St. «M. V Trstu, v sredo 14. novembra 1883. Tečaj Vlftpf Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V *4iB«M k Mil. 1 4 « 'EWN0ST* izhaja 2kr*Ua teden vsako sredo In sakot« o poludne. Cena za vsa \ Vsi dottisi se pošiljajo UredalitvM *vla Tsrrsnta- .Nuova Tipografia;- vsak mora biti leto le O gld., za polu leta 3 gld., za četrt Leta t pld. ROkr. - Posamezne Stoike »e { frankiran. Rokopisi orer posebne vrednosti se ne vračalo, - Inurdtt (razne vrst« nažnh - dobivajo pn opravniitvu m v trafikah v Trata po S kr~,yv In v A|devftlal po nila in poslanice) zam&udjo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih- oranih z drobnimi « kr. - har^ntne, reklamacije m inserate prejema Opravniitve »vla lonU 5.« ) črkami »e plačuje za vsako besedo 2 kr. Naša notranja politika. Zadnjič smo govorili o našej zunanjej politiki; treba torej, da denes govorimo tudi o notranjih zadevah. Mi smo zadnjič rekli, da se vsa zunanja politika vrti okolo miru in vladanja po konservativnem načelu. — V soglasju s to zunanjo politiko je tudi naša notranja politika, vsaj tako 8h r am kale. Mmisterstvi takraj In onkraj Litave si prizadevate, da Uvedete dobre razmere mej raznimi avstrijskimi narodi. V našej driav.iej polovici je Taaffejevo minister-fitvo sprejelo ©1 cesarja nalogo, naj stori mir mej narodi; a ministarstvo ima pri Izvrševaniu te naloge svoj velik križ z Vđikonemci, oni nočejo ministerstvu priznati dobre volje in uspehov na polju sprave, a ministerstvo z nenavadno potrpežljivostjo požira jako grenke od te strani, ne da bi se ganilo z odločnimi koraki proti stranki, ki je v Avstriji uže do konoa odgospodarila. Vidi se, da gre ministerstvu posebno za dokaz, da so Nemci tudi še zdaj, akoprem ne vodi njihovo osodo stranka, katera se je identificirala z nemštvom, vendar Še voditeljni narod v Avstriji, zato pa si prizadeva ministerBtvo, da Slovane zadržuje s pravičnimi njihovimi zahtevami, in Nemcem povsod, S-j celo na Kranjskem in drugod, kder »o v zginljlvej manjSini, zavaruje, kolikor le mogoče, upliva, da netnajo uzroku, kričati o zatiranju. Slovan ima I»ač dobiti svoje pravice; a le polagoma n v takej meri, da nikdar ne škoduj« interesom Nemcev. Vladno prizadevanje is torej v prvej vrsti na to obrndho, da Nemce sprijazni fč sedanjo notranjo po litiko, a Slovani morajo k temu pomagat, z največim zatajevanjem lastnih koristi, lastne veljave. — Ni posebno lep ta položaj Slovanov, a pri vsem tem so naši poslanci radi prevzeli težko pot zatajevanja, da le pripomorejo k pomirjenju in k sreči Avstrije. — To patrijotično zatajevanje lastnih najsrčnejših želj in aspi-racij je patrijotično delo, katero daje naj-višim krogom prelepi dokaz, da v slovan-akem tabru je pred vsem iskati Avstrije. Nada naših politikov je, da to viši in naj-vifii krogi tudi spoznajo in ščasoma tudi pripo znajo. Zgodovina pa nas uči, da bi bilo jako žalostno, in celo oprezno za državo, ko ne bi omenjeni krogi tudi res prip« znali, kaj so bili in kaj so Slovani naSej Irživi. V politiki je žalibože Česlo- Podlistek. 0. Ivan Krstnik od sv. Križa slovenski propovednik. (Spis. Jos. Balii.) ■ Laudetnus vlrum gloriosum«. Eccl. c. 44. v. 1. Kedo ni uže kaj slišal ali čitai ob otcu Ivanu od sv. Križa, o slavnem narodnem govorniku iz starih, dobrih č»sov? Saj je obče znano, da je bil o. Ivan čestilljiv, a pri vsem tem jovijalen kapucinec, polen Sale i humoru, in celd priprosti kmetiČ ve o njem povedati še vedno kaj zanimivega, dasi je minolo nad dve sto let, kar je bil pričel svoje brez dvombe uspešno delovanje mej našimi pradedi. Vendar pa moramo s ž. ostjo opaziti, da je naš otec Še vse premalo in odveč površno znan slov. občinstvu, kar nam daje povod, da nekoliko spregovorimo o njem in njegovih PredigHh. J I. , 1Pr.v.i; ,ki J0 ob otcu Ivanu nekoliko pisai, ou je menda Peter Anton baron Co-delli, nekedanji proŠt goriške stolne cerkve, i la po rodu in mišljenju plemeniti *) Prvi prošt goriške stolne cerkve je bil Peter Anton Pollud drugi naš Peter Ant. Co- nei! 'i.i , jl Urbanfiifi, Četrti Avguštin Oodelll in peti je sedanji Evgenij Karol dr. Va- krat zatajevanje prva potreba, ker politik mora računiti s činitelji, katere ima pred soboj, in kateri so močno oddaljeni od idealov, in voditelji avstrijskih Slovanov so uže skuŠeni v tej britkej šoli; oni dobro vedo, da bi s prenagienostjo Škodovali interesom svojih volilcev, ker notranji boji, kakoršni so bili pod Schmerlingoin in Auerspergi. bi nam Slovanom postali osodopolni. Vidimo torej, da je zastopnikom Slovanov v Avstriji po nekako narekovana in torej tudi opravičena politika kompromisov, ali takozvana politika opor-tunitete. Da se dela še celo v drugej, ogerskej polovici politika sprave, to so nam dokaz najnovejši dogodki na Hrvatskem. Ko so se Hrvatje odločno ustavili madjarskitn naklepom in je celo kri tekla v Zagrebu, mislilo se je: zdaj premaga madjarski šovinizem, in se bodo rabila proti Hrvatom kruta sredstva; toda Tisza je feil na Dunaji in tam so ga najbrže podučili, da tako ne gre; in ilasa je napel v.*e druge strune, grbi z madjarskimi napisi so se odstranili in v kratkem dobe Hrvatje bana po svojej želji, ogerska politika pa vesla pod spravljivim vetrom. To je torej dokaz, da krona želi tu in tam odnoŠaje, ki odgovarjajo politiki miru in sprave tudi v domačej državi. To je konštatiral v delegacijah tudi poslanec grof Goudenhove, a a tem razsrdil Veliko-nemce na tak način, da je eden njib prvih govornikov, profesor Suess, srdito odgovoril, da odobrava sicer zunanjo našo mirovno politiko, a da naSa notranja politika ni v soglasju s prvo, ker provocira Nemce. Prepričan mora biti vsak pošten človek o neresnici take trditve; toda Ve-likonemci poznajo slabosti notranjih naših odnoŠajev in to jim daje pogum. V kratkem se ssnide zopet državni zbor, In slovanski poslanci bodo imeli zopet priliko, da se posvetujejo, kako morejo sedanjo njim dobro poznano situva. eijo najboljše izkoristiti v prid avstrijskih Slovanov. Skoraj gotovo je, da se bodo morali tudi v tej sesiji držati neke srednje poti in to v namen, da si utrdijo staliSče. Prepričani smo pa, da se more položaj le potem z boljšati, ako se vsi slovanski poslanci v trdej Soli nauče vzajemnega postopanja ter uže zdaj sestavijo nek program, po katerem jim je postopati kakor nerazru-šljiva falanga v načelnih praŠanjib. Uže zdaj jim je preudariti, kako morejo pri bodočih volitvah pridobiti si še zdatnejšo večino in s to v prihodnje na- daljevati politiko sprave na Slovanom bolj ugoden način. Drago morajo Slovani kupiti vsako pravico, vsak napredek, toda bolje je, polagoma vtrjevati si stališče, nego pa izpostavljati se nevarnosti, da v Avstriji zopet nastanejo zmešnjave in da zopet nastopi doba odločnega zatiranja Slovanov, in kakor reči stoje, silno po trehna je previdnost. Notranja politika sprave je torej, akoprem nam Slovanom ne popolmorna ugodna, pri obstoječih razmerah Se vedno priporočljiva in nam Slovanom ne ostaje druzega, nego da jo podpiramo, dokler nam je le količkaj ugodna; ako so tudi naše pridobitve v dobi sedanje notranje politike neznatne, vendar nam je vsaj mogoče, da se orga-nizujemo in da z večo silo narodno zavest mej našim ljudstvom vzbujamo in krepimo, in tega ne smemo zamuditi, ako hočemo, da ščasoma dosežemo popolno enakopravnost z narodom, ki se čuti in je tudi v visokih krogih pri poznan nad nami. Vstrajnost in delo, to naj bode naše geslo, vse drugo pride naravnim potom po razvijajoče! se politiki miru in sprave, katera politika mora v Avstriji le potem blogotvorna biti, ako se po njej razvija čut prava in po njem ustanovi popolna enakopravnost. gospod je izdal koncem minolega Btoletja slovstveno knjigo goriško-furlanskih pisateljev, v katerej biva tudi za naše slovensko slovstvo marsikaj zanimivega. Knjiga je menda uže redka. Dočakala je tri natiske. Za prvi natisek ne z.^amo ni kedaj ni kde je izšel. Druei natisek je izšel iz tiskarne Valerija de Valeri in sinov v Gorici 1.1785, Popolni naslov tretjemu natisku pa je ta le: »Gli Scrittori Friulano-Austriaci degli uiti mi due secoli di Monsignore Barone de podelil. _ Terza edizione, corretta ed aecresciutta dali' autore. Gorizia, presso Uiacomo Tommasini stampatore Capita-nale e Provinciale 1792. 8/ str. 245.') .no V ^"ji'«1 čitamo o našem otcu str. 19-5 m 194. to le: »Santa-Croce. Giamba-tista nacque in Vippaco circa la meta del seco o pasato (17™. ) dalla famiglia de' Le-onelli. Nell' et& sua giovanile si diede in-ti era men te al servigio divino; quindi com- Politieni pregled. Notranje dežele. Cesarjevih Rudolf in visoka njegova soproga sta 9. t. m. iz Berohna na Dunaj odpotovala. Avstrijska delegacija je 10. t. m. sprejela no odsekovih predlogih proračune o carini, skupnem finančnem ministerstvu, najvišjem računiSSu, ministerstvu zunanjih zadev in vojaŠkej mornarici. — Suess je zopet govoril o notranjem razporu, a Clam Martinic ga je zavrnol. Avstrijska delegacija je 12. t. m. brez ugovora sprejela redni in izven-redni proračun za vojaStvo, gledd proračuna za mornarico pa je potrdila poprejSne sklepe. Sprejet je bil tudi proračun za Bosno in Hrcegovino po odsekovih sklepih. Ogerska delegacija je 10. t. m. odobrila v generalnoj iu specijalnoj debati redni in izvenredni proračun za vojaštvo, kakor tudi za Bosno in Hrcegovino. V na nje dežele. Ruski minister lunanjik zadev Oiers se je danes napotil v Fried-rischsruhe, da obiSče ni sin arka. Na Srbskem so vojaki upor za-duSili, odgnali so upornike iz Cesto-brodice in Banje ter zasedli Boljevac. Uporniki so razpršeni, mnogo se jili jo udalo, ubegle pa preganjajo. Mnogo njih pa je pobegnolo na Bolgarsko, kder se jim je vzelo orožje in so bili odpeljani v notranjo deželo, mej temi i*e tudi vodja zajČarskih radikaleev jazarevič. Ustanovljena so sodišča, ki bodo upornike sodih. — S tem pa ta drama Se ni končana, nastopijo Se večje zapletke, katerih rešitev bo jako teška in osodopolna. V rumunshem drlavnem zboru je ministerstva načelnik Bratianu izjavil, da je on svetoval kralju, naj na povratku iz Berolina obišče Dunaj, da prepriča avstrijsko vlado, da ru-munsko prebivalstvo želi mir in ved ; on sam je bil v Gostinji i na Dunaji ter je tam zagotovil, da ljudstvo tako misli, kakor kralj, zavezal se pa za nobeno stvar ni. NaglaSal je, da kralj in vlada branita pravice dežele o donavskih praSanjih ter sklenol z besedami : «Mi smo za mir». Državni zbor je brez glasovanja prestopil na dnevni red. Veliko je govorice v časnikih zastran popotovanja nemškega cesarjevima na spanski dvor. Nekateri hotć o tem videti nekako ponižanje Francoske, večina pa se ujema o tem, da je to le dvorljivost. — CesarjeviČ J Tretji natisek se nahaja v domačej knji-2n ci barona Šesta Codell! ja, posestnika v kočniku. Drugi natisek pa se hrani v knjižnici central, semenišča v Gorici. - Co-delli n uvaja v svojei knjigi nič manje, nego 8fa pisateljev Od teh so bili po rodu Slovenci ti le: zgodovinar Martin Bavčar, pesnik fur-lanski Iran Josip Boiit (Busiz, Bostzio), matematik France KalSiS (Cauzig), pesnik France Aaac, Artžman, slov. pisatelj Josip Cusani, kronist Mate rž Dragonja, pedagog Gregor Grbec (Herbigh), zgodovinar France Ksav. GalrtiS, nekedanji tržaški škof Anton ZeonardiS, Ivan Marija Maruštč, Pavel Mesar, Štefan MoietiS, Anton Miilnik, o. Ivan od sv. Križa, Ivan Marija Zbogar, grof Eiling itd. piuti appena p 1 i studi filosofici prese 1' ahito di S. Francesco, e si aggregd fra i PP. Cappucini di questa provincia, ne) qual ordine pasati con felicitik gl' anni del suo noviziato fu destinato predicatore in lingua ^chiavona nelle parti che usano simil dia-letto in questa provincia. Terminata la carriera del suo quaresimale sotto i felici auspici di Pietro Antonio Codelli di Fah-nenfeld patrizio del Gragno e della Čari ntia publico: Sacruin promptuarium: cinque altre parti della stessa opera de dico ad altri mecenati. Mori 1' anno 1714 in Gorizia.« Po Godelli-ju torej izvemo, da se je rodil o. Ivan v Ipavi sredi 17. stoletja. Ni ted:ij verjetno, da bi se bil porodil v ipav-skem Krili, kakor piše J. plem. Klein-mayr v svojej »zgo lovini slov. slovstva« str. 58. O.Ivan je bil italijanske korenike kar zriafii njegov priimek LeomlHS) Iz njegove mladosti znamo, da je bil jako po- *) Mi moremo nekoliko več povedati o tej Plemenitej rodbini; ona je bila naseljena v Crničah; tam je imela lepo hišo, kder je še zdaj pošta, veliko posestvo in c. k. pošto, imela je tudi posestvo v Fratt na Furlanskem — Iz to rodbine ste bili zadnji 2 sestri, ena je bila rajneamati sed. poštarja v Razdrtem, A. Dolenca, in znanega d^ž. poslanca K-anjakega, dr. H Dolenca; druga je bila rajnea gospa Prokopova v Gorici, soproga v Gorici visoko spoštovanega zdravnika dr. Prokopa, obe sti umrli uže pred 30, oziroma 20 leti v Gorici. — Iz tega je razvidno, da je bil Santa Croce najbrže rojen v Crnlcah, a teško v Vipavi, ker tam ujega rodbina ni bila nikoli naseljena. Ured. božen, ter da je stopi!, dovršivši filozofićne studije, v kapucinski red Stirske provincije. Prebivši v zadovoljnosti novicijat- js bil posvečen v mašnika ter izbran slovenskim predigarjem svoje provincije. Imel je svoj sedež pri sv. Križi ipavskem, zato se tudi podpisuje »P. F. Jomhes Babtista a Sancta Gruče Vippacensi Gipucinus«. V sv. Križi je bil namreč ustanovil Friderik grof Attems, tedanji Križići »gospod« (»Herr zu heil. Kreuz«), 1. 1637 kapucinski samostan. Uže koj od začetka je bil ta samostan prištet k domačej provinciji, kakor so bili tudi goriški oo. kapucini uže 1. 1609. ločeni od beneSke provincija ter k štirskej uvrščeni.*) Ker je bil o. Ivan slovenski predigar svoje provincije, lahko si mislimo, da ni bival vedno le v Križi, nego zdaj tu. zdaj tam, kakor je priložnost nanesla. Štirska provincija kapucinov je namreč obsegala večino naše Slovenije. Rasen tega pa je slul naš otec za Izvrstnega predlgarja na dolgo in Široko, zato so ga radostno klicali po vsej provinciji. Osobito dolgo pa se je inudil v središči slovenskem, v bele j Ljubljani. Sam pripoveduje, da je tukaj pridigal cela tri leta ter aresničnu in očitnu* spozna, da nikoli ne pozabi ina letu zlahtnu Mestu«.**) Rrez dvombe so ga tedanji Ljubljančani, bodi si visocega. bodi si nizkega stanu, rado in zvesto po*luSal». Da, o. Ivan Be jim je bil tako zelo prikupil, da so ga *) Kociančič, Hist. Archiodioces. GoritlensU (Goritiae, 1875) pg. 03. **) Glej žudnjo predlgo v IV. zv. str. 485 odnotuje v soboto iz Berolina skoz Mo-nakovo v Genovo ter se po prihodu tam vkrca v Barcelono. Tu ga sprejmo najvišji Španski ključar, kraljev pri— bočnik, minister zunanjih zadev in minister vojaStva. Popotoval bo po Andaluziji ter ga bo kralj spremljal. Na Nemškem so zadnji teden posebno slovesno obhajali Seststoletnico rojstva Martin Lutra. V mnogih italijanskih mestih so bili zadnjo nedeljo ljudski shodi, v katerih so so sklepale resolucije, naj se razširi volilna pravica; povsod je vladal lep red. — Imenitni italijanski državni poslanci Cairoli, Crispi, Za-nardelli, Nicotera in Baccarini so se združili v ta namen, da bodo delali zoper sedanje ministerstvo. Egipt angleški vojaki začno polagoma zapuščati proti koncu tega meseca. Na otoku Madagaskar je vstal upor, če je verovati v «Bureau Reuter» doŠlemu poročilu. To poročilo namreč pravi, da je v Tananarivi počila vstaja, ministerski načelnik je bil umorjen, poslanci pa, ki so se vrnoli iz Evrope, bili so zadavljeni. Francozi se pripravljajo, da zopet udarijo na Madagaščane. Dopisi. IZ Lokve na Ki-usu, 11. nov. Omeniti vam hočem neke komedije, kj se je zgodila pred dnevom lokavskega somnja. V somenj pridejo ljudje od mnogih iu daljnih krajev; prišel je tudi ko-ineiljar z svojo obiteljo (družino), ter 8. t. m., to je, dan pred somnjem popoludne, gre s tako imenovanim tamburjem po glavnej cesti ljudstvu oznanjevat, da ho predstava v tnkajšnjem navadnem gledališču. Ko pa je Šel mimo neke gostilne po glavnej cesti, srečal je voznika z Notranjskega, ki je gnal par konjičev napajat. Ko Konjiča zaslišita v temnem večeru strašansko tamburjevo ropotanje, splafiita se in spustita v tek, da ju ni tujec tisti večer vdobil, splašilasta se v naše griže i v skalovje, ter na prostem prenočila. Za rana ] pa ju mož vdobi, pa koj nesrečo zapazi, eno ubogo živinče je imelo nogo zlomljeno. Konjiča je vendar počasi prignal v v Lokev. Iz l*od«rada, 7. nov. V 86. listu »Edinosti« je vaš dopisnik prav po domače poučil ljudstvo o zakotnih pisačih, da bi samo tudi spoznali naši kmetje, koliko slabega izvira prav iz teh Jjudij, dobro bi bilo. Vsaj ljudstvo ne bi imelo take strašne škode! K omenjenemu dopisu pristaviti bi treba samo še sredstva, kako bi se taka nizka golazen zatrla. Prvo pomoč proti zakotnim pisačem ima gospod okrajni sodnik v rokah. Pravijo sicer, da si je ta gospod tudi uže prizadeval, »omejiti« pogubno delovanje »črvov, ki glojejo meso in kosti«. A mi mislimo, da tu ne gre za omejevanje, nego uprav za uničevanje. To bi bilo pravo polje delovanju natega gospoda sodnika! Potem ne bi bilo mogoče, ua se taki poštenoviči porivajo na prva mesta, kar se je žalibog uže zgodilo in je klicali za slavnostnega predigarja še celo nunam iz plemenitih stanov o raznih prilikah. Tako je pridigal, koje bila slovesno v opatico povidignena »visoku gnadliva Gospodična Gertrudis Graffioia von Turn« in pa ko se je po samostansko preoblekla »gnaiiliva visoku rojena Gospodična The-resia Frajerca von Engelshaus.*) Obe pre-digi sta zanimivi in velicega pomena, ker vidimo, da je govoril o. Ivan celo pleme-nitašem v domačem jeziku. Naš otec je bil tudi gvardijan, naj brže Krlžkemu samostanu.'*) Njegova neumorna delalnost in goreča želja svojemu narodu koristiti, prisilili ste ga, da pristopi v ljubljansko domoljubno družbo »Acude-demia Operosorum Labaceusium,« ki se je bila osnula 1. 1693. Pomembe polen je tudi njegov druŽbin pridevek Iromptus. Na starost, ko so mu bile moči opešale, preselil se je bil najbrže v Gorico, kder mu je ugasnola luč živenja 1. 1714.***) O. Ivan je priobčil pet debelih knjig slovenskih predig v četvorki. »Sacrum *) Primeri v IV. zv. predige »Pro electione alibutissae». »Pro induenda moniali«. »In pro-fesaione monialis«. *') Dobro bi bilo, da bi kedo prečkal kapucinske arhive in knjižnice pri sv. Križi, v Gorici in v Ljubljani, morda tam še kaj inte-resantnega tiči o našem otcu. ***) Ml ga fticer nismo mogli najti v dotičnej mrtvaškej knjigi goriške stolne cerkve, kar pa ni čudo, Ker so samostaui nekako neodvisni od Župnijskih uradov. vaš dopisnik tudi omenjal. Toliko uspešneje bi bilo postopanje proti zakotnim pisačem zdaj, ko smo dobili Župana, ki je baje g. sodniku bolj po volji, nego prejšnji. Jako dosti dobrega bi ta dva prvaka lahko dosegla, ako bi kot prava prijatelja ljudstva konkordijalno delovala. Sodnik bi odprl svoje postave in za vselej pokazal vrata zakotnim pisačem. A pri takem, ki ne bi imel tu domovinske pravice in tudi ne poštenih dohodkov, rekel bi župan : na »šub« z njimi In srečna bi bila Podgradska občina po prizadevanji sodnika i Župana I Iz Podgraduk« občine, 8. nov. f Danes izročili smo materi zemlji truplo prerano umrlega nam rodoljuba Jožefa Valenčiča, posestnika in trgovca v Obrovem. Sprevoda se je udeležilo nad 1000 njegovih čestiteljev, mej temi gg. občinski glavarji iz Materije, Podgrada in JelŠan, kakor tudi več občinskih gg. svetovalcev iz Podgrada in Materije, potem gg. c. k. sodniški in davkarski uradniki, g. vitez Vicco, g. poštni opraviteij Paliska, g. veteranski častnik Barič, g. Slavoj Jenko in več druzib odličnih osob. Rakev je bila spremljana po veleče-stitih gospodih Brecelniku, dehantu v Hrufiici, Zajcu, kooperatorju v HruŠici, Kraljiču, kaplanu v Slivju, in Pretnerju, ekspositu v Golču. Ko smo dospeli z rakvo v farno cerkev v HruŠico, opravljale so se cerkvene molitve in potem 3 svete maše, pri katerih smo slišali mili glas ondašnjih orgelj, na katere je izvrstno sviral g. učitelj Val-šel, kateremu gre javna pohvala za ganljivo petje, s katerim so se pokazale po njemu izučene krasotice. Po cerkvenem opravilu, ter v spremstvu mnogobrojnega ljudstva, prenesli so rakev rajncega Jožefa Valenčiča na hru-šiško pokopališče in položili ga v mirovni prostor, kder si je bil pokojni u2e v ži-venju odločil. Potem, ko je velečestiti g. debant rakev blagoslovil in navadni ■Očenaš« iz-molil, nastopi Materijski občinski glavar, g. Kastelic, h grobu, ter z ganljivim glasom govori blizo tako-le: »Položili so v hladno zemljo truplo rajncega Jožefa Valenčiča, moža, kateri je bil spoštovanja vreden, in da je bil rajnki v resnici spofitovan, pokazalo je občinstvo, katero mu je v tako obilnem Številu skazalo danes zadnjo Čast. Da je pokojni Jože Valenčič tudi veliko zaupanje užival, uže iz tega se razvidi, da je on bil večletni občinski glavar, ud okrajne cenilne komisije in večletni predsednik cestnega odbora. Ž njim je zgubila njega žalostna soproga svojega ljubljenega, zvestega moža, zgubil je njega stari oče svojega dražega sina, zgubili so njegovi sorodniki svojega dobrotnika in podpiratelja in občina je zgubila svojega zaupnega moža. Da, po pravici moramo obžalovati izgubo rajncega Jožefa Valenčiča; le edino upanje svete vere nas še tolaži, da se namreč zopet vidimo na onem svetu. Dragi Jože, počivaj v miru in naj ti bode zemljica lubku I Pri tem govoru gospoda Kastelica videlo se je mnogo občinstva do solz ganjenega. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Presvitli cesar je podaril 100 gld. za popravo cerkve v Pre-serji in 100 gld. občini Col za popravo duhovske hiše. Tržaške novosti. Štiristoletnico Martina Lutra, so v Trstu protestantje promptuariumu, t. j. sveta torbica*, je naslov vsem peterim zvezkom. Prvi dve knjigi ste prišli na svitlo v Benetkah, v tiskarni Gabarije Conzatti-ja 1. 1691. Ostale knjige so se natisnole v Ljubljani, in sicer III. zvezek 1. 1696, IV. zvezek 1. 1701, V. zvezek 1. 1707 *). V prvih dveh knjigah je primeroma veliko več slovniških napak in tiskarnih pomot, nego v zadnjih treh, kar svedoči, da je o. Ivan malo sicer, a vendar nekaj napredoval v slovenščini. Sicer pa so se bile vrinole brezštevilne pomote v prva dva zvezka tudi zato, ker ni bilo pri tiskanju popravljalca. To pripoznava pisatelj sam v predgovoru »ad Benevolum Lectorem«, II. zvezek. Glede števila Ivanovih knjig imamo nekaj omeniti. J. pleni. Kleiaujayr pripisuje o. Ivanu 1. c. samo štiri knjige, kar pa je očitna pomota. Baron Codelii pa, zdi se, kakor bi mu več, nego pet zvezkov pripisoval. Tako vsaj tolmačimo mi njegove besede; »sotto i felici auspici di Pietro Antonio Codelii di FahnenfeJd pa-trizio del Cragno e della Carintia publico: Sacrum promptuarium : cingue altre parti della stessa opera dedico ad altri mecenuti.u Mislimo pa, da seje i Codelii pomotil, in toliko bolj, ker tudi pri drugih pisateljin ni vselej in v vsem zanesljiv. Kolikor je *') Kedor se hoče o zunanjej obliki Ivanovih peterih knjig natančneje poučiti, naj si ogleda 18. in 19. številko letošnjega »Učiteljskega Tovariša*. posebno slovesno obhajali v soboto, 10. t. m. Gotična cerkev na trgu »Ctrradori« je bila vsa odičena v zastavah. — Pastor Medicus je imel ob 10. zjutraj slovesno pridigo in peli so pevci nov, v ta namen zložen koral pod vodstvom učitelja, gosp. Schroll-a. Luter se i« namreč rodil leta 1483, 10. novembra v Eislebnu na Saškem. Advokatov je v Trstu uže preveč, pa te dni smo dobili kar naglo 3 nove, namreč dr. Bolaffio, dr. Fleischer, in dr. vitez Dauinos. Živela konkurenca! »ifmjstro«, * Maj str a * in >mtggiore«. Slovenski jezik ima za osobo, ki deco podučuje, prekrasna slova: učitelj, učiteljica. Deca rojanske učilnice ne ve pravilno slovenski nazivljati osob, ki jo podučevajo. Ako nameriš na otroke iz šole gredoče, poslušaj ji o, kako se pridno pogovarjajo in v svoje pogovore vpletajo: Tako je danes rekel *majstro«, tako je ukazala »raajstra« itd. — Poslušal sem pogovor dveh deklic ondotne šole. Prilet-nejša pravi mlajšej: Kako ti pravi »maj-stra«, ko te kliče ali praša? — maggiore ti pravi iti. Komentara ni treba. Usta malih govore resnico. Farizeji, Saduceji itd. jeze se peneči obrno na učenika in mu pravijo: Učenik, veli naj utihnejo. On jih pa ijubeznjivo odvrne, rekši: Si bi ta-cuissent. lapides clamabunt. Nesreče. Nek Simončič iz Hermagora se je pri delu močno pobil. — Nekemu Francu MeŠe-tu, peku, je prišlo slabo na ulici, zgruiil se je na tla iu si zlomil plečno kost. — Nek izvožček je povozil poleg kavarne Fabris 71letnega fakina, Jožefa Koltnan-a, katerega so morali odpeljati v bolnico. V ponedelek je delal na angleškem Gfirniku »Palmyra« težak Anton Zlobec, [ej delom pa mu pride slabo, omahne in mrtev se zgrudi na tla; zadela ga je kaplja. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Ivan Roje, delalec v • Stabilimento tecnico«, moral je iti v mestno bolnišnico, da si ozdravi rano na glavi, dobljeno pri delu. — Odpeljali so v blaznico 201etnega mladeniča, ker je na ulici zblaznel. — Nekega ubozega težaka so tudi odpeljali v bolnišnico, ker ga je napala božjast. V morje je padel iz neprevidnosti poleg kolodvora 21ietni fakin Glaser Matija iz Ljubljane. C. k. piloti so ga izvlekli iz morja in odvedli v bolnico. Ne igrajte se \ strelivom \ Nekateri mladi ljudje so se v soboto zvečer na trgu »Giuseppina« igrali s patrono polno praha; kar naglo se razpoči patrona, odnese 161etnemu čevljarju Antonu Kova-čič-u en prst na levej roki in ga močno rani na aesnej roki in pa mu skoro odnese eno uho. — Prenesli so ga precej v bolnico. Cegava je ladij a f Dne 16. julija t. 1. so našli lukarji blizu preluke zapuščeno ladijo brez vesel. Kdor jo pogreša, naj se požuri na magistrat in dokaže, da je njegova lastnina. Ako se leto dni po objavi ne oglasi dotični gospodar, proda se na javnej dražbi. Ribarjenje* Mestni magjstrat naznanja v posebnej objavi ukaz minister-stva gle le ribarjenja. Glavne točke so: Prepoveduje se občinam dajati v najem pravo ribarjenja, ker prva pomorska milja od obali ostane izključljivo za ribarjenje dotičnim prebivalcem. Ribarjenje do jed ne pomorske milje od obali, odmenjeno na blagost priobalčanov, ne izključuje pa ni obalnega prebivalca ni tujca, če namerjava v omenjenej milji napraviti kakovo pomorsko zgradbo ali pregrajo v prospen ribo-(koŠarjev, pešci crostacei) ali goboreje. Ribarjenje z »tnigavico« (colla tratta di fondo) je strogo prepovedano povsod in za nam znano, je bil o. Ivan le IV. knjigo Petru Ant. Codelli-ju posvetil. Naši literarni bistoriki vse premalo čislajo o. Ivana. Mož si je zaslužil več pripoznanja, nego mu navadno dajemo. Opomeniti je treba, da je bil o. Ivan za svoje čase izvanredno učena glava. Spoznaš pa njegovo vsestransko učenost in globoko mišljenje iz njegovih pridig. Nn le sv. pismo in cerkvene očete, nego tuii latinske in grške pisatelje je imel tako rekoč na prstih. O. Ivan je bil klasično izobražen mož. Znal pa je, kolikor vemo, tudi nemško in italijansko; po italijansko celo citira katerikrat. Pa tudi v zgodovini, v fllozofičnih in bogoslovnih naukih in sploh v vseh strokah tedanjih znanosti je bil vrlo izučen. O. Ivana bi lahko imenovali slov. enciklopedista svoje dobe. Če torej premalo čislamo o. Ivana, uzrok je temu naša nevednost. Ako pa hočemo poznati in dostojno ceniti njegove zasluge, moramo se zainakuoti v one Čase in razmere, v kojih je živel. Poleg tega moramo tudi dobro preštudirati njegove spise; kajti, če le površno pregledamo eno ali dve njegovih knjig, bomo ponavljali vedno le to o njem, da je bil jovijalen, polen humora, da je citiral cerkvene očete in Cicerona, kakor da bi bii stresal leščnike iz rokava in tako dalje in gratia infiiitum. Toda o. Ivan ni toliko znamenit po svojin šalah in citatih, on iina vse kij druge zasluge. (Dalje prihodnjič.) vedno. Z mrežo na vrečo (a cocchia) je prepovedano: vse leto do treh pomorskih milj, in od 1. aprila do 31. oktobra do 5 milj od obali. — Sloveni priobalčani »o kmetovalci' in ribarji; slavni naš magistrat pa, ali tega ne ve, ali pa stvar slučajno ignorira. Tudi to objavo, kakor običajno, objavil je le v blaženej italijanščini. Mogoče je tudi, da si on misli. — eh, kaj »i schiavi«1 — naj poginejo, Če 5e ne ume novoŠegne »enakopravnosti«, — če ne ume italijanščine, — škoda njim! — toliko boljše za naše »fratelli Chiozzotti«, ker bodo lahko ribarili, kier je prepovedano — saj »I schiavi« tega ne bodo znali, ker ne raz-umejd naših objav. Mi pa si dovoljujemo' to-le praSanje: Zna-li namestnik gospod baron de Pretiš, da ministerski ukazi, povelja itd. morajo se i slovenski objavljati, kder žive Sloveni? Mi vemo in tudi statistično je dokazano, da na Kontovelju^ Prošeku, Nabrežini itd. se ne dobi vlaske riblie dlake, če ponudi se za njo cekin. Da bi blagovolil koji iz mej naših gospodov poslancev tam gori na Dunaju česa o tem črhnoti (bi dejal Godina Verdeljski) na uho jednemu ali druzemu iz mej dvanajsterih — a makar samemu grofu Taaffeju. Interpelacija g. Nabergoja lansko leto pa je vendar saj toliko koristila, da smo dobili omenjeni ukaz, katerega pa naj bi oblast-nije v interesu domačega ribŠtva tudi strogo izvrševale. U položaja m Primorskem* Pod tem naslovom je prinesla uradna »Agramer Zeitung« dopis iz Trsta od dn6 9. t. m., ki ponavlja na kratko vse one opravičene tožbe o zanemarjanju slovanskega življa na Primorskem, katere suh* mi prinesli v člankih »Kaj nas tare na Primorskem?« Vidi se, da se je začel svet zanimati za nas: a boljše bi bilo, da bi tudi državni poslanci od deBnice svoj glas krepko povzdignoli na odločilnem mestu in terjali, da se enkrat resno misli na zboljšanje tuk. političnih razmer. INavjanska čitalnica ¥ Truta napravi dne 6. decembra, na dan sv. Nikole, v velikej dvorani »Monte Verde« veliko besedo s plesom; čisti dohodek je namenjen zalogu za podporo ubojnih pomorščakov. — Sv. Nikola je patron pomorščakov, in čitalnica stori prav, da se ozira tudi na pomorfičake, kateri so večinoma dobri Slovani. — To jo priljubi v pomorskih krogih mej kapitani itd., katerih mnogo se utegne vpisati v to naše slavna društvo. — Predpustom napravi potem čitalnica tudi velike plese. Vsa slovanska društva v Trstu bodo letos v zimskej sezoni tekmovala z veselicami, katerih spored priobčimo kesneje. Pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja*' je imelo v nedeljo nopoludne veselico pri »Tirolcu« v starem mestu. Veselice se je udeležilo nad 200 ljudi, večinoma pekov; pevski zbor, nad 40 mož, pod vodstvom g. Tance-ja, pa je pel primerno dobro in peki so se vedli kaj mirno in dostojno, tako, da moramo pohvaliti to društvo in ga spodbujati, da napravlja prav dosti takih domačih veselic, po vsem mestu, ker taka društvo močno pripomore k temu, da se o mestu Širi narodna zavest mej Slovanir aterih je posebno v starem mestu ve-čina. —- Le tako naprej 1 Škof dr. Glavina odpotoval je v soboto po železnici iz Trsta v Vodnjao v Istri in se je včeraj uŽe vrnol. t Gasi. g. Sinčić, stolni dekan, je umrl v noči na 13. novembra v Trstu. Pokojni se je narodil v Buzetu v Istri, bil je dalje časa ravnatelj c. k. spodnje realke v Piranu in kesneje ravnatelj tržaškega semenišča (IV. leto). Bil je sošolec zamrlega tržaškega Škofa Dobrile, blagega spomina. Pogreb bo jutri. R. I. P. Izpred sodišča. Ivan Marušič, iz Mirnega pri Gorici, zakonski, obsojen je bil 12. novembra t. I. v štiri mesečno ječo radi doprinesene sleparije na Škodo Ivana Crmelj in Alojzija Zlobec. Učiteljsko društvo za sežansko komeuski okraj bo zborovalo 22. novembra t. I. ob 9. uri pred-poldne v Nabrežini. Dnevni red : 1. Praktično poučevanje; uči g. Fr. T. 2. Predsednikov pozdrav. 3, Prebere se zapisnik min. zbora. 4. Kritika o poučevanem. 5. Opazke; predava g. A. K. 6. Dodatek popravljenim pravilom. 7. Rizni nasveti. Odbor. Slovensko bralno in podporno društvo v CSorlcl je priredilo sv. Martina večer domačo zabavo, katere se je udeležilo lepo število dru-štvenikov, mej njimi tudi nekaj odličnih njegovih podpirateljev. Zabavalo sa je s petjem, govori in tombolo. Gospod.irnik, g. Vuga, je bral lep govor o koristi narodnih, oziroma podpornih društev, kateri je bil z veliko pohvalo spi-ejet. Čast. g. dr. Gregorčič je opominjal druŠtvenike, ki imajo majhne otroke, na otročji vrt, ki se v kratkem odpre. DomaČi p«vcl so mej govori društvo s petjem kratkočasili. Tombola je tudi veliko veselje napravila. Tako smo v prav veselej družbi sv. Martina obhaj ili, in želeti bi bilo, da bi v zimskem Času veliko tauin večerov imeli. — Deželnega odbora deoarniČar, Angel BubiČ, je za mrtvoudom umrl. Odložile v mandala. Kakor jav Ijajo dunajske novine, odtoiil je grof Blagaj svoj mandat, kot poslanec kranjskega velrposestva. Poroka. Gospića baronica Ilirija Winklerjeva, hči c. k. deželnega predsednika barona Andreja Winklerja, se poroči f Ljubljani 22. t. m. s c. k. okrajnim glavarjem g. grofom Pace-jem. O ivo rje nje Češkega narodnega gledališča. Pred dvema letoma je zadela Češki narod bridka nesreča; pogorelo je uže do vrženo »Narodno« divallo, prekrasna stavba, priča čefikega uma in rodoljubja, postavljena Iz samih dobrovoljnih doneskov. A Ćebom srce ni upadlo, postavili so na novo gledališče po dobrovoljnih doneskih. OJbor društva za stavbo »Narodnega divadla« vabi vse Slovane, naj se udeležć slovesnega otvorjenji, i pravi v vabilu: »Dan /8. novembra bode ta hram Modric posvečen slovanskim umetnostim. On bode prihodnjim vekom stalno pomnilo našega prerojeujii, zgovorna priča napredovanja, omike in moči češkega duha. K vsem ▼am, draui bratje, ki ste se ves čas srčno udeleževali našega truda in tudi dejansko k delu pripomogli, obračamo se zdaj, da pridete slavit z nami otvorjenje »Narodnega divadla«, ta prevažni trenotek v na-fcem živenji — in da nam te svečanosti blesk povikšajoč podaste nov dokaz svo-jega bratovskega mišljenja. Pridite torej veselit se z nami vsi, katere veže k nam spona po krvi in po duhu; pridite vsi otroci matere Slave, posebno pa tuli vi krepki sinovi planin ob Dravi, Savi in Soči, ki ste z nami jednakih mislij in podobnih prizadevanj! Vsi, kateri morete našemu vabilu ustreči, oznanite nam svoj prihod, da vas, k uašej rodoviuskej slav-nosti pozvane, moremo v teh dnevih skupne radosti gostoljubno vzprejeti in vam posebno mesto mej nami prihraniti.« Gospodarsko in Mm m Amerikanska konkurencija. Evropskim ekonomistom in poljedelcem dela preglavico ameriška konkurencija s poljskimi pridelki. Od vseh stranij se čuje jo pritožbe, ki slonć na resničuej podlogi, da evropsko kmetijstvo peša, gre rakovo pot itd., vsled prevelike konkurencije, ki jo Amerika dela z svojimi pridelki na evropskih trgih. Resnica je, da je Amerika v prvej dobi svojega poljedelskega razvitka izvažala le to, kar jej je preostajalo; a dandenes so Amerikanci drugih misli, kot praktični narod gledajo, kako bi vsako leto več pridelali, ter tako več blaga vrgli na evropske trge. Amerikansko izvažanje je doseglo vrhunec leta 1879, v letu, ko je Evropa dokaj trpela pred sušo, vsled katere je bila žitna letina slaba, a Amerika pa se ponašala z najboljšo žitno letino. Izvoz, ki je leta 1870 znašal preko 72 milijonov dolarjev, zra-stel je leta 1880 na 277 milijonov. Pra-šanje je: Kakove prednosti uživajo ameriški poljedelci pred evropskimi? Ali so oni odvisui le od dobre, plodovite zemlje, vremena, ali marveč se ima to pripisovati izvanrednej delalnosti ameriškega ljudstva? Gospod Maks Wirth nabraja več enakih uzrokov. V prvo vrsto on stavi geograflčno lego ondotne zemjje in množino obdelanega sveta. Razvidno je vsakemu očesu, da oddaljenost ameriškega sveta od vzhodne naše polovice pouzto-Čuje ono različitost podnebja, vsled kolega na obeh polutah eno in isto leto ne morejo zavladati uime; zatem ima Amerika na razpolago ogromno množino nai plodovitejega sveta. Milijonov akrov še leži neobdelane zemlje, ki pričakuje pridnih, uelalnih rok. Amerikanska zvezna vlada prodaja taka zemljišča selo po ceni Druga prednost je hitra množitev prebivalstva, osobito pa močno naseljevanje tujcev. Izseljevanje Evropcev v ameriške zedinjene države se je začelo pričetkoin tega stoletja in leto za letom raste; v 60tih letih se je izselilo preko 10,000.000 duš v Ameriko. Tem prednostim naj se še doda tnala zemljarini, ki se od obdelanega polja plačuje in pa brzi promet po suhem, kakor tudi po morju. Te so glavne prednosti, kakor pravi pisatelj M. Wirtti, ki obdarjajo Ameriko pred Evropo. Ali gospod Semler, drug pisatelj, ki je izdal posebno prekoristno knjigo o ameriških zadevali, govori še o nekaterih drugih uzrokih, katerih so se poprijel! Amerikanci, kojih pa niso dobili v dar od narave. Semler dokazuje, da je prazno blebetanje, o čemur govore l vropci, da Amerika razpolaga le ° „£bre1ul> rodovitnem polju, da je povsod muiu, kakor na severju, itak na jugu itd. io J« gola izmišljotina. V Ameriki, kakor nin £r?uU svetu' Dahaja 86 ,1okaJ Pustega, nerodovitnega sveta poleg rodovitnega. De-jali smo. da amerikansko blagostanje, izvira največ od prednostij, katerih so si z al, sam, pridobiti. V prvej vrsti moramo tu Pouuaijat. porazdelitev dela, katero so Em?. A,»e'-'kanci najbolje vporabili pri kmetijskem gospodarstvu. V nekaterih nekJ f^h itlUJ10 Je,Žit0,' v dlu-'ih vino, v mest bo Pe<7,J° 16 8 živin°'ei°; a blizu mest se pečajo le z vrtnaistvom. Enaka porazdelitev se strogo spoštuje do najmanjšega posestnika: nekateri pridelujejo le sadje, drugi se pečajo z buče-larstvom ali perutnino, in tndi takih je, ki se le z eno vrsto sadja pečajo. Druga glavna prednost Amerikancev je, da so se popolnem prelevili in stare presodke v Evropi pustili; oni se poslužujejo najnovejših koristnejih iznajdeb na polju kmetijstva, najnovejih in najboljših kmetijskih strojev, koje si nakupijo, Če pa denarja ni, najmejo. Iz tega izvira štedenje moči in časa, in lažje pridelovanje. Od tod izvira ona prednost, ki Amerikanca na prvo mesto postavlja in manj praktičnega obrtnijskega Evropca v kot potiska. Ni še to, ki povzdiguje amerikanskega poljedelca pred drugimi, temuč največ so k temu pripomogle dobro uravnane kmetijske učilnice, knjige in časopisi, osobito taki, ki se s poljedelstvom in obrtnijo pečajo. V obče Amerlkanec manj dela, a kar dela, opravlja z večim zanimanjem in koristjo. Omejitev časa pri delu zahteva več truda in moči, jedi malo, ali redilne, od tu izvira ona zmernost, ki je Amerikancu ponos; nasprotno v Evropi, kder mora delati in robotali poljedelec od zore do mraka in vrbu tega še se zadovoljevati s pičlo, a slabo hrano. Tudi prijateljsko razmerje amerikanskih mest do kmetij in dežele jako blagodejno upliva na on-dotno poljedelstvo. Mej tem, ko v Evropi vse tišči v mesta, tam se godi nasprotno. V Evropi si navadno vsakdo misli, če je le kaj obrtnika, da na deželi ni obstanka za njega; al6, pobere šila in kopita in hajdl v mesto, kder mnogo potov strada, da se Bogu usmili. Tam se pa obrtnija druži s kmetijstvom. Zadnje obdelava polje, spravlja pridelke; prva pa jih obdelava in pripravlja za prodajo. Tako rastč kmetijski pridelki v vrednosti in se ni bati, da se ne razprodajo; produkt fabrikacije se poslužuje najboljih sredstev, v katerih razpolaga kmetija in tako manifia troŠke. Velika prednost amerikanskega blagostanja so društva, parobrodi na morju, jezerih, rekah, dobre ceste in železnice. V Evropi se navadno take naprave usta-novijajo le tam, kder se uže nahaja nekoliko obrtniie in trgovine — V Ameriki pa nasprotivno; tam grade železnice, da s temi spodbujajo kmetijstvo, obrtnijo, trgovino; tako rekoč: Amerikanci s železnicami ustvarjajo blagostanje naroda in vse dežele, če prav nekoliko let dotičnim E odvjetnikom ne cveto rožice, nič ne d6, esneje pride na vrsto bendima in tudi gotova — le da se koristi človeškemu društvu. Korist železnic obstaje v tem, da delajo prosto in industrijalno. — Čudijo se brzemu prometu blaga amerikanskih železnic. V Ameriki, kadar to okolnost in fiotreba zahtevati, če niste dovolj dve Že-eznični progi, navadno se prigrade še druge, — in tam ne poznajo po kačje dolgih vlakov in brzib, kakor črepahe; na amerikanskih progah se vijejo vsako Četrt ure vlaki praktično kratki, brzi, kakor lastavica pod nebom. Veliko upliva na amerikansko blagostanje tudi društveno živenje. Statistično je dokazano, da od 100 državljanov zedi-njenih držav, 99 jih je vpisanih v jednem ali drugem društvu, in g'.tovo do 597# je zavarovanih pri jednem ali drugem podpornem društvu, ali pa zavarovalnici. Iz tega, kar srno tu na kratko objavili, razvidno je, da se poljedelec v Ameriki nema toliko zahvaliti rodovitosti zemlje i zemlje-plsnej legi, pač pa mnogo več lastnej pridnosti, obrtniji, bistrosti svojega uma, izobraženosti, svojej zmernosti in vporabi Časa in česar mu narava ponuja. Ni na pravem mestu, da se grozimo in penimo jeze nad amerikansko konkurencijo, marveč naši strokovnjaki bi morali oči odpreti našim kmetom, ki se drže starih navad, kakor klop kože, in jim v izgled postavljati amerikanskega poljedelca: da ga posnemajo in si opomorejo iz stanja, v katero jih je zakovala lastna krivda — nevednost. Gamu toliko javka, groženja itd., če amerikansko žito, posejano, požeto, omla-čeno itd., s pomočjo strojev, stane manj, nego domače, — s katerim še ravnajo, kakor je ravnal praoče Adam? Skrajni Čas je, da se enakim pritožnam slovo d&. Mi svetujemo okrajem in drugim, da se duševno združe in po svojih poslancih od vlade zahtevajo, da jim ona priskoči na pomoč, ter ogradi neobhodno potrebne železnice, trainwaje na paro itd. in tako domaČim pridelkom in izdelkom nova, brza, lažj a pota odpre, in s tem pomaga uničiti Amerikance na polju kmetijske konkurencije z njih lastnim orožjem. Ivan Hoff-ov izloček Iz slada. Kako močno je obrajtano Ivan Hoff-ovo zdravilno pivo iz Hladnega izlečka tudi na kraljevskih in knežkih dvorih, je razvidno iz teh-le naročeb: »Jaz prosim poslati 13 steklenic piva iz sladnega izločka za nj. prejasnost knoz Solms-Hohen-solms-Lich. Lena Milller, Lich, 3. septembra 1883 « — Težko bolan, prosim, da mi precej pošljete Vašega zdravilnega oiva iz sladovega izlecka. Knez Puckler-Muskau, grad Branitz 7. septembra«. — Za hitro pošiljatev Hoffove zdravilne piv« pro« prineeslnja Bentheira-Teklenburg Iz Rudolatadta, 14. septembra.« -Nj. Veličanstvo kralj Danski. »Zdavilno moč na Sebi in mnogih udih Moje hiše zapazil • -• Precej pošljite 60 steklenic izvrstnega Hoffo-v*ga piva iz slada. Grof Erwin Auersperg. — Grad Turjak 4. oktobra 1883». - »Nemudoma 100 steklenic dobrotvornega Hoffovega piva iz slada na grota Zjudevita Paar, k. tajnega svetovalca, kamornika, ministra v Rimu itd. odposiati.« Tržno porodilo. Kava — Rio v najboljem obrajtu, cene vedno više. Petrolje — cena mu je zopet poskočila in velj i uže ll»/4 gld. DomaČi pridelki — raalo kupčije v fižolu in tudi v maslu. Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. Borsno porodilo. V Parizu in Berolinu so bankirji vrgli na borso velike množine avstrijskih državnih papirjev, kar kaže neko nezaupanje, ki pa je najbrže umetno napravljeno in u i opravičeno. Zarad tega so zdatno pali kurzi vsih papirjev v obče, in so poskočili kurzi zunanjih valut. Upanje pa je da se ta umetni položaj zopet kmalo sčisti. Dunajska borna dne /J. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 79 » 35 » Zlata renta......98 • 40 • 5'/, avst. renta .... 93 • 20 • Delnice narodne banke .838 » — « Kreditne delnice .... 272 » 20 • London 10 lir sterlin . . 121 » 05 » Napoleon.......9 » 62 » Št. 67. Razglas. Dne 26. novembra 1883. zjutraj ob 9. uri bode pri občinskem uradu v Naklem javna dražba, na katerej se oddd predelovanje jednega kosa sk lud ovne ceste pri Naklem. Klicna cena znaša skupaj 1358 gld. 50 kr. Podjetnik položi 10% varščine. Natanjčneje pogoje in načrte pregleda lahko vsakedo pri omenjenem uradu v Naklem. Cestni odbor Sežanski dne 9. novembra. 3—1 Načelnik. Podpisani naznanuje p. n. občinstvu, da se pri njemu dobiva Vftell vrsl klobas kranjskih in dunajskih po nizkej ceni na drobno in debelo. Anton I^ullik, 2-1 Barriera Vecchfa Nr. 27. Dr. IVAN BRUNETTA, zdravnik, ranocelnik in oitetrik sprejema bolnike vsak dan od II do 12 ure dopoludne in od 4 do 5 po-ludne v lekarni MANZONI, Via 6 3 alle sette Fontane N. 1. V omenjenej lekarni se govori slovensko in ubege se leči brezplačno. V »Narodnem domu« v I»t«ji prejfinji hotel »STADT WIEN« daje se s prvim majem 1884 leta restavracija s kavarno In drugimi prostori v najem. Prostori so povse pripravni za hotel. Vse drugo poizve se pri gosp. dr. Al. Gregoriču, čitalniškem predsedniku in odvetniku v Ptuji (Petim). 3—2 ▼ Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živccv in rev-matizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-številnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobiva se le v lekarni 10-5 Rovi«, Corso it. 47. Velika zaloga zimskih sukenj v raznih barvah, pošev i z volnenega tkanja po najnovejšem krovu irold. |5 komad kakor tudi popolne zimske obleke iz no-vošegnega sukna po f£l 13. 6—2 v krojaćnici PELLEGRINA LEVI Via 09. Antonlo Nr S. nasproti kavarne *all& Stella Polaren Priporoča se novo prodajalnico raznega blaga za obleko BRATOV RUDAN 3-1 na Corsu Nr. 27 nasproti Caffe „Impcriale". Najniže cene. Govori se slovensko. LA FILIALE BANCrUNION TRIESTE occupa di tutte le operazlonl dl Bane* • di Camblo valute a) Accetta versamenti in conlo corrente : Abbuonando 1'interes.se annuo per Banconote 37* °/» con preavviso di 5 giorni 4 » » n s 12 » 4'/« • a sei meni fisso per Napoleoni 8'u °/e con preavviso di 20 giorni 3V, » » » « 40 3'14 i » » »3 mesi 4 • » n • 6 • Godtanno deli'interese aument&to le lettere in clroolazlone con f> giorni di prenri iso dal 0 novembre a o. quelle con 11 giorni da) >3 giorni e quelle con 14 giorni dal 15 novembre a. c. IN I1ANCO GinO abbuonando il 3°/0 interenae annuo sino qunlunque lomma; prelevazioni sino a tiorin i 20.000 a vista verso chćnue; importi maggiori preavviso avanti ta Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggla pertuttli versamenti fatti a qualsiasi ora d' ufflcio /a valuta del medeiimo giorno. Aanume pe>l proprl eor- i*entlstl l' tneaseo di Cambiali per Triette, Vienna e Budapest, rilascia toro assegniper queste ultime piane ed accorda loro le/acolta di domlelllare ejfetti presto la sua cassa franoo A9 ofgnl »pesa per e««l. 8' incartea delVacquisto e dellatendita dl effetti pubblicl, valute e divise, nonch& deli' Incasso d' assegni, cambiali e coupons, verso l/t°i0a\ provlg-gione. e) accorda ai suni committenti la facolta di deposilare effetti di qualsia»i tpecie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla scadenia. 44 La Filiale della Banca Union [Sozlone Heroi) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commisstone, accorda sovvenzioni ed apre creditl sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. G-. Piccoli, hoMoepatičen la ale- opatičen lekar fPrl Angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti, priporofia p. n. občinstvu po 10 letni skušni te le izborne zdravila. ARtlrrheAmoa, najboljše zdravilo proti prehlajenji kostobolji, hromoti delavnih cutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-v» sredstva zoper mrilico je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti apridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj lelodečae kapljice Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga namenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti bojeznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljie In najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plucnlci, kašlju itd. Steklenica 60 kr Paatlle Iž sladnega ekstrakta (Malz Bonboni; proti kašlju in preblajenju, škutlja 10 kr. Pastllne aantoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Saliollne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proii davici (difteritis), plučnim, prsnim iu vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. fpŠF" NaroČila ae Izvršujejo točno po polti na poitno povzetje. 16—4 Za slovo Kličem vsem onim mojim prijateljem in znancem, pri katerih «=e nisem mogel sam osebno posloviti, pri mojem odholti iz Hr^'oviške fare v Cirknico: z Bogom! Šle lan Dužnik, trg. pomoćni«. Nova tiskarna Via Torrente it. 2 v Trsta. 1000 kuvertov za trgovska pisma v različnih barvah z firmo po naroČiiu gld. 2.70. C- k. priv. tovarna Kedor išče pomoči, dobi jo! Kder ni nič več pomagalo. pomagali so prvi in edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-ovi izdatki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotisoč? ljudi po zdravnikih uža popolnoma zapuščenih ter so jim dali živaiije in zdravje. [Lastne bestde ozdravljenih.) Ivan Hoff-ova šokolada iz slada. Jako redivna in krepilna za vse slabotne in na živoihbe- lehne ljađl. — ./ako okusna In priporočljiva, kder je uživanje kave prepovedano. '/, kilogr. patet gld. 2.40, gld. 1 60, _ _ ^_1 gld. — Pri močneji naročbi rnbat N«»dr»va Krt, hemoroide, onemoglost, slab talodec, vse ta bolezni zdravi Ivan Ho(T-ovapiva U aladnVeg* lzleBkj Ve cel i v slue^u, k > hi bil JotiBui zgubil vsako Tosel.1« d1 jedaće. K pomotf jn traha oittljno rabili Zdravniki au priglaiili Ivan iUlT.ro pito iz sladovega izleBka in njngovo Bokobulo iz slada, kakor n-ijbnljSe radivno in adravilno srelstvo; m piju»I j«d t>kn.j in da si dobro potfutim. Prosim Vas tofej, da mi polljete 38 steklenic zdravilne pive, t kilogr. Bokolide iz slada in 3 moBnjici bonbonov izaladnsga izletfka In znamujem a poaebnim Btovanjem: Franc Half. tovarna za moBke obleke in trgovina sfi suknom Manahilterstiusse Nr. 69. Uradno zdravilno poročilo. C. k. centralni odbor itd. v Flensberg-u. — Ivin HolTovo zlravilno pivo is sladovega izteCka poka- . salo sej« kot izrratno kr«pi?alno sradatvo. Major Wltige, poslanec kralj, pruskih laiarelov. Gane P!*T."«\!r** Hollbves« tdravtlneg« piva Ii aladovega lileCk«: 18 ateklenlo gld. 6.06, 28 ste-vbhb klenic gld. 12.08, Bd stekUaio gld. 25.48. — Od 13 stole .lo na zgoraj so pivo poBlje franko h«o. Za piliUaiev iz Dunaja: 13 steklenic g,d. 7.23. 2S steklenic gld. 14.60 68 steklenic gld. 29.10. 1t2 kilograma Bokolad«i Iz ilada I. gld. 2.40 II. gld. 1.60, III. I. ,pri moUnajBIh naroćbah dovoli s« rabat.) ■oneantrlraal aladaval IlUBak t steklenica gbl. ! 1 J. i [2 ateklenice 70 s ldov. Bonboni Iz aiada: 1 molnjica HO aoldov (»udi 1|2 ali ll4 ir,oBnj cej Vara^ba pod 9 gld. vrednoatl as ne ItvrBujajo. Prvi, pravi, eliiz razsrapljajodi iva i Hi.ffovi prani bonboni Iz slada ao v modrem papirju. Pri kup,triu naj se odločno terja take. OPOMIN. - Naj se tirja le prave Ivan HofT-ova Izdelke iz alada z varoralno marko pri e.k. trgovtkej Bod-nyi avatrijak-j in ograk.'J zabilježeno (alika iin;iJ4nika). Ponarejenim isdelknm drugih manjkujo zdravilna zeliBći in pa niao prav napravljeni, kak r se sploh razSiril. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko Vsak pregleda. PoSllja se na frankirana pisma proti pevzetja zneaka aa vae atraal. Goapod Fragner! Jaz Vas prosim, da mi pošljete s poŠto 10 steklenic dr. Rosa-vepa življenjskega balsama. Pri teji prilik Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti u2e 3 mesec od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let- Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri naj-boljšem zdravju in jih varuie posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega visocega spoštovanja, s katerim znamnjam Kailml Maaalskl, nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. wm Svarjenje! mM I)a ga izogne neljubim napnkam, utfo prosi m va p. n. gg. naročnike, naj povsodi izreCno dr. Koiov Uvljtntli'haUam iz lekarne B. Fragnor-ja v Pragi /ah tavajo, kuj ti opa«il sem, da bo na-rthiiki na ve8 krajih dobili neuspeino zmes, uko so sabtevali aamo Clvljenakl balzam, in no izreSno dr. Roiovtga livljenskega balzama. Pravi dr. Mm zivljenski Mm dobi se samo v glavnoj zalogi izdelalcavo B. fragntr-ja, lekarna »k Krnemu orlut v Pragi, Ecko der Sporner-gtiHHe Nr. 205—3. V Trstu: P. Prtndini, O. Forahošchi, Jak. Strra-vaVa in JM. von Ltitr.nhurg, lekarniSarji. V Gorici : O. Critto/oltlti, lekaniiCar : O. H. P anioni, lekarniCar H. Kiirntr, lekarn Car; V Ogoljl: namata d'Elia. V Zagreba: C. Araiim, lokurnifiur. Vi« lekarn« »« vrCjt trgovine * materijalnim blagom v Avilro-Ogertke imajo zalogo lega šivljemkfga balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domaČe mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako so Cenam prsa vnamejo, ali stnUJo.pri balah vsake vrste, pri turih, gn njufotokih, pri Crvu v pratu in pri nohtanji, pri siezab, oteklinah, pri izuiaBConjl» pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatiBno otekline in putiko, zoper kioniSno vuetje v kolenih, rokah, v ledji 8e si kdo nogo npabne, zoper kurja ofiesa ln potno noge, pri razkopanih rokah, zoper liSajo, z»per oteklino po {liku mrCosov, zojier tekoče rane, odprte noge, zoper raka n vneto knliv ni boljtfegu zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tefte, poltgnr. menilo v kralktm vio gnOjieo nu-so, in rano ozdravi. — To nmzil» jo zato tako dobro, k«r hitru pomnga in ker bo po njem rana pr«j ne xae»li dokler ni va fiotna gnojico ven pntegnena. Tudi zabrani ras' (Uvjeta mesa ln obvaruje pred snetmn (Crnim prisadom) ; tudi boleSlne to bludiino mazilo pospeal. — Odprte in tekoBe rano se morajo z mlnBno vodo umiti potem Ke le se mazilo nanjo prilepi. 15-12 Skatljice se dobode po 25 in 35 k. Dalzam za uho. SkuBonoin po množili poskusih kot najzanesljivcjle sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno ule zgubljeni sluh. 1 sklenioa 1 gld. a. v. Lastnik. druAtvo »RDI NOS T« - Izdatelj in odgovorni nrertniic: JOSIP MILANIĆ Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.