicer težave, ker stranke skušajo izkoristiti ugoden položaj in izsiliti zase čimboljša stanovanja, vendar upajo na ObLO, da bodo ob obojestranski uvidevnosti tudi ta problem kmalu rešili.
Razen posojila v znesku 80 milijonov dinarjev pa je delovni kolektiv »Inteksa« prispeval ObLO v Kranju še 30 milijonov dinarjev, ki jih bo ljudski odbor porabil za gradnje družbenega standarda na področju komune. Ta denar so namenili za gradnjo nove šole na Planini, ki jo bo obiskovalo okoli 900 otrok, med njimi mnogo otrok delavcev tovarne »Inteks«.
Danes je bila svečana otvoritev Planiških prireditev. Ob prvem dnevu jubilejnih smuških poletov na slavljenki — 120-me-trski skakalnici je imel otvoritveno besedo predsednik Smučarske zveze Slovenije dr. Danilo Dougan med drugim je dejal: »-Čudovita dolina Planice pričenja danes svoje veliko slavje! 2e celih 25 let je poteklo odkar je velika Bloudkova skakalnica odprla novo ero v smučarskih skokih in dala prve osnove za smučarske polete. Na njej je človek prvič poletel na smučeh preko 100 m in dokazal, da so ▼ športu mogoči nesluteni dosežki,
če se združita človekova iznajdljivost z njegovim pogumom in telesno pripravljenostjo. Ob svojem četrtstoletnem jubileju, je Planica upravičeno ponosna na to, da je ravno ona zibelka nore smučarske panoge — poletov, ki zahtevajo od slehernega tekmovalca najvišje tehnično znanje, smelost in borbenost. Prav tako pa je počaščena, ker sprejema v teh dneh najboljše skakalce iz 12 držav, ki so se od-evali njenemu vabilu ..
V četrtek je bila uvodna kvalifikacijska tekma na 80-meterski skakalnici. To preizkušnjo so morali absolvirati vsi planiški junaki, ker so po tej tekmi določili kandidate, ki bodo lahko nastopili na velikanki danes in jutri. Vreme je bilo včeraj odlično in sonce je močno pripekalo in je zato okoli poldneva precej razmehčalo sneg. To je seveda delno vplivalo na dolžino skokov. Vsi nastopajoči so izvedli po tri skoke, in sicer iz prvega naleta. Kot smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Letošnji olimpijski zmagovalec Helmuth Recknagel
je bil tudi na reprizi olimpijskih iger najboljši. Tokrat je bila njegova zmaga še bolj prepričljiva in je bil precej boljši od ostalih tekmovalcev. Skakal je res v odličnem slogu — skoraj bi lahko rekli brez napak. Zato je dobival tudi odlične ocene za slog. Po dolžini pa je bil še boljši, saj je preskakoval skoraj vse tekmujoče za več kot 10 m. Kaže, da se bodo ponovili dogodki pred tremi leti. Recknagel bo s svojimi dolžinami na velikanki »oškodoval« skoraj vse ostale so-tekmovalce, ki bodo morali zaradi njega skakati z najnižjega naleta tudi na 120 meterski skakalnici.
Včeraj so se razen tega odličnega Nemca odlikovali še Norvežan Yggeseth, Finec Vitikainen in naš Marjan Pečar. Prav prijetno pa sta presenetila oba Amerikanca Kotlarek in Samuell-sten. Tudi Poljaka Tajner in Bujok sta bila med najboljšimi. Naš precej obetajoči Jože Slibar je obakrat v konkurenci padel in je bil sploh edini od vseh 45 kandidatov, ki je padel v konkurenci na odlično pripravljeni 80 meterski skakalnici. Od ostalih
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sestanek delegatov za V. kongres SZOLJ
KRANJ, 25. marca. — Včeraj dopoldne je bil v prostorih OLO Kranj posvet vseh gorenjskih delegatov, ki se bodo udeležili V. kongresa Socialistične zveze delovnega   ljudstva Jugoslavije.
Pogovorili so se o pripravah na V. kongres in sklenili, da bodo na kongresu razpravljali o lokalnem in tovarniškem tisku ter o problemih produktivnosti in zaposlovanja v kranjskem okraju.
PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KRANJ
KOMUN
EZDRAVIH POJAVIH
KRANJ, 25. marca. — Včeraj dopoldne je bil v dvorani Zbora proizvajalcev OLO Kranj redni plenum Občinskega komiteja ZKS Kranj, ki se ga je od gostov udeležil tudi član sekretariata OK ZKS Kranj tovariš JAKOB ZEN. Na plenumu so med drugim razpravljali o nekaterih birokratskih pojavih v podjetjih in družbenih  organih upravljanja v kranjski komuni.
Uvodoma je v referatu sekretar Občinskga komiteja tovariš Štefan KadoiČ osvetlil nekatera vprašanja, ki jih je načel zadnji plenum CK ZKS. Pri tem je poudaril, da so tudi v naši občini nekateri birokratski pojavi pri izvrševanju družbenega načrta. Tu se je dotaknil predvsem politike zaposlovanja 'nove delovne sile, združevanja posameznih podjetij predvsem na željo nekaterih posameznikov, združevanja sredstev, s katerimi nekateri vodilni ljudje v podjetji razpolagajo kot bi bili njihova last in ne last družbe, na-
dalje o delovni disciplini itd.
V izredno živahni in konstruktivni razpravi so govorili skoraj vsi prisotni o negativnih pojavih v naših podjetjih in o vlogi družbenega upravljanja pri odstranjevanju teh napak. Pavle Vodnik iz »Planike« je dejal, da na delavce precej negativno vpliva premeščanje delavcev v podjetju. Nadalje pa je še govoril o odnosu novoustanovljenih obratov v Turnišču in Poljanah, do matičnoga podjetja. Poudaril je, da le-ti za »edaj še niso povsem rentabilni, ker ne dosegajo dovolj dobre kvalitete izdel-
kov. Dejal je, da se mu zdi napačno, da mora matično podjetje zgubo teh obratov pokriti, medtem ko v njih ne sme nič upravljati, ker so to samostojni obrati m samostojnim delavskim »vetom. Tovariš Stane Božič je zlasti poudaril, da se mora združena sredstva, ki jih prispevajo delovni kolektivi porabiti samo v tiste namene, ki jih je dciočil posamezni kolektiv.
V svoji razpravi je tovariš Markovic še posebej poudaril, da so družbeni načrti preveč dokončno stilizirani in jih praktično velikokrat volilci s svojimi predlogi ne morejo popraviti ali dopolniti. Nadalje je dejal, da se volivcem vse prepočasi po-jasnuje posamezna pereča vprašanja. Dejal je, da bi se tu za obveščanje morali še več posluževati lokalnega in tovarniškega
tiska. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Baldomir Bizjak, ki
je dejal, da se preveč važnih problemov včasih obravnava v zelo ozkem krogu ljudi, in to največkrat na plenumu. Dejal je tudi,da nekateri odborniki na zborih volivcev odgovarjajo volivcem na vprašanja zelo površno ali pa celo nepravilno. Nadalje se je v svoji razpravi dotaknil še problema, kako nekateri vodilni ljudje v podjetjih kranjske komune popolnoma napačno tolmačijo govore naših državnikov in vodilnih ljudi v naši republiki.
Na koncu so na plenumu sklenili, da bodo o vseh teh nezdravih birokratskih pojavih te dni razpravljale tudi vse osnovne organizacije Zveze komunistov po podjetjih.
M. 2.
Miro oman
MATO KRZNAHIC
MILAN ROJINA
JOŽE LANGUS
LOJZE GORJANC
PETER ERŽEN
iz naših krajev
Kratke fz Žabnice
9 Na osnovni šoli v Zabnici so pred kratkim ustanovili sekcijo društva Ljudske tehnike. Vanjo se je vključilo 110 članov. Pričeli bodo delovati na vseh področjih tehnično-vzgojne dejav-■osti. Pravkar so se pričeli pripravljati na izpite za pionirsko prometno značko.
<0 V minulem tednu je imela OO RK v Zabnici redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro pripravljen. Ugotovili so, da v Zabnuci za delo Rdečega križa ni dovolj zanimanja, pač pa je le-to veliko za zdravstvean predavanja. Zadnjega takega predavanja se je udeležilo kar 84 ljudi.
£ Društvo Ljudske tehnike v Zabnici praznuje letos 10. oblet-uico obstoja. Ta pomemben dogodek bodo svečano proslavili s številnimi prireditvami. Prihodnjo nedeljo, to je 3. aprila, bodo med drugim priredili tudi zanimivo tekmovanje »Lov na lisico«.
£ V Zabnici in okoliških vaseh že dalj časa težko pogrešajo javno kopališče. Tudi za pranje rasen nečistega potoka nimajo nobene možnosti. Ker torej pralnico in kopalnico zelo potrebujejo, upajo, da bodo s pomočjo pristojnih organov in s samoprispevkom pričeli v najkrajšem času z gradnjo teh objektov.
Delo izobraževalnega centra
r
obrazi in pojavi
Center za izobraževanje v jeseniški železarni, ki je bil ustanovljen lani, se še ni povsem otresel začetnih težav. Lani se je Center bavil predvsem z organi-
zacijo raznih tečajev v podjetju, pripravljal programe, vodil ekskurzije in skrbel za nekatere druge probleme izobraževanja. Letos je začel uvajati tedenske
A sanacijska del
polurne seminarje, ki so zelo pomembni za proizvodnjo. Na njih colmačijo delavcem razne pro-Dleme, ki se pojavijo v proizvodnji.
Lansko leto so imeli v železarni 33 raznih tečajev, predvsem za pridobitev kvalifikacij, ki se jih je udeležilo 895 delavcev in uslužbencev. -k
Kranj
Pred dnevi je imela komisija za male asanacije pri ObLO v Kranju redno sejo, na kateri so razpravljali o do sedaj izvršenem delu in o delu, ki jih še čaka. Sklenili so, da se bo odslej komisija ukvarjala le z asa-nacijskimi deli kot so asanacije starih onečišćenih vodnjakov, kapnic, bajerjev, mlakuž in potokov, ki so lahko izvor infekcije pitne vode, nadalje gnojišč
SEJA
Kranj
22. marca je bila v prostorih Obe. komiteja LMS Kranj seja sekretariata Občinskega komiteja. Pogovorili so se o 1. aprilu — dnevu mladinskih delovnih brigad in sestavili podrobnejši program praznovanja.
KAJ JE Z MOSTNO TEHTNICO? Z ureditvijo urbanističnega načrta in z gradnjo nove ceste mimo nove avtobusne postaje, so t Radovljici odstranili mostio tehtnico. Tega sicer majhnega, a potrebnega objekta ni t tem potrošniškem središču že več kot pol leta. Ce pomislimo, da je v Radovljici vsak teden •dkup živine, da je tudi podjetje »Kurivo« in še vrsto drugih potrošnikov in koristnikov tehtnice, si lahko mislimo, kako leto sedaj pogrešajo. Storili so veliko napako. Namesto, da bi tehtnico prestavili, so jo preprosto podrli. Zadružni svet Kmetijske zadruge Radovljica je ■a zadnjem zasedanju, ki je bilo v nedeljo, 20. marca, sklenil, naj v najkrajšem času na občinskem ljudskem odboru v Radovljici določijo mesto, kjer naj bi tehtnico skupno s KZ čimperj postavili. Verjetno se bo za to zanimalo tudi »Kurivo«, saj je doslej ocenjevalo voznikom premog kar na »oko«, za kar so se morali že zagovarjati.
C. Z.
Načrti volivcev
Britof
V torek zvečer je bil t Britofu dobro obiskan zbor volivcev. Razen poročila o družbenem planu in proračunu občine za leto 1960, o volitvi članov šolskega odbora in razprave o zavarovanju kmečkega prebivalstva, so veliko govorili tudi o lokalnih problemih. Sprejeli so sklep o ureditvi kanalizacije v vasi. Potrebno bo obnoviti in razširiti vodovod, adaptirati gasilski dom, tako da bodo imeli dvoranico za zbore volivcev, razne sestanke organizacij itd., zgraditi bo treba nov stolp, stanovanje za hišnika in pisarno za gasilsko društvo.
PRIPRAVE MLADINCEV Škofja Loka
Člani Občinskega komiteja v Skofji Loki se že dalj časa pripravljajo za eimdostojnej-šo proslavitev dneva mladinskih delovnih brigad. Od 29. marca do 1. aprila bodo pripravili bogat kulturni program. Prvi dan bodo sprejeli vse brigadirje, ki so v preteklih letih sodelovali na raznih mladinskih delovnih akcijah. Po svečani akademiji, ki bo 31. marca zvečer bodo zažigali kresove, pripadniki JLA pa bodo pripravili iluminacijo. Istega dne bo veliko mladinsko zborovanje na mestnem trgu.
S 1. aprilom bodo pričeli s prostovoljnimi deli na športnih objektih v Skofji Loki.
V. R.
in gnojničnih jam, ki ne ustrezajo higienskim predpisom itd. Ce bodo hoteli izpeljati vse načrte, predvidene v letošnjem letu, bodo morali tudi prebivalci priskočiti na pomoč s samoprispevki, -an
UREDILI SI BODO IGRIŠČE Ljubno
Pionirji odreda osnovne šole Ljubno na Gorenjskem so v teh dneh pričeli urejati športno igrišče v bkžini šole. Nekaj težaških del so opravili že lani jeseni, sedaj pa morajo končati še s končnimi deli. Omenjeni odred je vsestransko delaven. Pripravljajo se na večje šahovsko tekmovanje, člani avto-moto krožka pa bodo delali izpite za pionirsko prometno značko. Tudi podmladek Rdečega križa ter dramski in   prirodopisni   krožek imajo.
-an
Obč&i zbor vedno skupnosti
Kranj
V ponedeljek, 28. marca bo v Kranju drugi letni občni zbor Vodne skupnosti za Gorenjsko. Na vsakih 5 rednih članov se bo občnega zbora udeležil po en delegat, ki so jih izvolili v minulem tednu. Na zboru bodo pregledali dosedanje delo in dali nekaj koristnih napotkov za delo v prihodnje.
TEČAJ ZA VODILNE ČLANE RDEČEGA KRIZA Kranj
Na zadnji seji Izvršnega odbora osnovne organizacije RK Kranj so sklenili, da bodo v začetku aprila organizirali seminar za vodilne člane Rdečega križa in za odbomike-akti\ iste občinskih in osnovnih organizacij RK. Tečaj bo trajal 5 dni in bo ver-
jetno na Jezerskem. Predavali bodo znani znanstveno-prosvetnl delavci.
Zaninfea predavanja
Kranj
V tem tednu so se v sredo, 23. marca, zvrstila v Kranju kar tri zanimiva predavanja. Dvoje predavanj je bilo v okviru Delavske univerze, in sicer eno v prostorih Tehniške tekstilne šole v Kranju, kjer je predaval dr. Jože Potrč o Znanstvenem svetovnem nazoru, drugo pa je bilo v prostorih Sindikalnega doma (mala dvorana), kjer so poslušalci sledili predavanju Janka Pri-bošiča o programski glasbi. Planinsko društvo Kranj pa je pripravilo zanimivo predavanje pod naslovom »Od Triglava do Ohrida«. Predavanje, spremljano z več lepimi diapozitivi, je vodil ing. France Avčin, in sicer ob 20. uri v veliki dvorani OLO Kranj.
SVEČAN SPREJEM Godešič
Mladinska organizacija v tej vasi je med zelo aktivnimi organizacijami v občini. V šestmesečno tekmovanje mladinskih organizacij občine so se vključili tudi mladinci z Godešiča. Sodelujejo z vsemi družbenimi organizacijami na terenu. Radi bi uredili tudi kulturni dom, s prostovoljnim delom so sami pripravljeni kriti polovico stroškov za adaptacijo doma. Mladina te zelo zanima za šport in za dramatiko; veliko članov sodeluje v tovarniški dramski sekciji.
V soboto, 19. marca, so imeli svečan sprejem 16 mladih ljudi v mladinsko organizacijo, ki sta se ga udeležila tudi sekretar mladinskega občinskega komiteja Vido Japelj in članica SZDk Silva Hafner. V. R.
HOČEMO - NOČEM©
HOČEMO — NOČEMO
»Družbeni načrt smo sprejeli. Želja nas vseh je, da g<* bomo tudi mi presegli v tolikšni meni, da bomo že letos izpolnili družbeni plan. Toda tovariši,* je posegel v razpravo član delavskega sveta na redni seji, »če bomo hoteli nase cilji uresničiti, jih ne bomo zmogli brez zadostnega strokovnega kadra.*
Sklep delavskega sveta je bil takrat: ker imamo se možnost zaposliti delovno silo, moramo v podjetje dobiti potrebne strokovnjake, za vse ostale pa prirejati čimveč ustreznih seminarjev.
Razpis v časopisu je bil uspešen. Podjetje bo dobilo zadosti potrebnih strokovnjakov. In ni minilo dolgo, že je bil prvi na novem delovnem mestu, v novem delovnem kolektivu.
Strokovnjak ne bi bil strokovnjak, če ne bi takoj videl pomanjkljivosti, ki zavirajo proizvodnjo. Te pomanjkljivosti so največkrat posledica slabe organizacije dela in odnosi posameznikov do dela. In strokovnjak je na prvem posvetu povedal svoje ugotovitve.
»V tem oddelku bi bila delovna storilnost lahko za 40 odstotkov večja, če ne bi bilo toliko nepotrebnega sprehajanja in klepetanja.*
Nekateri so se začudeno in užaljeno spogledali.
»V drugem oddelku,« je nadaljeval strokovnjak, »moramo nujno uvesti rtov način proizvodnje. Dosedanji je zastarel in negospodarski.*
Spet se je nekaj obrazov ogorčeno spogledalo.
Strokovnjak pa je nadaljeval: »S tem sem povedal pravzaprav že vse. Tudi v ostalih oddelkih je položaj podoben."
Sprejete sklepe s tega posveta je tajnica skrbno zapisala v zapisnik.
Po sestanku se je sele razvila prava razprava. V majhni" skupinicah po podjetju sta tekla v glavnem dva razlicfm pogovora. Nekateri so bili veseli novega strokovnjaka, ki bo t pomagal delovnemu kolektivu k povečanju proizvodnje, drugi pa so pritajeno godrnjali: »Le kaj je bilo treba tega vraga-Ze doslej garamo kot živina! Kaj sploh hoče?* Le-ti so nato poskušali z raznimi načini onemogočiti delo strokovnjaka. K temu so podpihovali tudi tiste, žal so tudi se taki, ki se niso opredelili ne za prve in ne za druge. — »Plače na; nam zvišajo, pa bomo delali!« je bila njihova parola.
Poskusili so celo z zvijačo. Premišljeno so nastavili strokovnjaku past, iz katere ni našel izhoda. Obdolžen )t bil celo za sabotažo m bil zaradi tega odpuščen iz podjetja.
Geslo — hočemo strokovnjake — se je spremenilo v — nočemo strokovnjakov! Kakšen nesmisel! Vendar je moral iz podjetja, ki je spet ubralo staro pot. Člani kolektiva pa so se vseeno trkali na prsa, ko so ob tromesečju ugotovili> da so plan presegli tudi brez strokovnjakov. Seveda so p>'1 tem pozabili, da so v tistem času namesto strokovnjakov zaposlili še 10 delavcev. Proizvodni plan je bil resda presežen, toda kaj pa osebni dohodek in skladi? Posamezniki pri zvečani proizvodnji niso imeli nikakšnih zaslug, kljub temu pa so zahtevali večji zaslužek.
Če je ta njihova zahteva upravičena in če so upravičeno por.oim na »preseg« plana, pa naj presodi bralec sam.
V..
J
Kam v nedeljo?
PREDAVANJI Olševek
V torek, 22. marca, je imel dr. Bajželj zdravstveno predavanje. Za predavanje je vladalo izredno zanimanje, saj se je v prostorih šole zbralo veliko število poslušalcev. Predavanje je organizirala OO RK Olševek.
Predoslje
Istega dne zvečer je bilo tudi v Predosljah izredno zanimivo predavanje o problemih kmetijstva in socialistične politike na vasi. Predaval je Franc Vidmar, inšpektor OZZ Kranj. Poslušalci so izrazili željo, da bi bili čern-večkrat deležni takih predavanj.
PREDOSLJE
Danes ob 20. uri bo v kulturnem domu v Predosljah gostoval zabavni ansambel celjskega akademskega kluba. Pro-
NAŠ RAZGOVOR
M metalki di mam m
Pred šestimi leti je Rado Ko-šenina nastopil službo kot mehanik v podjetju Transturist v Skofji Loki. S pridnostjo in učenjem je kmalu postal mojster mehanične delavnice. Sedaj že dobro leto opravlja službo tehničnega vodje avtobusnega podjetja Transturist. Obiskali smo ga kar na delovnem mestu in mu zastavili nekaj vprašanj.
»Zanima nas, kakšno delo opravljate kot tehnični vodja Transturista in s kakšnimi problemi se srečujete?«
Moja glavna naloga je, da skrbim za pregled vozil. Seveda pa moram imeti pregled tudi nad vsem delom v mehanični delavnici. Največji problem v našem podjetju je pomanjkanje prostorov za naše avtobuse in tovornjake. V sedanjih garažah imamo tudi mehanično delavnico, zato smo s prostori zelo na tesnem. Sicer pa se nam obetajo lepši časi. Mehanično delavnico bomo zgradili nad Kamnitnikom, problem pa bomo rešili tudi z gradnjo novih garaž na Trati.«
»Koliko vozil imate dnevno v prometu?«
»V vse smeri vozi dnevno 23 avtobusov in 15 tovornjakov. Novost v našem prometu, ki smo ga vpeljali pred dvema mesecema, je kosovni promet. Tovorna vozila namreč prevažajo za obe dolini. Selško in Poljansko, razno blago iz Ljubljane in drugih krajev. S tem smo odpravili v avtobusnem prometu prevažanje težjih paketov na strehi avtobusa. Celotni naš prevozni park skušamo tipizirati, in sicer s FAP in TAM 4500 vozili.«
»Kaj pa nesreče v avtobusnem prometu? Ali jih je veliko in kakšne so?«
»Po zaslugi dobrih šoferjev, ki jih imamo v našem podjetju, je avtobusnih oziroma prometnih nesreč razmeroma malo. V letošnjem letu smo imeli tri prometne nesreče, dve z avtobusom in eno s tovornjakom. Vzrok nesreče je bila slaba ali poledenela cesta. V našem podjetju imamo servisno službo za vso Gorenjsko. Njena naloga je. nuditi šoferjem tehnično pomoč v slučaju okvare na vozilih.*
V. R.
Debatni večeri
Naklo
V zadnjem času je delo mladinskega aktiva LMS v Naklem precej oživelo, predvsem po zaslugi novega odbora, ki je zelo delaven. Naj omenimo, da je bil aktiv v Naklem pred leti eden najboljših v kranjskem okraju. Vendar je kasneje izgubil ugled zaradi nedelavnosti nekaterih članov. Novi cxlbor pa je pričel z resnim delom. Pripravljajo razna poučna predavanja. Pred kratkim so poslušali zanimivo predavanje o življenju in delu mladine na vasi. Odbor in okrog BO navzočih so sklenili, da bodo organizirali debatne večere. Enega, na katerem so govorili o Črnem kontinentu, ki se prebuja ter o običajih v Indiji, so že imeli. Predvidena imajo še predavanja O športu, modi in filmu.
gram bodo izvedli celjski kvintet »Dobri znanci«, pevca Marjan Roblek in Branko Dobrave in humorist Matevž iz Ljubljane. V nedeljo ob 15. uri pa bodo v kulturnem domu gostovali člani kud iz Dupelj, in sicer z veseloigro v treh dejanjih  »charlyeva TETKA«.
VISOKO
Člani dramske sekcije Prostovoljnega gasilskega društva iz Predoselj bodo jutri, v nedeljo, 27. marca ob 16. uri uprizorili v prosvetnem domu veseloigro v   treh   dejanjih   »MAKS V
Škripcih«.
KAMNIK
Danes ob 17. uri bo v dvorani ObLO občni zbor Sindikalnega športnega druitva Kamnik. — Predvajali bodo tudi športn« filme.
KRANJ
V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo kot po navadi »URA PRAVLJIC«, popoldne ob 16. uri pa Fischerjeva drama »PROSTI DAN«.
KROPA
Dramska skupina iz Krope bo v nedeljo ob 19.30 uri uprizorila v prosvetnem domu uspelo Shakespearovo tragedijo Ot-hello.
JESENICE
Danes ob 19.SO uri bodo v Cufarjevem gledališču uprizorili ljudsko igro v štirih dejanjih za red premierstai F. S. Finžgar »Divji lovec«. v nedeljo ob 19.30 uri bodo igro ponovili.
PLANICA
V soboto in nedeljo bodo v Planici mednarodni smuški poleti. Na 120-metrski skakalnici •e bo pomerilo obakrat z začetkom ub 10. uri po več kot 50 skakalcev iz 12 držav.
Zvedeli smo
$ Te dni se je pričel v Sk<^ Loki knjigovodski tečaj v ref>U<e, liškem merilu in bo trajal den dni. Tečajniki bodo P° °S vršonem izpitu postali pomočil računovodij .
O Tečaj  za  šoferje ama^ poseea v Zabnici 30 tečajni**^ Za tečaj je že dalj časa zanimanje, ker so številni VAi>L, ni in okoličani v zadnjih m eih kupili več motornih vozil
f) Na Trata  in v Skofji »o zaključili  s seminarjem člane delavskih svetov. 56- ^ seminar je obiskovalo 36 iz podjetij v Skofji Loki.
O Društvo Ljudske tehnik« Zabnici skrbi za vzgojo moP«jJj stov. Na dveh tečajih, od ka
je bil eden zaključen v 'n tednu,   je   pridobil'.   : i   k ,v' znanje 51 moped isto v.
S §odi§c3
Lani je delavski svet jeseniške železarne odobril za potrebe letovanj in izlete delavcev in uslužbencev 16 milijonov dinarjev, in sicer 10 milijonov za letovanja, 4 milijon«1 za izlete in 2 milijona za adaptacijo in novo opremo. Ta sredstva so člani kolektiva koristili v obliki regresa.
SOLA ZA STARŠE Skofja Ix>ka
Minuli teden so zaključili s ciklusom pedagoških predavanj za starše, ki jih jo organizirala Škofjeloška Delavska univerza. Predavanja Je obiskovalo povprečno po 70 staršev. Pred koncem šolskega lota bo Delavska univerza organizirala predavan j; i za starše in dijake O izbiri poklica. Mladina pa Je V tem tednu poslušala predavanja <> spolni vzgoji in pripravi za zakon.
Lani je letovalo skupaj 2474 iia-nov kolektiva ali 1000 več kot leta 1955. Takrat je bilo namenjenih za te potrebe te 3,500.000 dinarjev.
Sindikalni odbori so med letom organizirali 95 izletov, ki I« jih je udeležilo 3664 članov. Tudi letos je med kolektivom veliko zanimanje za letovanje in iz-lete. Pričakujejo nadaljnje povečanje števila udeležencev, pa tudi sredstev bo več kot lani.
Plenum
Jesenice
V sredo, 23. marca ob 18. uri, je bil na Jesenicah plenum Občinskega komiteja LMS Jesenice. Razpravljali so o vlogi mladine v delavskem samoupravljanju in o tekočih nalogah občinskega komiteja Jesenice.
ZAMUJEN ROK
Bivša natakarica hotela »Dom pod Golico« i. S. je bila lani decembra obsojena pred eodttsčetn v Radovljici na 6 mesecev zapora, ker si je prilastila na škodo navedenega podjetja sek 139.253 din. Zaradi neizkušenosti in mladoletnosti ji je sodišče izvršitev zaporne kazni odložilo za dobo dveh let pod pogojem, da bo do 1. februarja letos poravnala podjetju preostanek škode v znesku 86.946 dinarjev. Izplačilni rok Je sodišče pozneje na njeno prošnjo podaljšalo do 1. marca 1960. — Ker tudi do tega časa ni povrnila škode, misleč, da se ji bo posrečilo izigrati izredno human ukrep sodišča, je sodišče 1 -ogojno sodbo preklicalo in odredilo, da bo morala odsedeti šestmesečno zaporno kazen. Po izdržani kazini pa poravnat] premoženjsko ikodo.
T« R.
RAČUNE JE PONAREJAL
Zaradi kaznivega dejanja ponarejanja liistin, se je zagovarja! pred sodiščem v Radovljici J. S. iz Komende. Omenjeni se je    brez   obrtnega dovoljenja
n
ukvarjal z izdelavo krtač u» j pičev in te predmete Pr0\52I iz kraja v kraj. Kadar Je J* dajal svoje Izdelke i<>9P0°ffi skim organizacijam, 80 nS* ^ pilo težave, ker je mor** \j računu pred izplačilom iz ^. ti, da je plačali prometni d«v ge Podobno kot ostati šušmarji.^ je tudi sam skuša! Izognit* P
čevanju teh dajatev. V men je našol   nekega   PaK f t ki mu je izdelal lažen bese lilom:  »Davek plačan P ^ šal no pri Upravi za dohod* Občinski ljudski odbor K<>111njl da«. Lažen žig Je nato l>;lu*(Ki na   zadnjo  stran računov, pa podpisal neko lažno občinskega  uslužbenca. S orr je ugotovilo, da je v treh P^ merih   uporabil   lažen   *»» ^ sestavil lažne račune in s ^j, oškoloval  pristojni  ljudski ^ bor na  neplačanem davku. okrog 40.000 din. Ker s«1 J(' šel tokrat že četrtič na za^J<J klopi,  mu  je  sod i.Ve   t,dnT-{1 jfl kazen dveh  mesecev zalP°pJfl' 10.000 din denarne kazni-čatl bo moral še stroške k;.^;nc sket;a  postopka  in pm'P1'** 6000 dtn in povrniti nepl» druži ene dajatve.
/
26. MARCA 1968	notranja politika in gospodarstvo	
		
Bohinj, sredi marca .. .
Snega nekaj manj kot en meter. Ceste ne najboljše, pa tudi slabe ne: zorane, vendar blatne in ozke, pa le do Zlatoroga. Naprej do Savice le gaz. Tudi bohinjske vasi (Stara Fužina, Studor, Srednja vas in naprej, ko potem zavije cesta — poleti seveda — proti Koprivniku in Gor-jušam) so odrezane od sveta, še zdaj, ko je minilo že več ko leden dni, odkar je nehalo snežiti.
Oblaki nad jezerom se trgajo in od časa do časa pokuka izza njih sonce . . .
Jezerska gladina je pokrita s tanko plastjo snega, ki je napol zmrznjen, pa ne trd. Pod mostom pri Sv. Janezu pa kristalno čista voda, v kateri plavajo postrvi, počasi odteka ...
nOLGCAS — V ZIBELKI SAP-ovega avtobusa. »Ob enaj-^MSKEGA SPORTA PRI NAS stih dopoldne pridem k Zlatoro-. Se<kli smo v hotelu Zlatorog §u> (>b «'-stih popoldne se vra-n kramljali:   natakar   Martin, v Ljubljano, vmes pa ni-
mam kaj početi.«
g*. (Da je res dolgčas, srno obču-
um i; tili tudi vsi ostali!)
Toda zdaj še gre, ko je izpostavljena   vsaj   prometna zveza do Zlatoroga. Ob zadnjem snegu \i i   pa so bili Bohinjci štiri dni od-i| 4    rezani od sveta, ker se nihče ni ; I    potrudil, da bi pot do Bleda sem i h    zoral... Tri dni si lahko kam ^iff    P"šel le peš... ali s sanmi na m      konjsko vprego. No tak »sodo-Wš?M   ben« način se je tistikrat moral mM   peljati na Bled predsednik Tu-Wm$   rističnega  društva  Bohinj Jože Jeraj, če je hotel priti v Ljub-*M§[   ljano   na   skupščino Turistične HB zveze Slovenije ...
Prve turiste — izletnike so v »Zgodovinske bukve« zapisali že v času Ilirije. Ko pa je v letu 1905 »Železna cesta« povezala Jesenice in Bled preko Bohinjske Bistrice z Gorico in Trstom, je Bohinj zaslovel kot edini izletniški kraj (posebno ob sobotah in nedeljah) za Trst in Gorico.
Največji obisk turistov in izletnikov so v Bohinju zabeležili v letih 1902—1912 (povprečno 2000 gostov na dan), po prvi svetovni vojni pa v letih od 1924 do 1938 približno po 1700 gostov na dan.
Po zadnji vojni je Bohinj šele lani v juliju in avgustu dosegel približno tak obisk kot v omenjenih obdobjih pred vojno. Tudi glede prenočitvenih kapacitet ni bilo v zadnjih 50 letih nobenega napredka: Bohinj ima danes to, kar je imel leta 1909 — 330 postelj. In kje je 565 postelj, kolikor jih je bilo v letu 1938?
Kapacitete so premajhne za povpraševanje inozemskih in domačih ljubiteljev bohinjskih lepot. Če bi lani v juliju in avgustu imeli bohinjski hoteli dograjene svoje depandanse, menijo, da bi bil obisk za 30 % večji kot je bil sicer.
j^Zakaj si ga pri Zlatorogu ne J Privoščil dva deci?« pravi ^evO(lnik Andrej, »ko pa je dn 0 dolgčas od enajstih dopol-e do šestih popoldne!«
JJ^odnik Andrej z Babnega g^ Pri Kranju, šofer SAP-ove-avtobusa, s katerim smo se ^^Ijali v Bohinj, trije delav-5vt^Va ^^Ja nekega drugega ^°busa, naš fotoreporter in jaz. v*Ysi hoteli —  Zlatorog, Pod
v*f in Jczer0 — 50 °dprii j° Smo in tudi še kar zasedeni 2 Najrazličnejšimi seminarjih V Zlatorogu je bil od 9. fe--"^ria do 17. marca seminar Za pridobivanje kvalifika-
KAM? — NA KOMNO! Smučarji odhajajo na Komno! Tam jih je menda okoli 80, v okoliških domovih pa preko 100. Tereni odlični! Za smučanje in za sončenje. Snega je skoraj 4 metre.
V Zlatorogu se ustavijo le bežno, da se okrepčajo, pri Savici le toliko, da oddajo prtljago, po katero pridejo (po naročilu) vozači z doma na Komni, potem pa pot pod nogo — in v treh do štirih urah so na vrhu. Tam jih čaka sonce, odlične smučine. . .
Vendar se bo prava smučarska sezona tam gori zdaj, ko bodo travniki pri nas že ozeleneli, šele začela. Prav tako pri Sedmerih triglavskih jezerih, kjer so kočo pred nedavnim šele odprli. Tja do srede maja bo na belih snežnih poljanah v osrčju Tri-
BOHINJ POZIMI
JOŽE JERAJ PRIPOVEDUJE ...
Ko sva s fotoreporter j em konec prejšnjega tedna kolovrati-la po Bohinju in spraševala, kaj je z zimskim turizmom, sva obiskala tudi dolgoletnega predsednika Turističnega društva Bohinj Jožeta Jeraja, ki je upravnik hotela Pod Voglom.
»Kako je z zimskim turizmom? Slabo, a bolje kot prejšnja leta! Korak naprej je narejen. Vendar bo takih korakov treba še precej, če bomo hoteli doseči vsaj tisto, kar smo pred vojno že imeli. Letos nam je vreme v semestralnih počitnicah precej nagajalo. Kazalo je, da bodo pogoji za smučanje odlični, snega je zapadlo dovolj in v pravem času, pa je kaj hitro prišla od-juga in z njo dež. ..«
»Kaj  pa predvidevate za iz-
Pri hotelu »Jezero« gradijo novo restavracijo
«U. v
fer* do 17 cjj    23 Pridol
**4mi 'erens'ce delavce. V po-va   J°k, 21. marca je prišla no-
d0 T^Pina seminardstov, ki bo~ sPet 1 "d'1" dni, potem pa
Pridejo drugi za poldrugi
^ t*«aejo drugi za poldrugi b^' v P™ skupim jih je biblij Tudi v hotelu Jezero so ^,d,je nastanjeni seminarisli komercialisti.« JJ*J Pa turisti?« ni B° ,s<) v glavnem le prehod-io ^°8tJl" in smučarji, ki odhaja-% ^PPeJ na Komno, k Soiime-.riKlavskim jezerom in dru-
<!<»1. >eas! Andrej,
je vpadel sprevodnik
V 20. stoletju ... in potem govorimo o uvajanju zimske turistične sezone v Bohinju, sprašujemo se, kaj manjka zimskemu turizmu v Bohinju, pripravljamo načrte za nove hotele in zabavišča . . .
Ali bi ne bilo za zimsko turistično sezono v Bohinju osnovno prav to, da človek tja sploh lahko pride? Ali bi toliko stalo, če bi bohinjska in blejska občina skupaj, pa morda še skupaj I radovljiško, kupili pošten plug in plačali nekoga, ki bi pozimi skrbel za redno vzdrževanje ceste?
ZlCNICA — MORDA ZE LETOS?
Bohinj je znan že od 18. »to-letja dalje kot kraj, kjer se človek lahko odpočije in razvedri.
In kaj predvsem pogrešajo za razcvet zimskega turizma?
Razen boljših zvez in zabaviščnega prostora predvsem — /i<-nico na Vogel — raj smu'arjcv. Okrog jezera namreč ni najboljših prirodnih pogojev za smučanje.
Dokler ne bo žičnice, nc smemo računati, da bo zimski turizem ponovno oživel. Tako pravijo Bohinjci. Potem bodo za zimske turiste urejeni tudi hoteli, potem bo tudi vse ostalo ... Z malo dobre volje in več posluha, za drobne stvari seveda . . .
Žičnica pa bo, verjetno že letos! Vsaj tako upajo. Precej je že narejenega, saj jo gradijo že 5 let. Občina se bo letos udeležila Zveznoga natečaja in upajo, da bodo denar dobili in žičnico dokončali.
Nova dependansa hotela »Pod Voglom«
glavskega pogorja sila živahno. . . Potem bodo planinkse domove za mesec, dva zaprli, da bo skopnel sneg in da bo vzcvetelo pisano gorsko cvetje . . .
Popis kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji
boljšo evidenco
in načrtnejše usmerjanje
Od U, do 31. maja letos bo po vsej Jugoslaviji sta-tlsti* P»pis kmetijskih gospodarstev, ki bo zajel družina kmetijska gospodarstva (kmetijska posestva In ekonomij,, zavodov ter podjetij In splošne ter specializii anr kmetijske zadruge In kmcčKe delovne zadruge) ln posa-,n,'/n,i zasebna kmetijska fOlpodarfltva. Popis bo zajel po v»seh in vaikib naseljih tudi družine, ki nimajo kmetlj-sk«*JM gospodar.Iva. dn !>i na U način dobili popolne podatke o stanju stanovanjskega fonda.
Namen popita je zbrati podatke o prebivalstvu In delovni moči goipodantev, o zemljišču, posevkih sadnem drevju in vinski trti, o stavbah, o kmetijskih strojih in Popravah, o živini, perutnini, čebelnib panjih, o sodelova-nJu posameznih kmetijskih gospodarstev z družbenimi kmetijskimi ijospmlarstvi v proizvodnji In agrotehniki. <i Proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, o naložbah v Proizvodnjo In o življenjskih razmerah kmetijskega prebivalstva.
Občinski Ijuds'tl odbor Kranj Je na /adnji seji \ -li **k, 17, marca, že imenoval komisijo, ki  bo skrbela za POPI« kmetijskih gospodarstev v kranjski občini.
p
^tftffofU svetovni vojni je v žrtvine, perutnine in čebelnih pa ^nih ^ ie lbll° ™*oliko de- njev, leta 1954 ter nato od letu 1,1 1''liill"P''sov v kmetijstvu. Le- 1956 do 1959 pa mu> Imeli po vsej S'r,)ji>v J° popis kmetijskih držuvi le ankete o številu živi-1 ^ živ n ^^J*- lota 1949 po- ne. Popolnega popisa kmetijstva t(> p;i ,,v* in sadnega drevja, na- d«\slej  v Jugoslaviji  se ni bilo.
l&52' 19V '* V ,oUh 1950, 1951,    Povojna   statistika   ima »;cer •53 in  l!)55 vrstili popisi obširno dokumentacijo o skladih
in proizvodnji v kmetijstvu, nima pa nobenih podatkov o proizvodnih razmerjih v kmetijstvu. Na sedanji stopnji razvoja kmetijstva pa so neogibno potrebne temeljitejše statistične analize, predvsem s stališča medsebojne odvisnosti, proizvajalnih sil in proizvajalnih razmerij. V zvezi s to potrebo stopa vse bolj v (tf-'predjo naloga za vsestransko proučevanje kmetijskih g<xs|x>-darstev kot osnovnih proizvodno-potrošnih enot v na.šem kmetijstvu.
V kmetijstvu imamo duneo tri vrste gospodarstev (splošno-družbena. zadružna in zasebna), ki se med seboj razlikujejo po več značilnostih. Ker pri na« prevladujejo drobni kmečka go-j-podamtva z zelo različno sestavo proizvodnje in potrošnje, se ■/. ' <llje čuti potreba po proučevanju agroekonomsklh, socioloških in demografskih značilnostih goapodanstev.
Razen tega pa zaradi utrjevanji občin in okrajev le-ti potrebujejo tudi vedno več podatkov
o kmetijskih gospodarstvih, ker
so spričo velikih sprememb v našem kmetijstvu podatki prejšnjih popisov že zastareli. Zato je tudi določeno, da bodo podatki tega popisa obdelani po občinah, glavni pa celo po naseljih (vaseh).
Iz vseh naštetih razlogov, pa tudi zato, ker bo prihodnje leto popis prebivalstva, se je tudi Jugoslavija odzvala priporočilu Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (FAO) in se odločila, da v letu 1960 v vsej državi popiše kmetijska gospodarstva.
Popis bo zajel, kot smo že n kli, vsa družbena kmetijska eatva ln zasebna kmetijska gospodarstva. Popis družbenih kmetijskih posestev se je že začel, medtem ko se popis zasebnih kmetijskih gospodarstev pravkar intenzivno pripravlja.
Za potrebe tega popisa bo nekoliko drugačno merilo o tem, katero zasebno gospodarstvo bo popisano kot »kmetijsko«, kar ni iste1 kot »kmečko«. Da bi dobili čimveč podatkov tudi od manjših gospodarstev, bodo popisali vsa gospodinjstva, ki imajo vsaj 10 arov obdelovalne zemlje ali ki pridelujejo za prodajo zelenjavo, rože, zdravilna in di-šavna zelišča ali pa, če imajo določeno število živine, perutnine ali panjev čebel.
boljšanje turizma v Bohinju nasploh?«
»Prenočitvene kapacitete bodo že letos precej boljše kot pretekla leta. Pri hotelu Zlatorog £e dva meseca gradijo dependan-80 z okoli 100 ležišči. Naša dependansa Pod Voglom s kapaciteto 68 postelj je bila dograjena že lani. V avgustu lani smo v njej že namestili prve goste, pozimi pa so bili v njej smučarji, ki so bili v Bohinju na državnem in republiškem smučarskem prvenstvu.
Do konca junija bomo pri hotelu Jezero zgradili novo restavracijo s približno 250 sedeži, v Bohinjski Bistrici pa bomo zgradili bencinsko črpalko. V Ukan-cu pri hotelu Zlatorog nameravamo zgraditi tudi nov sodoben trgovski lokal, pri Sv. Janezu pa nov hotel A tategorije in manjše zabavišče, ker že več let nazaj opažamo, da premalo skrbimo za razvedrilo gostov v večernem času in takrat, ko je slabo vreme.
In ne nazadnje — letos bomo končno asfaltirali tudi vso cesto od Bleda do Bohinja, kar je nujno, če hočemo karkoli narediti za izboljšanje turističnega prometa.«
DVE URI IN POL IZ LJUBLJANE V BOHINJ
Edina zveza v teh dneh z Bohinjem je avtobus SAP Ljubljana (razen vlaka seveda, ki vozi le db Bohinjske Bistrice), ki vsak dan zjutraj ob osmih pelje iz Ljubljane in preko Itadovljice in Bleda pride k Zlatorogu 10 minut pred enajsto dopoldne, vrača pa se zvečer ob šestih.
Potnikov ni veliko, predvsem
ne takih, ki 6e peljejo vse do Zlatoroga. Sprevodnik Andrej je z vsakim prijazen, vsakomur pomaga, da vstopi ali izstopi, hujše se ne razburi celo, če mu po sedežih nekdo polije dva kilograma firneža: 300 din za čižčo-nje. . . pa »zdravo«!
Sicer pa ni prav nič čudno, č« se kaj pobije ali preobrne — cesta, cesta. . .
»Po kakšnih opravkih prihaja v teh zimskih dneh v Bohinj največ ljudi?« sem vprašal Andreja, ko mi je zaračunal 250 din za vozovnico od hotela Jezero do Kranja.
»V glavnem so to smučarji, ki odhajajo na Komno, potem semi-naristi in pa mladinci, ki imajo vso zimo v Mladinskem domu najrazličnejše seminarje. Prav v teh dneh se je pričel republiški seminar o problemih in nalogah mladine  pri   socializaciji vasi.«
PO OBISKU NA 6. MESTU V SLOVENIJI
Bohinj spada med najlepše gorske pokrajine v Sloveniji. Ima izredne naravne pogoje za razvoj turističnega prometa poleti in pozimi, ki pa so še zelo slabo izkoriščeni. Po obisku je Bohinj kljub slabim in skromnim turističnim objektom na 6. mestu v Sloveniji, turistični promet je šele v začetni fazi. Center turizma je na ožjem teritoriju okoli jezera (Stara Fužina, Ribičev laz, Ukane), zato bodo morali pri nadaljnji izgradnji objektov dati prednost prav tem področjem.
Perspektivni plan razvoja turizma v Bohinju bo, upajmo, znatno prispeval k nadaljnjemu razvoju turizma v Bohinju, ki predstavlja tu glavno gospodarsko panogo, za katero pa so vsi ekonomski pogoji šc zelo slabo izkoriščeni. Plan je bil že odobren na sejah Občinskega ljudskega odbora Bohinj, Okrajnega ljudskega odbora Kranj in strokovnega sveta pri IS Ljudske skupščine LRS.
A. Triler Foto: Perdan
fisspdarrte vesti
Q  Tovarna    ta predelavo
odpadkov lanu v Petrinji pri Sisku bo izdelala letos nad 6000 kub. metrov lanitnih plošč, ki so zelo cenjen gradbeni material — razen tega pa tudi zelo iskan izdelek na svetovnem trgu. Uporabljajo jiih tudi v industrij; pohištva, ker eo cenejše od vezanih plošč. Tovarna v Petrinju bo v kratkem še povečala svojo proizvodnjo, ki bo znašala po planu kar 10.000 kub. metrov lanitnih plošč.
q   Po   podatkih,   ki   jih je
objavil zahodnonemški zvezni statistični urad, je prebivalstvo Zahodne Nemčije (vključno zahodni Berlin) izdalo land za tobak oziroma tobačne izdelke 6,7 milijarde DM. kar je za 300 miHjonov DM več kot predlanskim. Od omenjenega zneska je bilo 82 odstotkov izdanih samo za cigarete. Po podatkih iz istega vira je lani vsak odrasli zahodnonemški državljan pokadil povprečno 1525 cigaret in 105 cigar, razen tega pa še 260 gramov tobaka.
			
GORENJSKE			
mati oglati
Sprejmem gospodinjsko pomočnico, plačam dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj«. (Prejšnje ponudbe so se izgubile!)
Prodam skoraj novo ročno sla-moreznico in os za krožno žago. Mrak Anton, Vošče 1, Radovljica. 1035
Poceni prodam emajliran štedilnik. Sv. Duh 62, Skofja Loka.
1037
Avto-moto društvo Cerklje organizira tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema društvena pisarna v zadružnem domu do 29. marca 1960. 1036
Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 1039
Kupim dobro ohranjen moped na zaganjač. Naslov v oglasnem oddelku. 1040
Zamenjam krušne peči za vsakovrstna mehka drva po dogovoru. Mejač Jože, pečar, Savska cesta 8, Kranj.    * 1042
Iščem starejšo zanesljivo žensko za varstvo 20 mes. starega otroka. Ostalo po dogovoru. — Vprašati na naslov: Galičič Mirko Cesta Staneta Žagarja 5 — Kranj. 1043
Delikatesa Kranj sprejme takoj kuharico za samostojno vodenje gostilniške kuhinje in moškega - mlajšega po možnosti priučenega slaščičarja za izdelavo in prodajo sladoleda. Ponudbe sprejema uprava. 1044
Planinsko društvo Dovje-Moj-strana iše veščo kuharico za svojo postojanko Aljažev dom. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati na naslov društva. 1049
Prodam motorno kolo »Galeb« neregistrirano. Informacije dobite na telefonu 319, Kranj.
1050
28. marea 1960 sem izgubila zlato zapestno uro od avtobusne postaje v Kranju do Slaščičarne pri Bučarju. Poštenega najditelja lepo prosim naj mi jo proti nagradi vrne, ker mi je dragocen spomin. Dijakinja Lukan Gabri-ela, Cankarjeva 8, Tržič. 1055
Ljudska knjižnica v Kranju poziva dotičnega obiskovalca knjižnice, ki si je izposodil knjigo, Tomšič, Slovensko nemški slovar, ni pa pri blagajni pustil vpisati izposojeno knjigo, da knjigo vrne, ker je rok izposojene potekel. Pri izbiri knjige je bil opazovan. 1056
Izgubil sem 20. marca 1960 vratca od orodja pri športnem mopedu, od Visokega do Cerkelj. Poštenega   najditelja naprošam
naj jih proti nagradi vrne. Gaj-šek, C. JLA 34, Kranj. 1057 Prodam dva  150-litrska kotla
za kuhanje svinjske krme. Gaj-šek, Cesta JLA 34, Kranj. 1058 Prosimo vse esperantiste na območju Gorenjske, da pošljejo svoj naslov na Esperantsko društvo Kranj, poštni predal 115. — Naslovi so nam potrebni v svr-ho formiranja Okrajnega odbora zveze esperantistov okraja. — Odbor. 1059
Obrtno podjetje »Instalater« — Kranj, Jezerska cesta 40
sporoča vsem poslovnim naročnikom, da je v sklopu podjetja ustanovilo kleparsko delavnico za stavbena in galanterijska dela. Izvršujemo vse usluge. Priporočamo se za cenjena naročila. 1060
Prodam motor »Puch« 175 ccm, tipa 1957 v dobrem stanju. Dra-gočajna 20, Smlednik. 1061
Prodam 2 prašiča okrog 40 kg težka. Košnik. Kokrica 35, Kranj.
1062
Prodam mlin šrotar in kompresor za pumpanje. Naslov v oglasnem oddelku. 1063
Prodam mojor DKW 350 ccm. dobro ohranjen. Stara Loka 65. Skofja Loka. 1064
Prodam malo veekend hišico iz lesonita 200 krat 240 cm z dvema ležiščema — tirolski slog, odlično za obmorske počitnice. — Sprejmem tudi večja naročila. Naslov v ogl. oddelku. 1065
Prodam nekaj lepih spalnic — orehova imitacija in komodo. Naslov v ogl. oddelku. 1066
Prodam odlično motorno kolo Horex 350 ccm tip 1953 — ogled v shrambi koles pri Jelenu, Kranj. 1067
Prodam vseljivo dvosobno stanovanje, 20 minut od Kranja. — Ogled ob delavnikih dopoldan. Naslov v ogl. oddelku. 1068
Prodam vodno črpalko z vsemi priključki. Naslov v oglasnem oddelku. 1069
Prodam spalnico, politirano, v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1070
Prodam mlado kravo, 7 mesecev brejo in kupim svinjo po prašičkih ali   plemensko svinjo
do 80 kg težko. Pš. Polica 3, Cerklje na Gorenjskem. 1071
Zaradi preselitve prodam dobro ohranjeno otroško posteljico s predalom. Zglasiti se od 16. ure dalje pri Berger, Stražiška 23, Kranj. 1072
Prodam šivalni stroj z dolgim
Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Radovljici razpisuje na podlagi 164. člena ZJU delovna mesta:
1. PRISTAVA
2. PISARNIŠKEGA REFERENTA - (dovršena gimnazija ali podobna izobrazba).
3. STROJEPISKO - (z dovršeno nižjo gimnazijo in obvladanjem strojepisja).
Ponudbe z dokumenti pošljite na Okrajno sodišče v Radovljici.
Komisija za sprejem in odpoved delavcev in uslužbencev pri podjetju »AVTOPROMET«, KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. TAJNICO - administratorko podjetja. - Pogoji: popolno obvladanje strojepisja in vseh administrativnih del personalne službe.
2. MOJSTER - OBRATOVODJA. - Pogoji: mojster avto mehanične stroke z večletno prakso.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene prošnje poslati na upravo podjetja »Avtopromet«, Kranj, Savska cesta 28.
Iščemo knjigovodja
za Pačitniški dom »Tiskanine«, Kranj v Fiesi za letošnjo sezono (od 15. 5. do 15. 9. 1960).
V poštev pridejo tisti, ki so vešči vodenja gostinskega knjigovodstva (tudi upokojenci). — Plača po dogovoru. — Hrana in stanovanje brezplačna v Počitniškem domu. — Interesenti naj se javijo najkasneje do 15. aprila osebno v kadrovskem oddelku podjetja »Tiskanina« v Kranju ali naj pošljejo pismene ponudbe s podatki o šolski izobrazbi oziroma navedbo dosedanje službe.
Izvršni odbor stanovanjske skupnosti »Vodovodni stolp« razpisuje delovno mesto
TAJNIKA stanovanjske skupnosti.
Za delo na tem delovnem mestu je potrebna najmanj srednja strokovna izobrazba in praksa v upravno ekonomskih poslih. — Plača po dogovoru. — Ponudbe poslati na predsednika stanovanjske skupnosti na naslov: Majdič Ivo, Cesta Kokrškega odreda, blok IX.
čolničkom, šiva odlično. Naslov v oglasnem oddelku. 1073
Kupim otroški športni voziček, primeren za v avto. Naslov v oglasnem oddelku. 1074
Opel Rekord 53-54, odlično ohranjen z radiom in gretjem, prodam. Kalinšek. Sp. Brniki 3, Cerklje. 1075
Prodam orehove sadike prvovrstne. Dvorje 17, Cerklje. 1076
Prodam NSU Primo, malo rabljeno. Smrekar Janez, Kamna gorica 16. 1077
Prodam usnjen jopič na zadrgo, malo večji. Cesta JLA 41, pri Franceljnu, Kranj. 1078
Prodam lepega psa ovčarja, starega 9 mesecev. Cesta JLA 41, pri Franceljnu, Kranj. 1079
Parcelo zazidljivo 850 kvadratnih metrov, z odobreno lokacijo, voda in elektrika na parceli, prodam v Cerkljah. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zazidljivo, Cerklje«. 1080
Prodam odlično NSU Primo — 175 ccm. s prevoženimi 1000 km. Naslov v ogl. oddelku. 1081
Prodam sadna jabolčna drevesca vseh vrst. Ekonomija. Pod-brezje, Duplje. 1082
Prodam dirkalno kolo. Vprašati v pisarni Ekonomije, Pod-brezje. Duplje. 1083
Prodam stavbni parceli blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1084
Slivove sadike še nekaj kosov, prodam. Toporš, Cesta JLA št. 43, Kranj. 1085
Prodam kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 1086
Prodam dobro ohranjen vzid-ljiv štedilnik na 3 obroče - rin-ke. Jeršin Rajko. Vodopivčeva 6, Kranj. 1087
Prodam komfortno dvosobno stanovanje z vrtom v Kranju. — Naslov za informacije v oglasnem oddelku. 1088
Prodam črno semensko deteljo, 7 kompletnih dvodelnih oken,
3 vrata sobna in glavna vrata. Škofjeloška cesta 33, Kranj.
1089
Kupim dvosobno ali trosobno stanovanje,   prazno,  v Kranju.
Naslov v ogl. oddelku. 1090 Prodam šivalni stroj »Singer«,
šiva naprej in nazaj. Sr. Bela 4, Preddvor. 1091
Kupim enosobno stanovanje vseljivo takoj v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1092
Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tromesečne inventure trgovina zaprta v času 31. marca, ter 1. in 2. aprila 1960. Prosimo vse potrošnike, da pravočasno, pred inventuro krijejo svoje potrebe. 1093
Zamenjam rabljen ženski šivalni stroj za žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 1094
Starejša zakonca, brez otrok, oba zaposlena in ves dan odsotna, iščeta skromno enosobno stanovanje (sobico in kuhinjo) v Kranju   ali   bližnji   okolici do
4 km. Kdor nama tako stanovanje preskrbi dobi 30.000 din nagrade. Ponudbe poslati v oglasni oddelek Glasu Gorenjske pod »Zelo nujno«. 1095
Polkvalificirano kuharico ali priučeno kuhinjsko pomočnico iz Kranja aH bližnje okolice sprejme takoj Ljudska kuhinja v Kranju, Tomšičeva 40. 1096
Sprejmem vajenca. Mizar Se-dej, Zlato polje 19, Kranj. 1097
2 kleparska pomočnika, 1 vajenca za kleparsko in 1 vajenca za vodovodno instalacijo ter 1 delavca sprejmem. Stalno delo v Kranju in na terenu z dnevnicami. Za samce stanovanje preskrbljeno. Plača dobra — po do-
govoru. Maksimov Boris, klepar-stvo, Tržič. 1098 Preklicujem žaljivo sumitev o Golmajer Marjanu, Radovljica.
Zahvaljujem se, da ni tožil. — Jenko Franc, Vrbnje, Radovljica. 1099 Novo kolo prodam. Vprašati v trgovini »Borovo«, Kranj.
1100
Motorno kolo »Jawo«, novo, prodam zaradi smrti. Bregar, Kidričeva 16, Kranj. 1101
Zaradi  bolezni prodam hišo.
c. Staneta  Žagarja  20, Kranj.
1102
Motorno kolo BMW 350 ccm, s prednjimi amortizerji, maksimalna brzina 100 km, po generalnem popravilu, poceni prodam na mesečne obroke od 4000 do 6000 din zaradi selitve. — Ponudbe pod »BMW 350« oddati v oglasni oddelek. 1103
Prodam sadna drevesca jablan in hrnšk po znižani ceni. Porenta Franc, Sv. Duh 93, Sk. Loka. 1104
Prosimo vse tiste, ki iščejo naslove v oglasnem oddelku, da s seboj prinesejo številko oglasa.
Poceni prodam pisarniško opremo, malo rabljeno, primerno za zadruge ali gradiliš-ča. — Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 1105
Prodam takoj njivo v Pšenični polici in 3000 kosov zidne opeke. Erzar Krista, Pš. Polica št. 4, Cerklje. 1107
Prodam zazidljivo parcelo št. 283/1 v izmeri 700 kv. metrov z gradbenim dovoljenjem, načrtom in nekaj gradbenega materiala na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku. 1108
Prodam hišo, travnike in nekaj gozda v Radovljici. Poizve se v Poljčah št. 7. 1109
Motorno kolo znamite Pnch-Roller 125 ccm ugodno prodam. Prodajalec Ljubomir Koman, Radovljica, Linhartov trg 23. —
1110
Prodam dobro ohranjen Fiat 1100 e Tipa. Kernc, Jesenice, Spodnji Plavž 1. 1111
Kupim bukova drva in butare. Prešernov hram, Kranj. —
1112
Stanovanje v Kranju in hrano  nudim  tovarniški delavki.
Naslov v oglasnem oddelku. —
1113
Iščem sobo v Kranju ali okolici — po možnosti neopremljeno. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku pod »Nujno«.
1114
Iščem sobo in kuhinjo. Dam 20.000 din nagrade. — Zakonca brez otrok. Sandulovič Stane, Cesta na Klane 17, Kranj. 1115
Iščem prazno sobo v bližini Kranja. Pripravljena sem pomagati v gospodinjstvu. Krek Lojzka, Zevnikova 5, Kranj. —
1116
Iščem 2 upokojenki na malo posestvo, za takoj. Zvirče št. 9, Križe. 1117
Iščemo mlajšo pisarniško moč, lahko tudi začetnico in kvalificiranega živinorejca. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov Kmetijsko posestvo »Sorsko polje«, Zabnica. 1118
Kujigovodja-bilancist s prakso, verziran v bančnem obrtnem in industrijskem knjigovodstvu z znanjem tujega jezi-
Upravni odbor Klimatičnega zdravilišča »Tone Cufar«, Dvarska vas, poŠta Begunje na Gor. razpisuje delovno mesto
VZGOJITELJA.
Pogoj: Veselje z dolom vajeniške mladine. Samsko stanovanje zagotovljeno. — Nastop službe takoj. Plača po uredbi.
KOMISIJA ZA USLUZBKNSKE ZADEVE ObLO KRANJ RAZPISUJE
v upravi ObLO Kranj delovni mesti PO  MOŽNOSTI  S  KVALIFIKACIJO AVTOMEIIANIKA
Kandidati za razpisano mesto naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din državne takse, z navedbo dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na Komisijo za uslu/.bensko zadeve ObLO Kranj. Prednost imajo ponudniki iz mesta Kranja.
»PLANIKA« INDUSTRIJA OBUTVE V KRANJU
razpisuje   prosti  delovni mesti:
1, rijoi)%j\r;<«\ it.....trni
Z dokončano Ekonomsko srednjo šolo ali Usnjar;!.i tehnikum ter nekaj prakse v komercialni službi
2. Nabavnih; \ itii i:iti:\ i \
z dokončano Ekonomsko srednjo šolo ali Usnjarski tehnikum ter nekaj  prakse v komercialni službi.
Nastop možen takoj. Placa po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
ka, menja mesto. Posreduje: Vrščaj, Brestanica 69 (28). 1119
V središču mesta Kranja naprodaj trisobno stanovanje s kopalnico  in   skupno pralnico.
Zamenjava ima prednost. Isto tam naprodaj zelo dobro ohranjen štedilnik (namizni), moderni, vzidljiv pekač v spodnjem delu. Vse to po globoko znižani ceni. Naslov v trgovini »Pri Kranjcu«, Kranj. 794
Samostojen kmečki fant, star 28 let, s premoženjem, se želi poročiti z dekletom do 25 let Zaželjena slika. Resne ponudbe poslavi v oglasni oddelek pod »Lepa pomlad«. 1004
Gozdno parcelo v izmeri 8 ha, z več kot 1000 m lepega stavbnega lesa prodam ali zamenjam za enostanovanjsko hišo. Ponudbe pošljite pod »Lepa prilika v Bohinju«. 1005
Prodam motorno kolo »Galeb« 150 ccm, popolnoma novo, še neregistrirano. Naklo 105. —
1034
Motorno kolo »Lambretto 125 kub. centimetrov in motor NSU 350 ccm prodam zelo poceni. —
Jelenčeva 23, Primskovo, Kranj.
1120
Dam hrano ln sobo upokojenki za varstvo 4-letnega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku. 1121
Prodam ročno slamorexnico. Franc Mulej, Ovsiše 21, Pod-nart. 1122
Zahvaljujem se Drž. zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačan večji znesek nezgodne zavarovalnine. K. a., Zgornje Bitnje. 1123
Drž. zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal našemu naročniku Eržen Luki, Rudno 9, Železniki, za utrpljeno nezgodo 12.000 din. — Uprava.
objave
ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV OBVESTILO kmetijskim proizvajalcem o pri-četku izvajanja zdravstvenega zavarovanja.
S. 1. januarjem 1960 je stopil v veljavo zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Pravice po tem zakonu pa bodo zavarovane osebe uveljavljale od 1. 4. 1960 dalje.
Da se omogoči uporaba pravic zavarovanim osebam, bodo podružnice okrajnega zavoda za socialno zavarovanje izvršile v času od 25. 3. do 20. 4. 1960 popis (izpolnitev prijav) vseh upravičencev do zdravstvenega varstva in njihovih družinskih članov.
Zaradi hitrejšega zajetja prijav v zdravstveno zavarovanje, bo popis izvršen v pisarnah krajevnih odborov, kamor bodo določenega dne pozvani kmetijski proizvajalci. Da bo možno že takoj ob priliki popisa presoditi upravičenost družinskih članov do zdravstvenega varstva, naj pozvani zavezanci prispevka prinesejo s seboj:
1. Osebne izkaznice za sebe in vse družinske člane, ki žive na posestvu v gospodinjski skupnosti (zakonski drug, otroci, starši, bratje, sestre, preužitkarji itd.).
2. Rojstne liste za otroke stare od 16 do 25 let v kolikor obiskujejo šolo.
Kmetijskim proizvajalcem, ki se nahajajo v delovnem razmerju ter so že socialno zavarovani, se vabilu ni treba odzvati, vendar pa naj to dejstvo označijo na vabilu ter vrnejo vabilo pristojni podružnici socialnega zavarovanja.
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
kino
Jesenice »RADIO«: 26. do 28.
marca jugoslovanski film »vlak BREZ V< >ZNEGA reda«.
Jesenice »PLAVZ«: 26. do 28. marca amer. barv. vistav. film »obračun pri o. K. cora-lu«.
Žirovnica: 26. marca ameriški barv vistav. film »ustvarjalec dežja«. 27. marca pa ruski film »ivan grozni« - ii. del.
Dovje: 26. marca ruski film
»ivan GR< )zn i m ii. del - 27. Riatca pa amer. barv. vistav. film -ustvarjalec dežja«.
Koroška Bela: 26. in 27. mar ca češki  film   »nevarna iznajdba«.
Bled: :>f>. do ?!!. marca amen ški barv. clnem. film »caj in simpatija«. Predstava v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20. uri, v ponedeljek pa ob 20. uri.
Radovljica: 26. marca   ob 20.
uri ter 27. marca ob 16. in 20. uri franc. špan. zabavni barvni cinem. film »PORTUGALSKE PERICE«, 27. marca ob 14. i° 18. uri ital.-franc.-nem. barvni cinem. film »SKANDAL NA PLAZI«, ob 10. uri pa matineja angl. barv. filma »LEPO je BITI MLAD«.
Ljubno: 26. in 27. marca amer. barv.  film »GOSPA KASANO
VA« — predstava v soboto
ot
19.30 uri, v nedeljo pa ob 1& in 18. uri.
Kropa: 27. marca ob 15. in 19-30 uri ital. cinem. film »LEPA MLINARICA«.
Naklo: 26. marca ob 19.30 un ter 27. marca ob 16. in 19. angl. glasbeni film »POJE TOM* STILL« 26. marca ob 21.30 uO pa premiera amer. barv. cinem-filma »ALEKSANDER VELIKI*-Cerklje »KRVAVEC«: 27. marca ob 16. in 19. uri franc. cinem-film »GRENKA ZMAGA«.
Kranj »STORZlC«: 26. in Jt marca ob 10. uri matineja arner-barv. vistav. filma »RAZKOŠNA LADJA«; 26. in 27. marca ob M 17.40 in 20.20 uri amer. barvni cinem. film »ALEKSANDER VELIKI« - zaradi izredne dolžin6 filma cena vstopnic zvišana; 2"' marca ob 23. uri premiera franc-ital. barv. cinem. filma »ZEN# IN NJENA IGRAČKA« - igra'
jo: Brigite Bardot, Antonio
Vi-
lar, 27. marca ob 13. uri angl^ ški film »POJE TOMY STILJ>-
Primskovo »TRIGLAV«:
marca ob 18. in 20. uri ter marca ob 15.30, 17.30 in 19.30 |j premiera amer. barv. cinem-ma »PREPOVEDANA PLANETA« - igrajo: VValter Rdg«j| Ane Francis. 27. marca ob 1 ' uri matineja angl. glasbeni nI"1 »POJE TOMY STILL*
Slražišče »SVOBODA-
_ 20-27.
marca ob 18. in 20. uri ter marca ob 16.30, 18.30 in 20.30 W amer. barv. vistav. film »R^*f KOSNA LADJA«; 27. marca »D 10. uri matineja premiera arn<lf' barv. cinem. filma »FREPOVt-' DANA PLANETA«.
Skofja Loka »PREDILEC*<: 2b in 27. marca angl. film »HR^Pl NENJE PO NEBU«.
Skofja Loka »SORA«: 26. ^ 27. marca amer. cinem. film »° SLEDNJI LOV«.
Poljane »SORA«: 26. in i marca jugosl. film cinem. ***| STA DOLGA LETO DNI«.
Sovodenj »DOM«: 26. in 2'j marca jugosl. film »POSLEDN-1 TIR« - predstava v soboto o" 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uf''
Železniki »OBZORJE«: - 2t" marca ob 20. uri ter 27. ma^'3 ob 15. in 19.30 uri franc. cinefi film    »SAKRAMENSKA ErK'
lja«.
Domžale: 26. in 27. marca nei11-barv. film »ROSE BERNDT«^ predstava v soboto ob 18. in ' uri, v nedeljo pa ob 15., I7- 1 19. uri. .
Duplica: 26. marca ob 19- u • ter 27. marca ob 15., 17. in 19- 1 angl. barv. film »ABDULAH v*' LIKI«.
Kamnik »DOM«: - 26. in 28
marca ob 20. ter 27. marca ob w$ 17. in 20. uri jugosl. cinem. fl1^ »sam«; 27. marca ob 10. uri p| tineja   franc.   filma »TATOv DRAGULJEV«.
gledališče
J
prešernovo GLEDALl*Sf$ kranj
Nedelja, 27. marci ob dopoldne URA RAVLJIC 16. uri Fisćher: PROSTI DAN izven.
gledališče
»tone Cufar*
jesenice j
Sobota, 26. marca ob 19 .»°^ F. S. Flnžgar: DIVJI LOVEC ljudska igra v štirih dejanji«] Za red premierski — zveze z ki ugodne. k
Nedelja, 27. marca ob IMLtJ F. S. Flnžgar: DIVJI LOVE za red nedelja zvečer. ReŽiJ**^, že Tomažič - Scena: Bojan bulj.
Vl3'
1
tržni pregled
Fižol 65 do 100, ajdova ni"1"'
65 do 75, ješprenj 60 do 70, »* 65 dO 80, krma za kokosi in ru/.a 40, oves 25 do 30, PrnS<?xcK do 40, krhlji 40 do 60, čebuKJj 200, šalotka 40 orehi 90 (,l> c,(, dinarjev za liter, Koren1 i ,j 50, čebula 35 do 40, krompi1* . do 20, zelje sladko 45 do 50, * lje  kislo  50,   pesa 70. mleta 700, repa kisla 30, !(M 50 20 do 30, koicah- 20, Jabolk« ft do LO0 din, sir-skuta 100 do 1 ^
surovo maslo 520 do 560 M
logram. Mleko 30, smetana -j.n dinarjev liter, jajca 15 'i" 1' iiH,n kos, kokoši 500 do 680 din, 5 do 10 din glavica, n",,(,v'r 25 do 30, regrat 20 do 30 dij rica, klobase 100 din, grah -° merica.
Razgovor z up ravnikom Delavske univerze na Bledu
Začetne težave premagane
Na Bledu je dejavnost Delav-RM univerze zares uspešno za-,1Ve'a šele v drugi polovici fe-ruarja in v marcu letos. Ideo-Jjnj del programa so sicer ures-"lcili že v drugi polovici decem-
bra
,n v januarju, z rednimi pre-
jšnji  po   vaseh   in naseljih 'eda, s seminarji in tečaji pa So Pričeli nekoliko kasneje.
Upravnik izobraževalne usta-JJ°ve na Bledu Jošt Rolc je v ^atkem pogovoru izrazil zadovoljstvo z do sedaj opravljenim j^lom in poudaril, da so začetne ezave premagane.  Povedal je, 7 je v začetku Delavski univer-^ veliko pomagal Občinski od-?°r SZDL na Bledu, pa tudi vse raJcvne organizacije so jo z ra-umevanjem podprle. V nekateri krajih so pomagale pri orga-^^cijj predavanj, zlasti pa so skrbele za dober obisk.
^Pravnik Rolc je tucjj povedal, ^ Prvi del letošnjega programa " lih
2e uresničujejo. V vseh kra-
občine so uspešno opravili avanja o vzgoji otrok v ob-l^ih šolah. Sedaj je na vrsti '<*lus predavanj o socialistični P°litiki vasi. O tej temi bodo po J^h predavali strokovnjaki, ki p ukvarjajo s kmetijstvom. Ruvanja bodo v sedmih kra-
lifa
v občini.
SANJSKA GLASBENA SOLA
V TRSTU
ajies, 26. marca, bodo v Trstu . .... t"**   v    Avditoriju, največji
mfcajšnji koncertni dvorani, bastopiij gojenci kranjske glas-e'le šole. Spored bodo izvajali: l?"*UU orkester, godalni in ^*virski   kvartet,   ženski vo-
ni oktet in solisti oddelkov ,a klavir, violino, violinčelo in
lo"Petje.  V  ponedeljek bodo
sneli v Trstu tudi 40-minutni Dr°&«-am RAL
Od kod ime PLANINA
t Gorenjska je klasična dežela HrJ*ma ui alpinizma. Ljudje a<*1 hodijo v hribe, v gore ali na planine. Našim turistom je ? a ni n a visoka, skalnata in ^neierta gora brez drevja, PQn,,ajoča se visoko nad t m Pa'5m^> t0 je divji vi-^togorski svet. Takšne so na-
e Julijske in Savinjske Alpe Planine.  Zato se ljudje v ka-
li
/ an]ski ntimi sprašujejo,
jj* h moglo dobiti ime Pla-
■ 1 n a novo naselje, ki nastali   Yl       ' ■
na cisto ravnem svetu v ye!l>nestjii Kranja. Neki izo-it*Zfn*c> ki pa ni domačin, mi L sklici razlagati, da je nasc-l'e, dobilo ime pač po tem, ker yZl na strmem in skalnatem /eS«. visoko nad Savo in Ko-
Vol
t*lt^em kraju imenuje l/ud■ p 0 tudi v kranjski okolici t,eS,(pri Druln vki, Preddvori idr.). p0 tej poti ne pride-jl do zadovoljive razlage j Vnu- Obrniti se moramo na patine.
ra?ira'levnu imena )e feba y i/ ljudskega jezika.
nate"i jeziku pa beseda plani-tH?°mcni neka) drugega kot v
Ijiul'^"0"1 ,e/l^u- ?lanma >e 1 wl dvoje:  najprej gorski
j kar je za nižinca že do-f 7-a planino. No, naselja
Pa ,er i€ '£lvtna poleti
Rl W P°tcm Pa odprta, **ti L ?"^iand v nižini (seno-Ju ' .kosenine,  lazi). Sorodne
"'av 50 ie f'lar'' Plan>a> Pla-izy'1' Punica, planota. Vse P"!**'0 '2 osnove plan, ki tatfl "d prt, 2 drevjem neza-■ SVet- Primerjaj ljudske Pla n'Cl /''"' '* gozda na a, <>, biti na planem, hribi so "'aru   i i i
Pori 50 P ' L h ne~ pfee ' ' drevicm. O tem so lichC' ■ ra/->nišljali   naši zem-
n'-Ha ' P°Hdarjajo, da je pla-vUk i^rva označevali skoraj )trn vclik, odprt in z drevni!) neZara^l svet izven stal-/,„ 2?'»/i; in obdelanega po-l)Cs i *k pomen imajo gornje »ihT pri drugih Slova-
pjj* Povedanega  si je lahko
Pl aH!1''   da   tudi kranjska ■■Aniki a -r l
s tlt ■ 'i A nima me opravka
Pot)i!S'!f"° Punino. Sprva je
Pktil    H' *01 k&nsKo ime
net>n ' i '■"'/," in z drevjem
^(eu* svet' hi ic nastal J lica ''Cn>, Z'y£dov, saj je oko-Kozdo      'ej Pri'iel zarasla z
Že v februarju se je začel se- jetja sama naročajo predavanja minar za mlade člane ZK. Petih pri Delavski univerzi, in to se-predavanj se je udeležilo 35 slu- veda takšna, kakršnih si posluša teljev.  V Jelovici  je že dalj šalci želijo.
časa seminar tudi za člane delav- Precej prijav je zbranih tudi skih svetov in upravnih odbo- za začetniški tečaj nemškega rov obrtnih in komunalnih pod- jezika na Bledu in v Gorjah in jetij. V marcu je dvakrat teden- za tečaj angleščine na Bledu. — sko seminar za vodstva sindikal- Se pred sezono bodo pripravili nih podružnic v občini, in sicer poseben tečaj za člane zadružnih v Društvenem domu na Bledu, svetov pri vseh kmetijskih za-Prve dni marca se je pričela tu- drugah. Program je dokaj obsedi trimesečna šola za vodilne žen in zajema predvsem aktual-člane mladinskih aktivov in ko- ne stvari s področja zadružni-mitejev.  Program  predavanj  je štva.
zelo pester in zanimiv. Podjetje Ob  koncu  je  upravnik Rolc
LIP  Gorje  je  s sodelovanjem povedal,  da  je  upravni odbor
Delavske   univerze   organiziralo pripravil tudi program za jesen,
za svoje delavce in uslužbence tako da bodo s predavanji, te-
vrsto   zdravstvenih   predavanj, čaji in seminarji v novi izobra-
Razveseljivo  je zlasti dejstvo, ževalni sezoni lahko pričeli prej
da nekatere organizacije in pod- kot letos. -jb
Delavska univerza v Tržiču
Prostor - največja ovira
Delavska univerza v Tržiču je Delavske univerze bi moralo biti bila ustanovljena 1959. Za le- sistematičneje. V Tržiču je po-tešnje leto si je pripravila ob- manjkanje učnega prostora sploh širen program dela (predavanja, precejšen problem. Zato bi bilo seminarji, tečaji itd.), ki so ga treba pričeti resno razmišljati že pričeli izvajati. Vendar jih pri o gradnji delavskega doma, ki bi delu ovira vrsta težav, med ka- imel primerno dvorano, delovne terimi moramo na prvem mestu prostore, prostore za razne orga-omeniti vsekakor prostor. Last- nizacije, učilnice in kabinete, činih prostorov namreč nimajo, za- tablico in knjižnico. Tudi proto gostujejo po šolah, ki pa so blem knjižnice je namreč v Trže same s prostori zelo na tes- žiču že dlje sila pereč. Z izobra-nem in v Bombažni predilnici, zevanjem odraslih pa dobivajo kjer je stanje približno enako, prav knjižnice nove naloge. Prostor za eno predavanje sicer Pogoj za ureditev knjižnice pa že dobijo, toda izobraževanje so novi prostori. Razen tega je Vi i"* j V knjižnice treba modernizirati, KONCERT predvsem pa jih dopolniti z MLADINSKEGA ZBORA ustrezno literaturo, ki  jo bodo
S predstave Kulnndžičevih .Isod-
Pretekli teden so učenci — člani dramske skupine Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju uprizorili Josipa Kulundži-ča »Usode«. V stilu sodobne drame je pisatelj v okviru stanovanjskega problema izdelal nekaj aktualnih, tipičnih in usodnih problemov. Pet deklet (v izvirniku jih je 7) pripoveduje svoje zgodbe preu profesorji, ki so v komisiji za sprejem v študentski dom. Vzroki, zaradi katerih so dekleta ostala brez strehe, so zelo tragični in zanimivi, tako, da poslušalce  pritegnejo.  Glavno dogaja-
nje — pripovedovanje, avtor prekinja s krajšimi dogajanji iz preteklosti, ki so kot nekake ilustracije, dopolnila glavnemu dogajanju, obenem pa drobci iz življenja  razočaranih deklet.
Ta metoda prikazovanja, ena izmed novosti moderne drame, zahteva odločno režijo in poenostavljeno sceno. Videti je bilo, da je bilo oboje v rokah izkušenega režiserja Lacija Ci-goja. — K enovitosti drame so prispevali odlični svetlobni efekti in izvrstno izbrana glasbena spremljava. K uspehu predstave pa so prispevali prav
vsi mladi igralci, kajti zaigrali so z vso mladostno vnemo, prikupno in preprosto.
Na sliki: Zadnji prizor Kulun-džičevih »Usod« v izvedbi članov dramske sekcije Svobod Sr. tehnične tekstilne šole v Kranju. Slikali smo jih na eni izmed zadnjih vaj. Mladi gle-dališčniki kljub mrazu, saj morajo kar v plaščih in rutah ponavljati stavek za stavkom, prizor za prizorom, ne izgubljajo volje do dela in pozno v noč — podnevi jih čaka šola in učenje — čeprav utrujeni, nasmejanih obrazov zapuščajo odrske deske in odhajajo k počitku
M.
Ob uprizoritvi 0'Neillove drame na Bohinjski Beli
Zgodba človekovega gneva in strasti
Drama STRAST POD BRESTI strasti, je prava podoba družin- no niha med spominom na umr-
Eugena O'Neilla, vodilnega ame- ske tragedije. Nosilci dejanja so lo mater in tujo žensko, ki se
riškega dramatika irskega rodu, pravzaprav žrtve pretirane last- je vrinila na njegov dom. Vlogo
s precejšnjo   umetniško   močjo ne čutnosti, notranjega gneva in Efrajima Cabota je zelo dobro
Mladinski   pevski   zbor   RTV starei^i delavci lahko uporabljali podaja naturalistično pobarvano brezobzirnega okolja. Omenjene igral Zdenko Cund. Starega in
Ljubljana je v sredo, 23. marca Pri študiJu
pripravil  Koncert  za   kranjske Delavska univerza v Tržiču si
šolske pevske zbore, in sicer kar prizadeva razširiti svoj delokrog
dvakrat, dopoldne in popoldne, tudi na okoliške vasi. Tamkajš-
Pod vodstvom dirigenta Janeza njim prebivalcem so znanje po-
Kuharja so mladi pevci peli na- sredovali doslej v obliki preda-
rodne in umetne pesmi. Sodelo- vanj, nameravajo pa organizirati
val je tudi basist Dragiša Ognja- tudi    nedeljske kinopredstave,
novic, pri  klavirju pa   ga   je kar  pa  je  seveda  povezano s
spremljal Slavko Mihelčič. precejšnjimi stroški.
zgodbo ali bolje tragedijo ameriške družine. Avtor nam v njej brez olepšavanja odkriva človekove nagone in strasti, ki ob različnih prilikah z vso brezobzirnostjo in z nezadržano silo privro na dan.
Ta   nenavadna naturalistična zgodba ki razplamteva v ljudeh skriti gnev in razgalja njihove
činitelje pa naturalistična zgodba le še poudarja, jih notranje poglablja ter jih psihološko ute-
korenitega farmerja je predstavil doživeto in psihološko prepričljivo ter rahlo karikirano. S
meljuje, hkrati pa jih stopnjuje  svojo igro je oblikoval tragično
do skrajnosti.
Uprizoritev tega dela minulo nedeljo na Bohinjski Beli je prav lepo uspela. Lahko zapiše-
podobo starca, ki je še poln hrepenenja po življenju in ustvarjanju, toda leta in trdo večde-setletno delo na farmi mu je iz-
mo, da je to nov resničen uspeh črpalo življenjski sok. Anica igralcev v tem kraju, saj tako   Golmajer je to pot prvikrat na-
Ob peti premieri v Prešernvvem gledališču
Otto L Fischer: »Prosti dan«
Po  štiridesetih  letih  zakona, predek v odrskem izražanju, ki ta (Nace Reš), krčmarja Christi-
zahtevno delo ni bilo lahko uprizoriti. Tudi občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno.
Dramo je dobro zrežiral Anton Kelbl. Čeravno je imel na razpolago skromna sredstva, je vendarle uspel ustvariti prepričljive in žive igralske podobe in enovito ter poglobljeno igro. Sam je tudi igral vlogo Ebena. Me-
potem ko je rodila že dva sinova in hči, prvi sin pa se je že
ga opažamo od predstave do predstave. Nikakor pa ne sme-
ana (Janez Grašič), natakarico Meto (Miča
stopila v večji in zahtevnejši vlogi. Mlado Cabotovo ženo Abbie Putman je v nekaterih prizorih uspešno predstavila, zmeraj pa se ni dovolj približala osnovnemu psihološkemu konceptu zahtevne vloge. Vendarle pa je kot mlada in še neizkušena igralka pokazala obetajoče igralske sposobnosti. Zelo posrečena in dobra sta bila
Pretnar.
jb
sloma  z umirjeno igro, drugič
pa spet sproščeno in hrupno, je  v vlogah Cabotovih sinov Sime-
tudi   poročil   in   dobil   svojega ►**waw*vc' 1,"v<imu  K" M """^  v™«—   Fajon),  plavolasko znal   precjstaviti   problematičen  ona in Petra Jože Odar in Lojze
otroka, po štirih desetletjih mo- m<> prezreti tudi v oblikovanju (Božena Igličeva), Bennvjevo že- lik razdvojenega Ebcna, ki očit
notonega   življenja  med  štirimi likov posameznih oseb, saj so to- no Ido (Irena Šiling) in druge,
stenami  v skrbi  za  otroke  in krat na Spi0<to0 vsj odigrali svo- ki so svoje vloge skrbno izde-
moža,  si je mati  Marija  vzela  . .        , . .       . , ,.   . ... .x „
,.   j * __,,x_„   i*    ... jo vloge s pravim odskim ob- lah, čeprav so bile manjše. Prav
prosti  dan.   Enolično   m dokaj
bedno vsakdanje življenje jo je č^-k0111 in prepričevalnostjo. To tO pa je nadvse pozitivno, saj so
ubijalo in ko je zvedela, da njen velja predvsem za mati Marijo običajno   na   amaterskih odrih
mož zahaja v klub zaradi zape- (Milena  Valenčič), najstarejšega prav manjše vloge tiste, ki raz-
sina Bennvja (Tone Ilotko), oče- bijajo celoto. B.
Stanke Umu
ljive garderoberke, da bo hči odšla z doma z nekim poročenim moškim, jo je strlo. Zbežala je sama pred soboj, da se umakne strahotnemu premišljevanju.
Drama v dveh delih "Prosti dan« Otta L. Fischerja ima takšne* vsebino, če bi jo hoteli zapisati le z nekaj skromnimi besedami. Avtor je motiv za delo našel v vsakdanjem življenju in ga dramaturško obdela] do najmanjših podrobnosti in ga postavil v okvir največjih odrskih umetnin. Drama ima na gledalca močan psihološko-vzgojni vpliv, ki se stopnjuje zlasti v drugem delu, ko prtxl njim na odru s filmsko naglico tečejo prizori iz •življenja matere. Avtor je hotel z delom predvsem dokazati, da je žena prav tako človek kot mož in ne le bitjo, ustvarjeno za krpanje, g<xs'podinjenje in uničujoče premišljevanje Q usodi človeka, utesnjenega med štiri stene. Ta namen pa je dosegla tudi predstava kranjske Svobode v petek zvečer (18. marca), ko se je v tej sezoni že petič dvignila pr^mierska zavesa.
Re^i.ser ing. Boris Valenčič je delo z »snoval z dokaj.šnjim ob-čulkom za dramo, zlasti spretno pa so bili izpeljani siml)oli<n. prizori, ki bi sicer lahko razbili
homoigenoel predstave, Morda j<*
uprizoritev malce motila tehnična plat: svetlobni učinki in scena . ama po .sebi, čeprav je bila funkcionalno zadovoljiva.
In še nekaj besed o igri kranjskih amaterjev. Razveseljiva in morda za nadaljnjo gVedaMflko
ustvarjalnost najpomembnejša ugotovitev je vsekakor velik na
Pred šesto premiere v Čufarjevem gledališču na Jesenicah
Redek jubilej
V okviru kulturno umetniškega društva »Triglav« iz Dupclj deluje tudi moški pevski zbor, ki je 20. marca slavil velik jubilej 30. letnico obstoja. Proslavitev so združili s samostojnim koncertom pod vodstvom zborovodja Edija Ošabnika. Člani zbora so
Šesta premiera Cufarjevega gledališča na Jesenicah v letošnji sezoni bo ljudska igra v 4 dejanjih F. S. Finžgarja »Divji lovec«. Pri uprizoritvi bo sodeloval ves igralski ansambel, pomnožen z vrsto mladih igralcev in igralk, ki so se odzvali pred meseci razpisani avdiciji. Predstavili se bodo v soboto, dne 26. marca zvečer. Igro je režijsko pripravil Jože Tomažič, sceno pa zasnoval Bojan Cebulj.
Prav gotovo bo pri občinstvu »Divji lovec« naletel na topel in številen sprejem, saj Čufar-jevo gledališče že nekaj sezon ni   uprizorilo   izrazite ljudske
igre. Romantična zgodba o nesrečni Majdi in njenem divjem lovcu, ki se dogaja pred sto leti na Gorenjskem, res ne pripoveduje o kakšnih pomembnih človeških problemih, niti na kakšen globok umetniški način, je pa del našega ljudskega izročila in zgodovine, zato nam je blizu in pri srcu. Obenem pa je prav »Divji lovec« omogočil celo vrsti novih mladih ljubiteljev gledališča, da se prvič preizkusijo na odrskih deskah, čeprav samo kot statisti, saj se jim bo tako nudila možnost, da se spoznajo z vso odgovornostjo gledališkega ustvarjanja.
B. C.
Knjižne novosti
Državniki naših dni
zapeli 18 pesmi, in sicer partizanske, narodne in umetne. Koncerta so se razen številnih obiskovalcev, ki so ob koncu izvajalec nagradili z velikim aplavzom, udeležili tudi povabljeni gostje, med njimi tudi nekdanji pevovodja zbora in zastopniki vseh množičnih organizacij. Ob zaključku so najstarejši in najzaslužnejši pevci prejeli diplome.
K tridesetletnemu jubileju tudi mi iskreno čestitamo! Na sliki: Moški pevski zbor KUD »Triglav« iz Dupclj
Naše knjižne police so do aktualnih tem nekam oprezne, zato so s precejšnjo zamudo izšli v slovenskem prevodu tudi Raden-kovirevi DRŽAVNIKI NAŠIH DNI. To se delu tudi pozna. V njem nastopa umrli Dulles in v rezervo umaknjeni Mollet, manjka pa Hruščev idr. Kljub temu obsega knjiga 23 vodilnih državnikov in politikov, ki danes krojijo svetu mir in vojno, ki vodijo usodo svojih narodov in držav. Tu se vrstijo možje od Churchilla in Eisenhovverja pre-
ko Haile Selasija in Daga Ham-marskjdlda do Nehruja in Mao Ce Tunga.
Niso to dokumentarne biografije, ampak so s publicistično ustvarjalnostjo plastično izrezani portreti. Značilno za Radenkovi-ćev slog je rahločutna analiza osebnosti, gibčno opazovanje dejanj in dogodkov ter oprezno nizanje zaključkov.
Knjiga je zelo aktualna in informativna, zanimiva pa tako, da je ne boš odložil prej, dokler ne prideš do konca. B-c
RTV LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pay>b 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
NEDELJA, 27. MARCA
7.35 Popevke za nedeljsko jutro.
8.00 Mladinska radijska igra Friedrich Feld: Harmonika popotuje.
8.37 Frano Pavia: Rapsodija za veliki orkester.
8.57 Veselo v novi teden.
9.40 Pihalni orkester LM pod vodstvom Rudolfa Starica.
10.10 Se pomnite, tovariši . . . Stane Stražar: Hajka na Studencu — I.
10.30 Teden mednarodnih
smuških poletov v Planici.
13.15 Obvestila in zabavna
glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma.
14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
15.30 Franz Liszt: Madžarska fantazija za klavir in orkester.
15.45 Plesni ritmi iz operet. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Anton Schwab: Sonček moj.
16.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — II. 17.30 Radijska igra. 18.20 Ernesto Lecuona: Afro -
kubanski plesi. 18.35 Po domače v dvo- in
tričetrtinskem taktu. 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Skice iz življenja
Richarda "VVagnerja — V.
oddaja. 22.15 Zaplešite z nami! 23.10 S popevkami v deželo
sanj.
23.37 Matija Bravničar: Simfonična antiteza.
PONEDELJEK, 28. MARCA
8.05 Virtuozne skladbe igra violinist Isaac Stern.
8.25 Pianist Charlie Kunz. *8.40 Pojeta Vokalni kvintet Kranjčani in Obrtniški moški zbor Enakost pod vodstvom Viktorja Fa-bianija.
9.00 Naš podlistek - Slavko Batušič: Iz potopisov — I.
9.20 Blaž Arnič: Šesta simfonija »Samorastnik«. 10.10 Iz filmov in glasbenih revij.
10.35 Začetek in konec 4. dejanja opere Štirje gro-bijani.
11.00 Zvočni spektrum.
11.30 Oddaja za otroke.
12.00 Ciganski napevi.
12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtne cvetice
— enoletnice.
12.25 Pozdrav iz Slavonije. 12.40 Ansambla Jony Mever
in Maurice Larcange. 13.15 Obvestila in zabavna
glasba.
13.30 Slovaške narodne pesmi v priredbi Vitezslava Novaka poje sopranistka Sonja Hočevar.
13.55 Ruleta za zabavo.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.40 Naši popotniki na tujem
— ing. Tinn Maležič: Ob živilih in prehrani v ZDA.
16.00 V svetu opernih melodij.
17.10 Srečno vožnjo!
18.00 Radijska univerza —
ing. Janko Cucek:
Umetne smole. 18.15 Uroš Krek: Sonatina za
godala. 18.30 Športni tednik. 20.00 Revija zabavne glasbe. 20.25 Ansambel Felix King s
pevcem Ravmondom Gi-
rerdom. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Koncert ansambla slovenskih solistov p. v.
Karla Rupla. 23.10 Plesni zvoki iz studia 14
— Plesni orkester RTV Ljubljana.
23.40 Ameriške popevke.
TOREK. 29. MARCA
8.05 Glasba prcdklasičnih
mojstrov v partiturah
našega stoletja. 8.55 Radijska šola za srednjo
stopnjo — Ljubljana
pred sto leti.
IN TELEVIZIJSKI
od nedelje, 27. marca 1960 do sobote,     2. aprila 1960
9.25 Potpuri plesnih ritmov. 9.45 1. slika Mozartove opere Don Juan.
11.00 Iz slovenske solistične glasbe.
11.30 Zabavna paleta.
12.00 Trio Bardorfer.
12.15 Kmetijski nasveti —
Povečajmo vzrejo mesnatih prašičev.
12.25 Pet pesmi za pet pevcev.
12.40 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje.
13.15 Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Znane operne arije. 14.05 Radijska šola za višjo
stopnjo — Prežihov Vo-
ranc.
14.35 Klavir v ritmu.
14.45 Milan Ristič: Simfonične variacije.
15.40 Listi iz domače književnosti — Kajetan Kovic: Nove pesmi.
16.00 Izbrali smo za vas.
17.10 Razgovor z volivci.
17.20 Jean Sibelius: Simfonija št. 1 v e-molu.
18.00 Iz zbornika spominov.
18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe.
18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
20.00 Poje zbor Roberta Sha-wa.
20.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankin dnevnik
21.30 Antun Sorkočevič: Sonata za orkester.
21.40 Dvajset minut z ansamblom Mojmira Šepeta.
22.15 Slavna dela iz komorne
glasbe. 23.10 Zabavni koktajl.
SREDA, 30. MARCA
8.05 Prvi uspehi na koncertnem odru. 8.30 Od tu in tam.
9.00 Jezikovni pogovori.
9.15 Samospeve srbskih skladateljev pojeta barito-nist Milivoj Bačanovič in tenorist Drago Stare.
9.40 Majhni ansambli — drobne skladbice.
10.10 Felix Mendelssohn: Sen kresne noči.
11.00 Radi bi vas zabavali.
11.30 Oddaja za cicibane.
12.00 Prizor iz Massenetove opere Thais.
12.15 Kmetijski nasveti —
Marija Operčkal: Vaške kopalnice.
12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja.
13.45 Dunajski valčki.
13.30 Slovenske narodne.
13.50 Veliki zabavni orkester Franck Pourcel.
14.35 Poje zbor RTV Zagreb.
15.40 Novost na knjižni polici — Fran Milčinski: Zbrana dela.
16.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
17.30 Znani pevci — priljubljene popevke.
18.00 Kulturna kronika.
18.20 Iz slovenske solistične glasbe v času Novih akordov — XIII. oddaja — Janko Ravnik.
18.45 Domače aktualnosti.
20.00 Ali jih poznate? - XII. oddaja.
20.25 Intermezzo s hammond orglami.
20.30 Amilcare Ponchielli: La Gioconda.
22.15 V plesnem ritmu z
Ljubljanskim jazz ansamblom.
22.35 Melodije velikih mest.
23.10 Krešimir Baranovic: Makedonska suita.
23.30 Angleški plesni orkester Johny Dankvvorth.
ČETRTEK. 31. MARCA
8.05 Veliki orkestri - znane
melodije. 8.35 Nekaj opernih uvertur. 8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo — Prežihov Vo-
ranc.
9.25 Poje Komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kunčja.
9.45 Violinske skladbe Ma-,tije Bravničarja igra Ali Dermelj, spremlja Marijan Lipov^ek. 10.10 Popevke se vrstijo. 10.40 Pet minut za novo pesmico.
11.00 12.00
12.15
12.25
12.40 13.30 13.55 14.20 14.35
15.40 16.00 16.30
17.10
17.30 18.00 18.15
18.45
20.00 20.45
V deželi Lope de Vege. Narodne ob spremljavi harmonike. Kmetijski nasveti — ing. Janez Batis: Živalske kužne bolezni — prenosne na človeka. Plesni orkester Willy Berking.
Od polke do kola. Zvočna panorama. Francoske operne arije. Sport in športniki. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. S knjižnega trga. Obisk pri J. Brahmsu. Popevke na tekočem traku.
»Od kod si, dekle, ti doma?«
Europa express. Turistična oddaja. Spoznavajmo naše umetnike! — XXIV. oddaja.
Radijska univerza: prof. dr. ing. Vladimir Mulje-vič: Kaj in kako merijo umetni sateliti v vesolju.
Četrtkov večer domačih
pesmi in napevov. Zabavni orkester RTV Ljubljana. 21.00 Portret - Tone Seliškar. 21.40 Komorni intermezzo. 22.15 Po svetu jazza — Jazz
pod drobnogledom. 23.10 Nočni koncert.
PETEK, 1. APRILA
8.05 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta. 8.30 Richard Strass: Koncert za violino in orkester v d-molu.
9.00 Naš podlistek - Slavko Batušič: Iz potopisov — II.
9.20 Plesni orkester Max Greger.
9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe.
10.10 Od valčka do calvpsa.
10.35 Antonio Janigro igra priljubljene skladbe za violončelo.
11.00 S popevkami po svetu.
11.30 Družina in dom.
11.45 Narodne in umetne za petje in orkester.
12.00 Zabavni orkester Raphaele.
12,15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v aprilu,
12.25 Modest Musorgski: 2. dejanje opere Boris Godunov.
13.30 Poljudne skladbe izvaja Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba.
13.50 Poje Slovenski oktet.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo   —   Leteči tisočak.
14.35 Kr.lejdoskop prijetnih
zvokov. 15.15 Re'tlame in zabavna
glasba.
15.40 Iz svetovne književnosti — Johannes Becher: Strah.
16.00 Petkov koncert ob štirih.
17.10 Razgovor z volivci.
17.20 Lepe melodije.
17.40 Narodne pesmi poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja p. v. Jožeta Koresa.
18.00 Človek in zdravje — dr. Marija Kuralt-Vončina: Klimatsko zdravljenje otrok.
18.10 Kvartet Milana Stante-ta z zabavnim sporedom.
18.30 Iz naših kolektivov.
20.00 Godalni ansambel p. v. Boruta Les jaka.
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
20.30 Mozartovi koncerti — XVI. oddaja.
21.05 Miroslav Miletič: Rapsodija za violo in klavir.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Nočni operni koncert.
22.45 Zabaval vas bo kvintet Jožeta Kampiča.
23.10 Milano - New York.
23.30 L. M. Skerjanc: Godalni kvartet št. 5 v fis-molu.
SOBOTA, 2. APRILA
8.05 F.mil Adamič: Koroška suita.
8.30 Francoske in italijanske
popevke. 9.25 Nasi partizani pojo . . .
9.40 Plesni orkester Erwin Lehn.
10.10 Odlomki iz slovanskih oper.
11.00 Zabavni zvoki. 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Deset minut s Kmečko godbo.
12.00 Aram Hačaturjan: Štirje odlomki iz baleta Spartak.
12.15 Kmetijski nasveti —
vet. Zoran Zeleznik: Virusne bolezni domačih živali.
12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja.
12.45 Pojeta Ivo Robič in Vali Hohnjec.
13.30 Venček nr.rodnih.
13.55 B. Smetana: Češki plesi za klavir.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 Na platnu smo videli.
16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — . XII. oddaja - Slavko Mihelčič.
16.30 Za vedro razpoloženje.
17.10 Glasbena križanka številka 23.
18.00 Jezikovni pogovori.
18.15 Trio Oscar Peterson z godali.
18.30 Kvintet Avsenik.
18.45 Okno v svet.
20.00 Pokaži, kaj znaš!
21.30 Melodije za prijeten konec tedna.
22.15 Oddaja za naše izseljence.
23.10 Do polnoči v plesnem ritmu.
Televizijski spored
NEDELJA, 27. MARCA
9.30 Beograd: Kmetijska oddaja.
10.30 Ljubljana: Planica 1960 — prenos smuških poletov iz Planice (prenaša EVROVIZIJA).
20.00 Beograd: Televizijski dnevnik.
20.20 Beograd: Kulturna panorama.
20.30 Zagreb oddaja.
•20.50 Improvizacije — zabav-no-glasbena oddaja.
21.50 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po skvetu.
PONEDELJEK, 28. MARCA
18.00 Beograd: Oddaja za družino in dom.
18.30 Poljudno znanstvena oddaja.
20.00 Televizijski dnevnik.
20.20 Tedenski športni pregled.
20.30 Zagreb: Srečanje z
učenci šole za uporabno umetnost — razgovor.
21.00 Beograd: Televizija o filmu.
21.30 Upor obešenih, mehiški celovečerni film.
TOREK, 29. MARCA
20.50 Dalje prenos sporeda tuje televizijske postaje.
SREDA, 30. MARCA
18.00 Zagreb: Pionirski mozaik.
18.45 Oddaja o telesni kulturi in športu.
20.00 Beograd: Televizijski dnevnik.
20.20 Aktualna tema.
20.40 Marij Kogoj: CRNE
MASKE — prenos opere iz Ljubljane.
ČETRTEK, 31. MARCA
20.00 Beograd: A. Doklič: Pozdrav šerifu, prenos igre iz sodobnega beograjskega gledališča.
PETEK. 1. APRILA
17.00 Beograd: Srebrna ante-v    na, prenos mladinske nagradne oddaje iz dvorane Kolarčeve univerze.
SOBOTA, 2. APRILA
18.00 Ljubljana: Papler: Hudobni graščak — lutkovna igrica za mladino.
18.45 Televizijska pošta.
20.00 Beograd: Televizijski dnevnik.
20.30 Zagreb: Televizijske reklame.
20.40 Kurir Tonček trobenta, zabavno-glasbena oddaja-
21.40 Televizijski film o nevidnem človeku.
družinski p o m e n k i
Zimske plašče bomo odvrgle in si nadele spomladanske. Na slik' vidite 2 modela takih plaščev, izmed katerih je prvi iz balonske
svile.
PULOVER
za 10-letno deklico
Za pomlad so otroci najlepše in najbolj praktično oblečeni v pletenih oblačilih. Ce si shranimo še nekaj volne, jih tudi najlaže in najlepše podaljšamo in razširimo, saj na ta način kar z otrokom rastejo.
Za pulover potrebujemo 200 g svetle volne, za krilce pa 350 g temnejše. Za pletenje moramo imeti 2 dolgi in 1 okroglo ple-tilko, vse št. 2,5, elastiko za pas na krilcu in zadrgo za pulover.
Navedena števila pentelj ustrezajo debelosti volne, ki nam pri 20 pentljah, če jih napletemo 28 vrst v višino, da kvadrat 7 cm.
Hrbet: Nasnujemo 96 pentelj in spletemo 24 vrst (16 cm) visok pas: 1 desno zasukana, 1 leva, menjaje. Dalje pa pletemo hrbtni del na pravi strani desne na narobni strani leve. Takoj v prvi vrsti delo razširimo, tako da po 4. in potem 11-krat po vsaki 8. pentlji, iz vmesnega vodoravnega člena spletemo po 1 desno zasukano pentljo. Ko napletemo 80 vrst (20 cm) od pasu, zazankamo za rokavna izreza na obeh straneh dvakrat 2 pentlji in dvakrat po eno pentljo v vsnki naslednji 4. vrsti. Po 100. vrsti (25 cm) od pasu razdelimo delo n« dva ena-
ka dela za hrbtni razporek pletemo desno in levo polov>c0 ločeno dalje. Za rob ob hrbtne^ razporku pa zasnujemo še Stvj pentlje. Ko smo napletle (°° pasu) 128 vrst (32 cm), zazankam0 za vratni izrez 12, dvakrat 3, i" sedemkrat 2 pentlji. Pri 140. vrs& (35 cm) posnamemo za ramen3 štirikrat 5 pentelj. Enako spl^ temo še drugo polovico.
Sprednji del spletemo kako* hrbtni, samo brez razporka.
Rokav: Nasnujemo 46 pentelj in spletemo 24 vrst (6 cm) vis°K zavihek: 1 desna zasukana, 2 leV1 — menjaje. Po zavihku o^t(;rri0
rsti
NASVETI
% Kava, ki ste jo predolgo kuhali, utegne postati grenka. Temu odpomoremo tako, da ji dodamo ščepec soli.
Ne bodite preveč v skrbeh, kadar prekladate porcelan. Tanek in na videz silno krhek porcelan je precej krepkejši od debelejše preprostejše posode.
f) Šopek na mizi nas bo dlje razveseljeval. č> bomo vrgli v vazo košček sladkorja.
t) Moten kis sčistimp tako, da dodamo litru kisa dve '•ajtii žlički prosilo-a mleka in močno stresemo. Om 24 ur čist kis previdno odlijemo, gošča pa ostane na dnu.
o Krompir pri kuhanju rad razpade. Temu se izoTnemo, če vrelo vodo odlijemo, dodamo mlačno vodo in kuhamo do konca.
^ Z raznimi tekočinami lepo odstranimo madeže iz belih tkanin, često pa ostane za čistili teman rob. Tak »oblak« bo izginil, ako bomo blago za minu-
0 Lesen pod ob razpokah rad to podržali nad vročo paro. ikripljje. S pomočjo noževega rezila take špranje zapolnimo s tekočim klejem. Ko se posuši, pod ne bo več škripal.
0. Mleko se ne bo prismodilo, če posodo splakncmo z vodo, v mokro vlijemo mleko in pristavimo k ognju.
rokav na pravem delu desno, narobni strani levo. V prvi v. po zavihku razširimo rokav, da po prvi šesti in petkrat P° vsaki naslednji sedmi pentlji |Z vmesnega vodoravnega člefl* spletemo desno zasukano pentlj0' Na obeh straneh razširimo r° kav šestkrat za 1 pentljo v pff; sledku 10 vrst, nato pa oscmkra za 1 pentljo v presledku 8 vf**j Po 132. vrstah (33 cm) od zaviP1^ zaokrožimo rokav tako, da *n' zankamo na obeh straneh p° cXl,^ krat 4, enkrat 2, osemkrat 1» w' krat 2 in dvakrat 4 pentlje. ostale pentlje (24) zazankam« naslednji vrsti vse naenkrat.
Drugi   rokav spletemo prvega.
PRALNE OMARICE
V  celjski  Tovarni emajli*8?* posode bo že pripravili prot*>ttP za   proizvodnjo   pralnih rrilZ\i Gornji del pralne omarice je plastične .snovii. vse ostalo Pa ' emajlirano. V notranjosti \c j\T lica za posodo, na vratih P«'1 \ virw»ki   '/ahojček   za [«>"liv:l potrebščine, Pralna omarica v dva pokrova iz plastične sn° ' ki morata, če ju obrnemo, 8* žiti za odcejanje pomite P00^' * Dvojni pomivalni k, kombiniraj omarico, ima estetski izgl' omogoča ekonomično >/ko!,. [ nje kuhinjskega  prostora. » serija  novih kuhinjskih Pr:1 v omarir b<> prišla na trg letoS drugem polletju.
Otekli gležnjl
Večkrat  »pazite,   da so gležnji otekli, zvečer od na,,(' nega dela, zjutraj pa od n1"r(„ bitne prOČUte noči. Ce sle P „ pričani, da otekline niso "rA°\^ nje  bolezni,  na  primer sr ^ marveč le posledica utrUi'*"0.^ tedaj bodo obkladki iz kiin,e.ej-nega čaja kmalu spravili 9 . nje v prvotno obliko. V ,f kladek lahko zavijete glcž.nj«' ^ noč,   vendar   pazite,   da   J'"J ,j
boste  povezali  pretrdo.  ^v,r ^ krvni obtok bi vam lahko n»P vil več škodo kakor koristi.
				i       i ■ 9HB
GO		iS-		
ZANIMIVOSTI 0B VSEP0VS§B
TUDI TO RAJE Nalci novinar je vprašal Ste-v&tiaona, bivšega demokratske-|a kandidata za predsednika ^A, če bo tudi v tretje poskušal kandidirati za ta polo-ZaJ- Stevenson mu je odgovoril: '^j bi se raje celo poročil, kot da bi znova pristal, da bi ^ Predsednik!«
°&ISK NA NAJVIŠJI RAVNI
% nedavnem obisku v Brazi-jjji je ameriška filmska zvezda Kun Novak obiskala tudi prednika Brazilije Juselina Ku-bi^'ka. Razgovarjala sta se brez tolćama, čeprav Kubiček ne zna ^boljše angleško. Fo.orepor-^r> ju je zmotil med razgovora,  je  ujel  na celoloidni
rak nujno skupno lastnost: JjJ namreč ne trpita čevljev. ^°Hiywoo;lska  zvezda  je med
a26ovorom svoje čevlje preprosto sezuia, medtem ko se je Prednik napol sezul.
BAGERTY — PREZAPOSLEN Janies   Hagerty, predstavnik e,e hiše za tisk, eden izmed sodelavcev predsed-s|k* Eisenhowwerja, je na red-*• tiskovni  konferenci  v VVa-*hlQfftonu   izjavil novinarjem, * le zadnjih 5 let tako zapo-ea> da je uspel preeitati eno *&Rlo knjigo. Na vprašanje, ka-ver* Je bila ta knjiga, je odgo-*rW: »Naučite se spati!« PRUATELJSKO SREČANJE lo sovjetskih  polarnih razi-^ovaiCev> ki so se odločili, da J**fcejo Antarktiko   — »šesti -^inent«, je prišlo do Južne-Pola, kjer so obiskali amc-y tL° ekspedicijo, ki ima bazo predelu. Sovjetski znan-eRiki so bili v gostih polne V prijateljskem vzduš-*° izmenjali izkušnje s svo-
cev, ki so z iizgovorom, da bodo kupljeno blago odnesli v avto, jemala hkrati tudi vozičke s ko-šanlcami. Zdaj so uvedli novost na teh vozičkih. Nanje so obesili ključavnice, ki se same zaklenejo, brž ko zapeljejo kolesca čez magnet, ki je pred izhodom prodajalne.
KNJIGE GOVORIJO V knjižnici Zveze slepih na Dunaju imajo danes 115 knjig, katerih besedilo so posneli na magnetofonski trak. Snemanje je trajalo 1500 ur. Knjige so pred mikrofonom brali gledališki igralci in tudi sami književniki. Tako so izdelane knjige, ki govorijo. Slepcem so najdražja zabava, razvedrilo in tudi uteha.
PODMORNICA ZA 10.000 din Seveda se je to pripetilo v Združenih državah: prijatelja Bass in Hardgraves iz Corsicane sta kupila star kotel za vročo vodo, dolg tri metre, privarila nanj 50 cm širok- stolpič, vgradila nekaj okroglih okenc, vse skupaj vodotesno zaprla in se s pomočjo balasta spustila pod vodo. Svojo podmornico, s katero sta dosegla že globino 5 metrov, peganjata sama, z nogami in gonili, ki vrte preprost propeler. Vse skupaj je stalo menda v našem denarju le okrog 10 tisočakov!
TONE SVETINA   LOVCEVA HCI
Riše Milan Batista
106.
Sedela sta v cvetočem vresiu in tujec ji je božal roko. Slap njegovih prikuplji-vih besed je bil neusahljiv. Pritiskal se je k njej, jo objemal in jo skušal poljubiti. Igrivo se je branila in se izmikala. To ga je zelo dražilo in mikalo. Potem jo je iznenada vprašal, če res ljubi nekega divjega lovca. Takrat se ji je veseli obraz zresnil. Zagledala se je proti samotnemu macesnu v pečeh. Prijel jo je za roko, ona pa se mu je iztrgala in zbežala kot splašena srna. Dohitel jo je šele nedaleč od hiše. Spe-hana ga je dočakala.
107.
Pred hišo ju je pričakala Neža. »Uh, kako lep par sta!« si je mislila. »Herman, ta bi bil za našo,« je brundala sama pri sebi, ko je opazovala mlada človek?., ki sta se bližala domu. Jto pa je Herman brez besed odšel v lovsko sobo, je začudeno pogledala.
»Kaj pa sta imela?« je brž vprašala hčer. »Kaj pa naj bi imela? Sprehodila sva se.«
»No Minka poslušaj, le dobro pazi, kako se boš obnašala do gospođa. Veš, gospoda hitro zameri.-«
108.
Mračilo se je že, ko je mimo Zaslapa pridrsal Nek. »Pozdravljen, deklic!« je zavpil na Minko, ki je Tacku prinesla hrane. Pod hruško sta malo postala. Brž ji je povedal, kako je bilo z Boštjanom, in kako sta prebila zimo. Dekle je zardelo, ko ji je pravil, da je Boštjan, ko je bledel, izgovarjal le njeno ime. »E, rad te ima, rad! No, saj naprej ne bom pravil, vem pa,« se je starec zvito namuznil. »Kaj pa veste?« »No, no, to tudi govore ljudje po dolini, da boš vzela gospoda z Dunaja. No, saj je prav,« je dejal Nek in vrgel na ramo koš ter se odpravil.
Proračuni samcev in samk
Šolski
humor
sif3* aineriškimi kolegi. Sovjet-Am eIispedieija, kl križari po jj. arktikj, je krenila iz baze y lrui in je bila pred obiskom periski I > j na poti 89 dni. rist*0rno sodelovanje in tova-n v° bi kazalo prenesti tudi področja in v druge
^ROKODILI NA CESTAH
severnih avstralskih me-da se je uveljavila nova mo-jj..* Namesto psov petičniki vo-na sprehode — krokodile. mJ^^e dame se sprehajajo po 1«
Življenjski pogoji samcev so precej drugačni od pogojev poročenih ljudi. Deloma je vzrok v tem, da so samci mlajši ljudje s krajšo delovno dobo in manjšimi zaslužki, deloma pa v tem. da samci žive in se hranijo precej drugače, kakor poročeni. Nekaj zanimivih podatkov o tem nam daje anketa, ki jo že tri leta redno izvajajo v Beogradu. Anketa  zajema 100 samcev in
samk zaposlenih v industrijskih podjetjih.
Finančne ugodnosti in neugodnosti »samstva«
Skupni mesečni zaslužki samcev stalno rastejo. Od 11.700 din so do leta 1958 narasli na 14.900 dinarjev. To ustreza višini mesečnih prejemkov priučenih in kvalificiranih industrijskih delavcev.
Anketa je pokazala, da samec
ulicah
■kroku lilom
ko-*Vrvic;!- Stevil° domačih kro-°V ^c ^a^° močno naraslo
Pr i6 °bčina v Kern/.u izdala irti r S' po katerem morajo 1q\a Ustniki krokodilov poseb-wt°volj''>'ne. Za dovoljenje je Plačati visoko takso. Kdor glrl°^JeTVia nima, mora plačati ^ ?°. razen tega pa mu o:lv/.a-<*rua ^»^fKlila. Toda nastal je fte S Problem: občina namreč !jCr,rric,"e najti človeka, ki bi za izvajanje tega odlo-
»•Ontrolira''.:, če imajo spre-
dovoljenje za krokodile p4 Jin nimajo, ni  težko, teže »lMJ.e kdokodila odvzeti, ko iz-•jo »črnega« lastnika.
*ASClTA   PRED NEPOŠTENIMI KUPCI
jS^mopostrežne
trgovine
*kori°^U  So "trpele precejšnjo 0 zarali nepoštenih kup-
V Španiji je žc začela turistu" na sezona. Z njo so se začele tudi prve bikoborbe — največja turistična atrakcija v Španiji. Trda. kot kaže slika, je bil začetek slab. loreador Curro Montcs je bil že ob prvem letošnjem nastopu huje poškodovan,  ker  ga jc  bil  pobodel  z   regmi   in   treščil  čez ograjo
porabi mesečno za hrano okrog (5500 din (pred tremi leti je odvajal v ta namen 900 din manj), kar znese okrog 45 odstotkov skupnih prejemkov. Pri družini s itirimi ali več člani je ta odstotek višji, saj porabijo za hrano do 65 odstotkov skupnih prejemkov.
Za pijačo in tobak potroši samec kakih 800 din, približno toliko, kot pred nekaj leti, kar pomeni, da danes samci manj pijejo in kadijo, ker so cene tobaku in vinu porasle.
Za stanovanje porabi samec sorazmeroma precej, posebno v primeru z družinskim gospodinjstvom. Leta 1956 je dajal samec za stanovanje 1600 din, lani skoraj 2900 din. Tako je stanovanje vzolo lani samcu 16 do 20 % njegovih skupnih prejemkov (pri štiričlanski družini samo 2,3%).
Važna postavka so stroški oblačenja — pred tremi leti 1600 dinarjev, lani 2700 ali 15 % skupnih izdatkov za življenje, kar je približno isto kakor pri veččlan-skih družinah.
Pri hrani so samke boljše gospodinje
Ce primerjamo prejemke in izdatke samcev s samkami. dobimo različne odnose. Ze vi.'ina prejemkov je pri samkah za 25 odstotkov manjša kakor pri samcih. To pa predvsem zato, ker bo samke večinoma mlade z nižjimi kvalifikacijami.
Pač pa so samke boljši ekonomi kot samci. Za prehrano porabijo okrog 1400 din manj kot samci. Vzroka sta dva: ženske se hranijo skromneje, so pa tudi spretnejše pri nakupovanju živil. Kakih 88 odstotkov svojih izdatkov za hrano potroši samec v gostinskih menzah, samka pa le okrog 45 %. Precejšnja razlika je tudi pri tobaku in pijači. Za oboje porabi samka šestkrat manj kakor samci, za kulturne potrebe pa trikrat manj. To seveda ne pomeni, da samke manj obiskujejo kulturne prireditve, pač pa ima pri tem veliko vlogo »kavalirstvo« moških.
Samke imajo visoko »postavko« za oblačenje, tudi do 23 % skupnih prejemkov. To precej več velja kot pri moških, čeprav imajo moški za 25 % večje prejemke. Razlike so tudi glede izbire predmetov za oblačenje. Samci običajno kupujejo oblačilne predmete, ki imajo neposredni namen oblačenja ali zaščite pred mrazom, samke se pa odločijo predvsem za taka blaga in oblačila, ki so v modi.
Čeprav ta beograjska anketa spričo majhnega števila anketirancev ne more dati popolne in natančne slike življenjske ravni samskih gospodinjstev za vso državo, je vendar zanimiva, saj so nekatere njene ugotovitve bolj ali manj veljavne za vse na e kraje, zlasti za samska gospodinjstva v mestih in industrijskih središčih.
STOKRAT NIC
Zgodilo se je pri uri matematike na osemletki »Simon Jenko« v Kranju. Profesorica je zato, ker je bil to osmi razred točno vedela, kdo se bo za kateri poklic odločil. Pa je k tabli poklicala Mileno, za katero je vedela, da bo šla za prodajalko. Pri nekem računu je le-ta rekla: »Stokrat nič je sto.« Profesorica se je zasmejala in rekla: »Prav, se strinjam. Jaz bom tebi v trgovini dala stokrat po nič dinarjev, pa jih boš imela 100.« Milena je bila v zadregi, a se je kmalu znašla in dejala: »Jaz se tudi strinjam. Dala vam bom stokrat po nič metrov blaga, pa ga boste imeli 100 metrov.«
Fib
SREČA
Tudi tole se je zgodilo na osemletki »Simona Jenka« v Kranju. Pri uri fizike je profesor dejal Mihcu: »Ce boš danes znal, ne boš imel v spričevalu nezadostne ocene. Dam ti tole vprašanje: Kako deluje zračna tlačilka?« Mihec je zmedeno gledal okrog. Profesor mu je pomagal: »Ali imate doma »pumpo«?« Mihec je prikimal. »No pa povej kako deluje tista vaša »pumpa«,« ga je vprašal profesor. Mihec je olajšano vzdihnil: »Sploh ne deluje, je pokvarjena.«
Fib
ene
kletk
HjPr 0slušajt;i. Enderby je prosil mene, naj bi prevzel ta prijaj* ne pa ijudj, ki so po činu višji od mene. To je storil za-4| n)i[ Vzrokov. Prvo, midva sva bila sošolca in računal jr, t(>lj . "'koli iu> bo moglo priti na misel, da je moj stari prija-h>0j, 0 sl><>štovani predstojnik — kriminalec. Zanašal se Je na čia' . 'Ploftno poznano lojalnost. Drugo: vedel je, da je .lissic ttr> I* Podtalne organizacije In }e mislil, da me bo zlahka od-VP,-. tega primeri, ali pa me prisilil k molku, čc bi se pre-
^tVuT ;i' res'nc'- 1° K'1 resnično ni razburjalo. Ze v samem /.aU|), ", storil vse, kar je mogel, da bi v meni vzbudil ne-nityj ln.'(> v tebe, Danecl, in da me prepriča, da delava z različ-lfjt k '.''J'- Vedel je z adeklaslflkacljo mojega očeta. In uganil ri|(a       no,n na to re.uiral. Lahko si je zamisliti, da je za mo-
^v«*lika prednost, če išče samega sebe« ved(>i0nT'Siir J° t'sP(,l spregovoriti. Slabotno je rekel: »Kako sem v ^   ° Icssie?« Obrnil se je k robotu. »Ti! Ce vse to prenašaš
b " ^8emlrcev, jim povej, da je to laž. Vse to je laž!« stj| y !-v K;i i«' prekinil in povišal gla.s, ter ga takoj nato spu-M ,(> '"dno napeto lep«-tanje. »Razumljivo je, da |l vedel, da r0nv.-»Sl(' W*nica. TI si medievalist, <"!>n organizacije. Tvoji sta-
'''»Ijš',1:l,M'niki! O-itno ie, da si ves v tem. Toda obstoja se n,.ti| ' "ačin, da ti to dokažem. Kako je .lessie zvedela, da je I)a-j(, , fObot? Tega tedaj nisem mogel doumeli. Zdaj pa vem, da ,)r,»l)| 11 v  medlevallitlčnl organizaciji, toda to premakne
'iiiS;(r 'u      za stopničko naprej. Kako pa so oni vedeli? Ti, ko-
Ijj j robota tedaj, ko je prišlo do incidenta v trgovini s ci-v vi(|,.i 1 *rga nisem verjel. Nisem mogel. Ko sem k:' jaz prvič
*• to vprašanje rešil s teorijo, d« je nekdo v II. Daneelu
se
y^   ,n mislil, da je človeško bitje, in ja/ imam zdrave oči,
K' r,li s«'m prosi! dr. Gcrrijjrla, da  ie prišel iz VVashinglo-
ts"'ic sem uvidel, da mi jc potreben zaradi več vzrokov.
ko
Vid(.| (. s,'m k h poklical, sem stori! to / edinim namenom, da hi v0(l;i|   '* >n v Daneelu prepoznal robota ne da bi mu jaz to po-
K
va| s,|>n*is!,r' »i ga spoznal! Predstavil sem ga I)"neelu, roko-•i'' ' njim, pogovarjali smo se in šele potem, ko smo v
pogovoru prišh' nf humano'dne robote, tedaj je nenadoma raz.u-ntel. A dr. Gerrigel je največji Zemeljski izvedenec %\ robote. Ali mi moreš na to reči, da nekaj medievalističnih upornikov bolje pozna robote kot on in to šc v gneči in napetosti. In da so tako prepričani v svoje spoznanje, da na osnovi tega pokrenejo vso organizacijo v akcijo. Kar tako, na podlagi suma, da je Danec! robot?
Očitno je, da so morali medievalisti vedeti, da je Dancel robot. Incident v trgovini s čevlji ie bil namenoma uprizorjen, da bi vsi videli Daneela in da bi tudi Mestu Vsemircev pokazali stopnjo anlirobotskih občutkov v Mestu. S tem incidentom vo hoteli zaplesti situacijo in prenesti sum s posameznika na celotno prebivalstvo.
No, torej, če so vedeli resnico o Daneelu, kdo jim jc povedal? Jaz ne. Nenadoma sem celo mislil, da je to storil Daneel sam. Toda to odpade. Edini človek, ki je to še vedel, si ti, komisar.«
Enderbv je nepričakovano odločno rekel: »Možno je, da so bili v Odseku vohuni. Medievalisti so nas mogli zasledovati po mili volji. Tudi tvoja žena je bila vohun. Cc misliš, da sem jaz vohun, zakaj ne bi mogli isto to biti tudi druffi uslužbenci v Odseku?«
Kotički Bale.vevih ust so divje zadrhteb. »Ne vleči na dan namišljene vohune, dokler ne vidimo, kje je preprostejša rešitev. Trdim, da si ti krivec!
Zdaj z zanimanjem mislim na to, kako se jc tvoje razpoloženje dvigalo in padalo, komisar, kakor sem bil daleč ali blizu problemu. V začetku si bil nervozen. Ko ti včeraj zjutraj nisem hotel povedati vzrok svoje želio, da bi šel v Mesto Vsemircev. ti je pretila srčna kap. Ali si mislil, da sem te že spregledal, komisar? Da sem si izmislil zanko, da te bom izročil njim? Povedal si mi, da jih sovražiš. Oh tem so te malone oblile solze. Nekaj časa sem mislil, da so solze posledica ponižanj v Mestu Vsemircev, ko si bil osumljen, potem pa ml je Daneel rekel, da so bili s teboj zelo vliudni. Ti sploh nisi vedel, da so te osumili. Tvoja  panika je bila posledica strahu, nc  na ponižanja.
Ko pa sem prišel na dan s svojim popolnoma napafnim izvlečkom, ki si pa poslušal po Irimenzioviziji si spoznal, da sem zelo daleč od resnice, se ti je vrnila samozavest. Celo razpravljal si i menoj ln branil Vsemirce. Po tem si bil gospodar situacije 2 veliko mero samozavesti. Presenečen som bil, da. si mi tako /lahka oprostil lažno obtožbo proti Vsemireem, ko si mi
le nekaj pred tem predaval o njihovi občutljivosti. Ti si neizmerno užival v moji zmoti.
Potem pa sem poklical dr. Gerrigela. Hotel si vedeti zakaj, pa ti nisem hotel povedati. To te je spet navdalo s strahom, ker si se bal...«
R. Dancel je nenadoma dvignil roko. »Partner Elijah!«
Baley je po pogledal na uro. 23.42. Vprašal je: »Kaj je?«
R. Daneel je rekel: »Morda se je prestrašil zato, ker je mislil, da boš odkril njegove medievalistične zveze, če dopustimo, da obstajajo. Sicer ga pa ne obtožuje nič, kar bi ga. povezovalo z umorom. On s tem ni mogel imeti nobene zveze.«
Baley je rekel: »Motiš se, Daneel. On ni vedel zakaj potrebujem dr. Gerrigela, mogel pa si je misliti, da prihaja v zvezi z informacijami o robotih. To jo komisarja prestrašilo, ker je imel neki robot zelo rosno zvezo z umorom. Ali ni tako, komisar?«
Enderby se je stresel: »Ko bo to mimo . . .« Začel je, a ga je v grlu nekaj stisnilo.
»Kako ie izpeljan umor?« je vprašal Baley z zadrževanim besom. »C/Fe, prokletstvo! C/Fe! Uporabljam tvoje lastne besede, Dancel. Ti si poln dobrobiti C/Fe kulture in vendar ne v»diš, kako bi bilo mogoče uporabiti nekega prebivalca Zemlje, vsaj začasno. Povedal ti bom.
Za robota ni prav nič težko prehoditi odprti prostor. Niti ponoči sam. Komisar jo dal R. Summvju v roke revolver in mu ukazal, kod naj gre in kam. Sam pa je odšel v Mesto Vsemircev po običajni poti in ob vhodu tudi pustil svoj revolver. Od R. Summyja je potom dobil drugi revolver, ubil dr. Sartona, vrnil revolver R. Summyiu, ki ga je prenesel preko polja v Mesto Ncvv York. Danes pa je uničil R. Summyja, ker je preveč vedel in mu je to postalo nevarno.
To pojasnjuje vse. Prisotnost komisarja, izginotje orožja. In tako ni več potrebno, da bi so trapili z nemogočo teorijo, da bi človeško bitje iz Ncvv Yorka ponoči prehodilo prazen prostor.«
Ko je Baley končal, je R. Daneel rekel: »Zal mi je, partner Elijah, čeprav som hkrati vesel, da tvoje pripovedovanje ne pojasnjuje nič, kar zadeva komisarja. Povedal sem ti, da komisarjevo corobroanalitične lastnosti kažejo, da ni sposoben premišljenega umora. No vem, katero besede bi lahko uporabil za to psihološko dejstvo: ali strahopetnost, vest ali usmiljenje. Poznam sicer pomen teh besed, vendar nc morem oceniti. Vsekakor pa komisar ni morilec«
Te dni po svatu
KONEC OBISKA
V četrtek se je vrnil z obiska v Grčiji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todcro-vic s člani delegacije. Ob prihodu v Beograd je izjavil, da bi še posebej rad poudaril, »da je bila jugoslovanska delegacija pri uradnih krogih in pri drugih deležna prisrčnega gostoljubja. Povsod, kjer smo bili, smo se prepričali o iskrenih prijateljskih čustvih in zaupanju grškega naroda do Jugoslavije.« Člane delegacije so na beograjski železniški postaji sprejeli visoki državni funkcionarji, med njimi sekretar za zunanje zadeve Koča Popović
NAPREDEK
V četrtek so na seji paritetnega odbora za razorožitev v Ženevi razpravljali predvsem o kontroli razorožitve. Dosežen je bil določen napredek. Doslej potekajo razgovori v dokaj ugodnem in delovnem vzdušju.
TERITORIALNE VODE Na konferenci OZN za pomorsko pravo v Ženevi so ameriški in švedski predstavniki predlagali, naj bi bila meja teritorialnih voda 6 milj od obale. Vendar naj bi po ameriškem predlogu področje ribarjenja z izključno pravico obalnih držav segalo še nadaljnjih 6 milj od obale. Švedski predlog nasprotuje v tem pogledu ameriškemu. Sovjetski delegat pa se je izrekel, naj bi bila meja teritorialnih voda 12 milj od obale. Problem teritorialnih voda se vleče že dolga leta in kaže, da spričo različnih predlogov posameznih držav še ne bo kmalu rešen. Predlogi posameznih držav so zelo različni. Države zahtevajo od 3 do 12 milj obalnega pasu.
OBISK
Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je v sredo prispel na uradni obisk v Francijo. Prvotni datum obiska je bil 15. marec, vendar je moral predsednik sovjetske vlade tedaj zaradi lažje gripe obisk odložiti.
Sovjetskega predsednika so na letališču Orlv sprejeli najvidnejši francoski predstavniki na čelu s predsednikom de Gaullom. Ob prihodu v Pariz je bil Hruščev deležen prisrčnega sprejema sto tisoč Parižanov.
URADNIŠKA VLADA
Krščansko-demokratski stranki zaradi njenih notranjih nasprotij kaže, da ne bo možno najti trajnejšega izhoda iz sedanje vladne krize. Zato predvidevajo politični opazovalci, da bo Italija dobila uradniško vlado. Po sklepu vodstva demokrščanske stranke naj bi sedanji mandatar Tambro-ni sestavil uradniško krščansko demokratsko vlado. Ta sklep samo kaže na resno politično krizo, ki jo preživlja današnja Italija.
TELESNA KULTURA
Prvi dan poletov na 120 metrski skakalnici
Nov rekord 124,5 m
Jugoslovan Pečar postavil s skokom 115 m nov jugoslovanski rekord - 42 poletov nad 100 metrov
(Nadaljevanje s 1. strani) kali iz drugega naleta.  Gledalci je prisostvovalo okrog 15.000 gle-
je bil pri konkurečni seriji zelo so sedaJ nestrpno pričakovali, da dalcev.
dober tudi Miro Oman (73 m), v bi bil izboljšan planiški rekord. naiboliših reznltnt™-
drugi seriji pa je žal pristal pri Njihove želje so bile uresničene, $*f»*
67.5 m, sicer bi se lahko odlično v tretji seriji skokov je Vzhodni
uveljavil. Nemec Helmut Recknagel za pol
„ ,.   ,   _   ,        ,   ,»^TV metra izboljšal dosedanji plani-
Rezultat,: 1. Recknagel   (VN) m rekord   takQ da je Jta
227,5 (81, 77); 2. Kotlarek (ZDA) m 5 metra (v drugi seriji n65
212,5   (73,5,   74,5):   3.   Yggeseth metra). Tudi Jugoslovan Pečar je
(Norveška) 212 (70,5, 74,5); 4. Pe- bil odličen, saj je skočil 115 me-
to 108,5 metra (oba Vzhodna Nemčija), Vitikainen (Finska) 109 in 111, Kotlarek (ZDA) 102 in 108.5, Larsen (Norveška) 107 in 108,5, Muller (Avstrija) MM in 103,5, Zandanel (Italija) 102,5 in
i  tem  HncA(JPi 109, Bujok (Poljska) 100 in 102,
čar (Jugoslavija) 209 (74, 72,5); 5. trw  <110 m>  m^Je™  d°Segel Egger   (Avstrija)   104,5   in 108,
Lesser (VN) 208,5 (73,5, 72,5); 6. Jugodovanaki rekord. Skupno je (Norveška) 99 in 100J5,
.          .   . bilo danes doseženih kar 42 po- „    .     '     ,       ' .
V.tika.nen (Finska) 208,5 (74, 72); letov      ko 100 motrov. Qd osta- TKl™la . (fFl"f ^   ™ Q,m.
7   Samuellsten i7D4> 20^ MSJI t      i                   ~    + ,    t Lundquist  (Švedska)  97  m 108,
7. samuellsten (ZDA) 20o ("*A lm  Jugoslovanov  se  je tokrat Lesser  (Vzhodna   Nemčija) 101
spet odlikoval Jože Siibar, ki je in 1Q05 Bolckart (Z Nemcija) obakrat potegnil preko 100 me- .
-------, ------ - —   t       in sicer ie dose-el 101 in 102 m 106> Rey (FranciJa) 101 m
pognmnejših skakalcev iz 12 dr- J)°v> m sicer je aoaeZeL 1U1 in ioi,   Andersen   (Švedska) 101,
109 metrov. VVeischeider   (Z.   Nemčija) 101,
Vreme je bilo danes nekoliko Bergersen   (Norveška)   101, An-
wander (Z. Nemčija) 100,5, Glas* (V. Nemčija) 100 metrov.
Jože Javornik
71,5).
Planica, 25. marca. — 42 naj-
žav se je danes pognalo tudi na 120-metrski     skakalnici. Vsak
JUGOSLOVAN MARJAN PECAR MED POLETOM
Lepi načrti
V minulih dneh je imela ko- ga   mladinskega moderalskega
misija za tehnično vzgojo pri prvenstva, in sicer modelarji iz
OO LT Kranj svojo redno se- Škofje Loke. Nadalje se bodo
jo, na kateri so izdelali obši- temeljiteje povezali z društvom
ren program in koledar dela inženirjev in tehnikov, pripra-
za letošnje leto. Tako je v pro- vili bodo vse potrebno za Dan
gramu predvideno, da bo pre- mladosti itd. -an ko leta več seminarjev in te-
VZHOD. NEMEC HELMUT RECKNAGEL DAJE AVTOGRAME
čajev za učitelje, ki se že ukvarjajo s poučevanjem tehniškega pouka in za tiste, ki se trenutno še ne. To bodo izvedli skupaj s sveti za šolstvo. Več tečajev in seminarjev pa bo tudi za izvenšolsko tehnično dejavnost. Nadalje   predvidevajo ustano-
Tretja zmaga rokometašev Mladosti pred startom
MLADOST : SLOVAN 19:5 (11:3)
Kranj, 25. marca.
V povratni prijateljski tekmi s Slovanom iz Ljubljane so roko-viti komisije za tehnično vzgo- metaši Mladosti včeraj zabeležili skakalec je izvedel tri skoke. V slabše kot včeraj. Današnji sko- j0 tudi pri občinskih odborih se večjo zmago, kot preteklo prvi seriji so skakali iz prvega ki so bili le poskusni, vendar jih LT, organizirali bodo okrajno nedeljo v Ljubljani. Po slabih naleta, od koder je edino Reck- je vodstvo tekmovanja kljub te- razstavo iz vseh vej dejavnosti uvodnih potezah so se domačini nagel potegnil preko 100 metrov, mu za vsak primer ocenjevalo, LT po šolah ob priliki Gorenj- nekako po 10 minutah igre raz-Ko pa so šli drugič na start, so če bi jutri ali pa v nedeljo bilo skega sejma, v maju 6e bodo živeli in pokazali dokaj dobro bile daljave večje, saj so ska- slabo vrme. Današnjim tekmam udeležili v Velenju republiške- igro. Zgleda, da bo novi kolektiv rokometašev spet tak kot je bil v jeseni in da bodo Kranjčani za start v republiški ligi dobro pripravljeni.
Za Mladost so nastopili: Bevk, Bernard, Posedi, Poljka, Petrič (4), Arh (3), Bclehar (1), Sladoje (2), Čolnar (1), Sotelšek (5) in Česen.
Danes v Kranju: Mladost: Orient
Danes gostujejo v Kranju rukometaši in rokometašice Orienta z Reke. V okviru priprav za bližnji start v republiški rokometni ligi, bo to sreča-
lahko ugotovili, kako so se ro- premagali tudi reprezentanco kometaši Mladosti pripravili za  Ljubljane s precej visokim re-
start v republiški rokometni ligi, ki se začne 3. aprila. Gostje  z   Reke  so  eno najboljših
nje kranjske Mladosti z Rečani moštev na Hrvatskem. Lani po-zanimivo.  Na tej  tekmi  bomo   leti  so med  drugim  na Reki
LJUDJE   IN DOGODKI
ZLA POLITIKA
zultatom. Glavna tekma se začne ob 16.45 uri, v predtekmi ob 16. uri pa nastopita ženski vrsti Orienta in domače Mladosti. — Obe tekmi bosta na igrišču Mladosti.
155 KOŠEV ZA GIMNAZIJO
V ponedeljek, 7. marca, je gostovala na kranjski Gimnaziji ekipa športnikov iz Novega mesta. Pomerili so se v odbojki  in košarki. Tekme so bile
Pred okoli 150 gledalci je tekmo dobro vodil Feliks Kermav-ner.
J. J.
Škofjeloški dijaki obiskali Planico
Skoraj vsd dijaki iz Škofje Lo-zelo lepe. Obakrat je zmagala ke se bodo danes in jutri udele-Gimnazija Kranj  z rezultatom žili planiških poletov. Prav tako
Zla politika rasne segregacije dneva v dan vladajoča manjšina stopnjevalo, ko se je zvedelo, da
— ločevanja  belcev  od   črncev izmišlja  nove   in   nove  metode je predsednik Južnoafriške vla-
— žanje v Južnoafriški uniji rasnega zapostavljanja. Tako so de Vermoerd pohvalil policijo 3:0 in 2:0. se bodo udeležile jubilejnih sve-8VOJe nezaželene sadove. 71 mrt- sprejeli tudi zakon o propustni- zaradi njenega »spretnega in v košarkarski tekmi med isti- čanosti v Planici tudi vse šole iz vih in preko 200 ranjenih je vi- cah. Vsi domačini morajo ta do- učinkovitega^< ravnanja. Celo v ma fe &Q knmjski im_ Poljanske m dolj ^ sok  krvni  davek   ki  so  ga  ob kument vedno nositi s seboj. Pri ZDA, kjer običajno ne komenti-
zadnjih demonstracijah morali tem ne gre le za osebni doku- rajo dogodkov v državah, s kate- nazijci slavili visoko zmago, zen tega so posebne skupinske plačati afriški rodoljubi v boju ment, marveč hočejo s temi do- rimi imajo diplomatske odnose, saj so dosegli preko 150 košev, izlete in ogled sdeokov organizi-za priznanje osnovnih človeških volilnicami beli rasisti nadzoro- so uradno izrazili obžalovanje Rezultat košarkarske tekme je rali tudi škofjeloški delovni ko-pravic. vati gibanje črnskih množic, jih spričo krvavih dogodkov in iz-Nobena skrivnost ni. da je Juž- načrtno« razporejati z ozirom razili upanje, da bo ljudstvo Južnoafriška unija danes »trdnjava« na potrebe po delovni sili itd. noafnske unije po mirni poti do-rasne diskriminacije v svetu. Povsem jasno, da je bil zakon ^glo, da bodo ugodili njihovim Primer rasnega zapostavljanja v o dovolilnicah zato povod za de- ™htip\am- V Vo,iki tej državi jc že nekajkrat obrav- monstracije domačinov. Do de- litaniji je prišlo do demonslra-navala Generalna skupščina or- monstracij je prihajalo že prej. «U Protl P°*t<>pku južnoafriških
bil 155:80.
lektivi.
Zadnje resi*
DOMA... Beograd, 25. marca.
Na povabilo Zveze študentov Jugoslavije je prispel" danes v Beograd na 15-dnevm obisk delegacija Generalne zveze tuniških študentov. R*)" zen glavnega mesta bo obiskala tudi Novi Sad, Zagreb in Ljubljano. Z našimi predstavniki bodo tuniški študentje razgovarjali o okrepi^1 medsebojnih odnosov.
... IN PO SVETU
Pariz, 25. marca
Danes dopoldne sta se Pr^ mier Hruščev in predsedn«* de Ganile razgovarjala me, štirimi očmi. Pozneje so se jima pridružili še francosk' predsednik vlade in podpredsednik sovjetske vlade le' oba zunanja ministra. RazS0* varjali so se o nemškem vprašanju ter o problem1? Berlina. Politični opazoval01 menijo, da sta oba državni*9 ostala na svojih stališčih gl*" de teh problemov.
Ženeva. 25. marca
Pod  predsedstvom sovj
ir-
skega delegata Zorina je
dopoldne začela 9. seja parite* nega odbora za razorožite^ Za razpravo se je prijavil čehoslovaški delegat NoseK* Kaže, da bo govoril tudi soV^ jetski delegat Zorin.
Odgovoril bo na nekatere pripono francoskega   in britanskeg delegata v zvezi z vzhodni razorožitvenim načrtom. New York, 25. marca Tu so se danes sestali Prt'f' stavniki   29   azi jsko-afrišk' držav, da pregledajo in ođ brc pismo Varnostnemu v zvezi SE dogodki v Ju'110 afriški uniji. V pismu /an
7il'
vajo sklicanje izrednega '■ M danja   Varnostnega   sV(" '' ki naj prouči dogodke v •lu/' noafriški uniji.
5 seje tajništva Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev
oblasti. Se posebej boleče so dogodki odjeknili v azijskih in af-
Boljša povezava - večji uspeh
iT oPb zLrtniih «« Problem rasnega zapostavlja- * Ponedeljek, 21. n
so ob zadnjih južnoafriški   uniji   pred Po^e, je bila v prost,
rioroki domači- "•"*                                  J   . Krami   8   sei n t-.inišU
UM   ,„,.1 :,viin,. Generalno   skupščino   Združenih V"W1J  °-  »«ja tajnisn
5Iti   uveljavitev ..... nega Sv.-ta Svobod in
štva okraj-prosvet-
Zal brez uspeha. Kot v posmeh prevevajo   afriška   ljudstva, so
konstruktivnim naporom napred- vzbudila   in   vzpodbujajo   tudi JJJ državah.    redstavnik. teh
nih sil v svetu, s« južnoafriški Južnoafričane k boju proti tira- <kzc,a so sk,cn"
oblastniki s svojimi postopki še ni ji manjšine. Ko
poslabševali   položaj   domačinov demonstracijah gol
in ga privedli do skrajnosti. Clo- ni   hoteli prepreč
veku brez rasnih predsodkov je zakona o dovolilnicah, so najprej na™doy; nih društev   Najprej so pregle težko razumeti, da je mogoče še v Sharpevillu, nato pa še v dru-    /ad.n;M. traK"ni dogodki v Juz- slciepe zadnie seip t.lirli_ v drugi polovici dvajsetega sto- ffih mestih počile puške. Policija noalr.sk.  un.j!  so ponovn, opo-letja ločiti  z bodečo žico  črne je  neusmiljeno  streljala  v neljudi od belih, da se morajo črn- oborožene demonstrante.                      — —-----'            -------  prVo sej0 v sredo   23 marca
ci voziti v drugih vozilih kot bel-     streli  so  boleče  odjeknili  H- ™Jj  spametovati  bele  rasiste   Men   važnlh   sklt>p()V   jt>   tudi   na svojih področjih samostojno
lej  deželi.   Hkrati  so       en mnnvanio gospodarskega
V ponedeljek, 21. marca po- skih sosvetov, na njihovo vlo-torih OLO go na kulturnem področju v komuni. Potrebno je aktivno delovanje sosvetov v skupnem sodelovanju z občinskimi sveti. Kjer slednjih  še ni, je treba
min  vsemu  naprednemu  člove^  SWa;..Nat<>  so osnovali  sosvet   lo-te ustanoviti, an sicer z na-
društvih
občinskih
Svobod in prosvetnih društv^ V   zelo   živahni razpravi
pi>:;.imezniki kritično
it>
šivu, da bo treba z odločnejšimi
za  filmsko vzgojo, ki je imel
ci, se hraniti v drugih prostorih, rom  po  SVetu.  Svetovno javno
hoditi v posebne šole. mnenje   je   z   gnusom sprejelo
Vendar je tako v Južnoafriški ves(   0   pokolju   v J
uniji. Se več! V tej deželi si iz uniji. Ogorčenje se jc
znak, da odpor domačega prebi-
osnovanje
sveta. V našem okraju je nam
užnoafriški va,stva P™» diktaturi manjšine roč zclo pere5e st.mjt> <)ru.;vv še posebej bt',cev rast(' vzporedno z rasto- nih    proslorov    in nj;h()V(>)
ljali o vseh zgoraj navt-^j iii. V Radovljici v V ^ vrsti primanjkuje Povc7'ixn^' mod občinskim svetom in J| štvi. To pa velikokrat »»/jj njihovo delovanje. V ° ^ so-   usmerjati prosvetna društva in   Loki pri delu nimajo večji"1
Tržiču P*.
menom, da postanejo organizacijsko  trdna   telesa, sposobna
ljudsko prosvetno dejavnost. Opaža se namreč, da je prav
žav, medtem ko v manj kuje   prostorov in
K a
dr*
...ovega   konkretnega dela z društvi zelo  Clnni OS SPD bodo skupn^ , , rim  nosku-  vzdrževanja. Nad vsem tem bo   malo, da so društva dostikrat
I
Izdaja CP -Gorenjski tisk* — Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 807-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din.
število  aktivnega   članstva.   Od konkretnih
čim terorjem,
....  ta odpor za.lusi.i.  Indijski moral  imeti   pregled  omonjem (lsa
premier Nehru je ob zadnjih do- so,vot   skrbet:  bo  moral tudi
godkih upravičeno izrazil prepri- za   i/biro   idojnih    n;icrUn, za
čanje,  da se  afriški  narodi  ne gradnjo    kulturnih |
bodo dali zastrašiti in da mno- domov in pomagati društvom z
žični umori v Južnoafriški unij. ■ | n   rtrokovno pomočjo
/..lo  na pomenijo konca spopa-     Na Itjl so govoril; predvsem   V  Sloveniji  na zadnjem n.e;1u
.lov, marvai ta ka uvod v bodo- 0 nadaljnjem fe.-evanju uekate-   Bolj  kot  doslej   |M>  treba skr
čc   spopade,  v   katerih   končno rih, pri nas 'e neurejenih pro-
mora zmagati večina in človeška blemih v oheiiah, ki se nana-
razsodnost. Sajo predvsem na delo občin-
obeinskimi  Sveti Svobod
glt»dali stanje po vseh ob^Si'|(')vi prosvetno   delo   in   zmanjšuje  tako da bodo lahko na
predlogov    r e,
133.841 prebivnlcev v okraju je   poma reševali pereče proo> ?e
včlanjenih v društva le 8300 članov in smo v tem pogledu
Na  prihodnji seji ^'"'^p^
bodo o vsem teh lahko 'cjt)
drobneje   pomenili.    Prt ^Ppi klul*K
beti za pravilno izbiro vodstvenega kadra ter za ureditev administracije   in   evidence v
pa  bodo govorili o načinu dela  in O kulturno-
bavnem življenju. A M. F'