ŽenSkiSveT fit 1938 LETOXVI MA RFP ANTON DEBELJAK: DVE PISMI ZOFKE KVE-iVl/VRLiL^ DER-JELOVŠKOVE • ANICA ČERNEJ: POMLAD META KOREN. ŠTUDENTKA VIDA ■ RASTA PLESKOVIČi KAJ MI JE PRIPOVEDOVALA AJIŠA SOSlĆ • FRANCE VODNIK: ERAZEM ROTTERDAMSKI-SLOVIT ZAGOVORNIK ŽENSKE IZOBRAZBE • ANKETA • KRITIKE IN POROČILA PRILOGE: NAŠ DOM, MODNA PRILOGA, KROJNA POLA i^aruj in nequj svoje zobe. dvakrat na dan s: Chlorodont zobno pasto Mlade matere ki pripravljate perilo za svojega ^ novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za Tse perilo, ki ga potrebuje noTorojenček Z naročilom pošljite Din 5.— ; lahko tudi v znamkah Darovi za tiskoTni sklad Po din 22 — so darovale: ga. Zora Gabrijelčič; po din 16.— : Na-talija Tomšič, Mirni Meden, Marija Medja, Olga Senekovič, Zora Bezgov-sek, Terezija Kapun, Anica Smola; po din 13 — : Milena Dekleva; po dm 11-—: Marija Kit; po din 10 — : Mara Gobec, Anica Dekleva: po dm 8-—: Zora Gabrijelčič; po din 7 — : Adolf Radan; po din 6 —• Antonija Modic, Karol Wetz, Marjana Glaser, Lujiza Glaser, Draga Arhar, h ... Kristina Laznik, Ruža Glavanović, Mary Brus, Marija Majnik, Zora Demarin, Marija Petakova, Mirni Privšek, Iči Turk. Mimica Rajh, Mačica Leriša, Minka Strah, Antonija Ukmar, Berta Lampert. Minka Breceljnik, Anči Paleček, Julija Plavšak, Marjanca Stegnar. Pavla Jugović, Mara P^kovšek, Marija Senear. Marija Weiss, Simon Gaberc, Marica Ungar, Karolina Zadnik, Ivana Schweiger, Vika Baučer, Tončka Jereb. Ivanka bparemblek, Marica Grm, Marica Molan, Milka Vrančić; po din 4-—: Regina Vasič, Slava Zaje, Rozalija Vižintin, Justina Koren, lenca Pire, Kristina Sumak, Tončka Tančer, Marija Resman, Joža Paj-kova, Marija Likar Albina Koželj, Anica Pogačnik, Marija Uhan; po . M.ii,. T...I. Marija Slejko, Eri.a Schmit. Mara Kramaršič, Lic ia Novak. Angela Jelar; po din 2 — : Ana Hudelist, A.it. Kunčič, Iva Prislan. Manca Skupek. Zora Venigerholc, Marija Lipovšek, Kristina Poček, Mila Zupanič, Zofija Ferluga. Ana Turk, Roza Blažič. Greti Serbec. Anica |erman.^ončka Gostič, Ani Zaje, Bezjak. Alojzija Kuhar. Mara Šinkovec, ur/,jaK. Äiojzija r^unar. Mara ainkovec, • Ježka Gnmsicar, Mici Pmtar. Iva Križaj, Agiieza Cebašek; po din I"— Rezika Simčič, Angela Valenčič, Angela Čertanc, Dora Detela, Lenassi. Cenjenim darovalkam iskrena hvala! Slika na naslovni strani: Karolina Mihanović, srbska slikarica (1817— avtoportret J LJUBLJANA • LETO XVI. MAREC t938 Dve pismi Zofke KTeder^Jelovškove AntanDebeljak-' (Ob 601etnici njenega rojstva.) , Naslednji clvS pi^rai sta zanimiv prispevek k poznavanju burnega življenja Zofke, lojene ■I.jubljan^anke.. -toda po vzgoji pristne «trdubučne» Potočanke. Prvo .pismo in poleg ,še eno "nii jc prepustila gospa Serafina Jaro(!šek-lvovač, učiteljica v .p. Njen m^ož Ivan k. sc:jc rodil 20. decembra 1877 v Idriji in je preminnl'8. februarja 1937 v Ljub- . Ijani.. Služil jc pri železnici v Brežicah, na Brezovici in,'Savi p^i Litiji, nazadnje .pri. direkciji v Ljubljani. Kot dijak je bil v Lbžkem potoku (občini t^ble vasi: Sqgova vas, Srednja vas,' Travnik "z Belo vodo, Hrib, Retje, Mali log, nanizanih v dolgi kotlini okoH griča Tabora' s cerkvijo in staro äoio') .za domačega učil el j a pri Kvedrovih, ki so poleg Zofke imeli že dva sina: Alojzij je p.red.vojnp potegnil v USA, Viktor še zdaj urari v' Splitu. • . ■ ■ • ■ .... ■ Kovač, s katerim stm presedel nekaj tisoč večerov pri čaši dalmatinca, se je rad po-nteiiil o književnikih, n. pr osebnem prijatelju R. IMaistru, posi^no pa o avtorici po-lOjäke knjige «Iz naših Icrajev». Pravil je, kako je spletno dekle delalo domačim Itmetom stavbne načrte za hiše,.kar je bilo ta čas .še mogoče, medtem ko danes drži zgolj načrt, stavbnih strokovnjakov. Dalje, kako -jo je od nemških pi.scev obračal na slovenske^ pred- . vsem na Gregorčiča, iii jo. s tem podžgal, da je pričela pisateljevati v rhaterinščini. O tem glej «Sokolič» 1957, št. 2,' kjer čitaš tudi sonet v spomin .pokojnemu Janezu. . ..Zofka in Kovač sta si ostala trajna prijatelja. Zato je ta hranil od nje mnogo,, povečini kaj oliširnih pisem, ki pa jih je razen dveh iz najzgodnejših časov kljub ■ ugovorom pred syojo'smrtjö sežgal.- V.njenil najhujših notranjih bojih ji je bil Kovač najboljši pj-ija.tclj in vsefej upoštevan svetovalec. Pp njegovem zatrdilu , jo je od samomorilne misli večkrat odvrnil. Od njega se je poslovila z dolgim pismom tudi preden je šla v s'mrt; vediio je obžaloval, da je to pism'o prišlo, ko j'e'bil zdoma službeno odso-ten.-Naj-še namignem na Kovačevo izjavo, da se je .Zofka s pobožno hiaterjo,-zlasti pa s svobodomiselnim očetom'dejansko bolj ljubila, nego bi se. dalo morda sklepati po vrsticah katerega .pisjna. — Drugo pismo je bilo naslovljeno'name V počitnicah pQ mojem zrelostnem izpitn. Sodeloval seni že prej dve leti pri DP, a šele 190.8 sem se-ji prvič oglasil iz rodnega kraja, na 'kar mi. je takoj poslala pričujoči lisi. Poznala se nisva osebno,-jaz-sem. jo kot otrok nekajkrat videL -' ■ - . ■ . Ljubljana,-20. februarja 1898,. • Dragi Ivane! -. -' .'- ' .'- ■ 'N-o, vendar enkratl — Ti si'res-pravi .pravcati lenuh, da veš'! Jaz pišem takoj . ko zveni'za'Tvoj'mnog.očislani naslov, Ti velesjpoštov^ni član cftsarske armade pa v^ miril čakaš celih osem dni in premišljaš jeli bi pišaj ali ne! Vem, da si preštel Vse . gumbe, kjer in kolikor jih imaš prcdiio si dobrovoljno .vzel papir'in napisal nanj svoje-lo.gične misli.,— ■ . • . ' . ' . ' Hm, toräj Ti v Trstu kartice premetaVaš?'Hm — -vidiš jaz pa tu v Ljubljani ■ prekladam- akte. — Ja,' ja čudno kaj ne?.-7- Pa naj -začiiem s svojo zgodbico. ^ - ; ^^ . . • - ■ -'.'-■■■■ ■ ■ • 4Ö' No vidiš to je tako. — Tedaj po tistem burnem dogodku z malinami ni se mi " dobro godilo. Vidva z Lojzom sta mirno v skednju'.na senu delala naklepe in mbgoSn že sanjala o lepej, mičnej prihodnosti, jaz uboga revica sem pa skesano poslušala dolge mamine pridige. Da to ni baš prijetno si gotovo se imel priliko prepričati. No torej mene so jele boleti ušesa pa jo poberem v zgornje regions Pa to ni dosti pomagalo, ata pride domov pa hajdi nad me. Med gromom je seveda parkrat tudi vdarilo-. in eto to je glavni vzrok, da sem jo pobrala od doma. Drugo jutro vstanem ob šestih a ko pridem doli se Lojz že kisa v kuhinji, mama rentači ata pa kolne. Jaz'žajutr-kujem, potem jo pa poberem v Malilog, iz Malega loga na Hrib (imela sem dobiti tamkaj še nekaj denarja), iz Hriba pa v Travnik. Tam se vsedem pa brzojavim v Ljubljano nekej sošolki, da me drugo jutro po£aka na kolodvoru. — Poslovim se še pri Zaliki pri Ko^'u, njegovej gospej in drugih, potem jo pa krenem domov, gori na mostovž in spravim moje stvari v red. Do pošte sem bila že gotova z vsem. Geometer mi je zelo branil, potem mi je začela še mama — pa jaz imam trdo bučo..Napravila sem si še lep šopek — porezala sem bila vse nageljne kolikor jih je cvelo, pridela tudi nekaj rožmarina — in ko se je pošta pripeljala mimo naše hiše vzel je postilijon še mene 7, mojo šaro v svoje varstvo. Roke mi ni podal nihče. Mama ni hotela, Lojz ni hotel, ala mi je pa to le dal v slovo: «Von nun an hist du nicht mehr meine Tochter und du brauchst mich auch nicht mehr als Vater zu betrachten. --Wenn du schreibst "vverde ich deine Briefe uneröffnet zurücksenden. — Jaz pa som odgovorila: Sie brauchen keine Angst zu haben, ich werde Sie nie belästigen.» Pa sem skočila v voz in postiljon je zatrobil v rog ... No ne rečem, da ni napravil ta sloves nikakega utiša na me. Ali jaz sem trde kože in kadar mi gre najbolj do živega tedaj si najmanj priznam. Sedela sem torej v vozu kakor, da ne bi bilo nič — niti ena solza mi ni kanila iz očesa. Smejala sem se pred se, dasi tudi me ni videl noben — saj sem se smejala radi sebe. V Novi vasi sem obiskala Viktorj.a, klepetala dokaj časa na pošti, da se mi je vse smejalo, potem smo pa zopet šli dalje do Rakeka. — Tam se bi bila dolgočasila, mogoče mi bi bile tudi prišle neumne misli, razven tega so bili tudi vojaki v gostilni — poberem jo tedaj na pošlo. Ha ha, saj me poznaš. Bilo je sicer že čez polnoč a jaz nedolžno, kakor bi bilo polu dvanajste pred poldnem vstopim v pisarno ter zahtevam dve dopisnici. —Da mi jih in jaz jih pišem, sama že ne vem kam. Seveda se je pri tem začel razgovor. liilo mi je čakati do šti-rili in ves čas sem bila v pisarni. Imela sem nekak «Galgenhumor«. Bila sem menda res duhovita ali interesantna ali sama ne vem kaj. — Ha, ha! tisti tepec se je zaljubil v niel Haha! Imela sem res dokaj križev predno sem imela mir pred njim. Ko sem bila že v Ljubljani, pisaril mi je, obiskal me parkrat in moledoval ha ha! ko bi Ti vedel! — Ta tepec!Z,daj mi menda verjame, da maram zanj ravno toliko kot za lanski sneg, ker imam že kake dva mesca mir. — 19. avgusta sem.prišla v Ljubljano. 1. septembra sem nastopila službo. Kmalu potem sem se začela učiti stenografije — slovenske seveda. Zdaj jo že znam, čeravno ne še ravno izborno. — Berem dosti, kakor po navadi. Naročila sem se na «Zvon», «Slovenko», «Vienac» in «Nado». — Tako životarim 99krat bolj zadovoljna kot doma. — Z Marnom, ki me je učil stfenografije — mogoče ga poznaš , petošolec je, fin dečko, take vrste kot Ti — sva dobra prijatelja, z drugim pa ne občujem. — A propos! Se spominjaš na pismo iz Brna? — S tistim «Fr. M. Zero» si še dopisujeva, dasiravno še zdaj nič ne vem o njem. Precej star mora biti, iz boljše rodovine; — sicer pa piše jako zanimivo. — Od oktobra — bolje od septembra dalje dopisujem si z Hrvatom,1 ki v Pragi študira medicino. — Piše dolga pisma, Hrvat je — stvari, ki mi ugajajo. — Pa ne misli Bog ve kaj. — Piševa samo resna pisma o ženskem vprašanji, o literaturi in enako, osebno ga niti ne poznam a za Veliko noč pride najbrž ko gre domov, tudi v Ljubljano. 1 .lelovSek? (50 Neubauer^ mi že čez mesec đni ni pisal. Teta, ki je tudi tukaj, pravi, da je iz-, stopil, da je zvedela iz zanesljivih virov. Ne bi imela rada, da bi bilo fes. Domov ne pišem nič, kar vera, zvem öd Lojza. Oče je pustil tajništvo knialo ko sem jaz odšla, kupčija in gostilna gre neki-slabo, ata pije po stari navadi, nekaj je začel tudi Ijolehati — to vem. Za me se ne meni nihče, še Lojz le kadar me potre- ■ buje. Zaliki pišem pa ne dosti. — Ja, Zalika, da sera res mogla biti tako pozabljiva! Saj sem vendar vedela, da 5. III. —Danes šele nadaljujem, saj menda ne boš preveč hud — maščevati se nf. smeš, ampak lepo odpustiti in mi za kazen pisati tri pole obsegajoče pi.5mo. Zaliki sein pisala med tem časom in sporočila Tvoj pozdrav, zaradi katerega sem jej še največ pisala. — Neubauer mi je tudi pisal, še vedno pridno študii-a teologijo, zadovoljen ni. pesnikuje in piše še po stari navadi in menda se še vedno malo preveč spominja mi-nolih časov. — Jaz počnem vse in nič, polahko začnem še pisateljevati ako Bog da in sreča junaška. Pravijo mi (uredniki namreč), da imam talenta dovelj za prozo in' poezijo, le učim in vadim naj se še. — No bomo videli! — Včasih grem čez glavni, trg, če sem dobre volje vsakemu pogledam v obraz, če sem -pa slabe se ne menim za nikogar. Tako vidiš toraj životarim v zidinah bele Ljubljane. — O dogodkih pred ka-zino si menda čital v časnikih. Mene seveda tudi ni manjkalo zraven s slovenskim Irakom na prsih. E® to Ti povem vse bi bilo še ko bi le teh Nemškutarjev ne bilo. Kadar grem mimo kazine me kar krč lomi od jeze ko vidim tiste preklicane čepice za okni. 6. III. No le poglej mi, kdo bi mislil, da si tako dober dečko! — Ja. ja to si moram pa že zaznamovati v moj notes z rudečim črnilom (kaj ne lino!) kedaj mi je Ivan Kovač, rojen v Idriji a sedaj velečislani član c. kr. pešpolka v Trstu pisal kar dvakrat zaporedoma. — No, ne vem ali si res pisal zaradi mene same ali — ali se imam Zaliki zahvaliti za to izvanredno čast. — Kaj Ivane, li nisem uganila? — No saj svojej- vernej posestrimi bi vendar lahko razodel svoje srčne skrivnosti za katero itak ve. Torej drugič mi bodi kar lepo odkritosrčen brez vseh diplomatičnih ovinko.v in opazk! Tako po tem uvodu, ki je kakor vidiš jako potreben, naj še v svojo lastno obrambo povem kake dve ali tri. Veš dragi moj Ivane, precej debelo si ze motil, ko Liganjuješ, da je moj ponos kriv mojega molka. To ni res. bilo bi tudi smešno mej nama. ■— Ne veš li več, kolikrat si mi dal «muskelnt», če sem Ti nagajala, — da imam menda še zdaj vse pisane roke v spomin na Te, — brez da bi tisti zloglasni ženski ponos, katerega se Ti tako bojiš prišel na dan. Ne veš cetijeni moj prijatelj to so bile druge stvari. — To pismo,kakor vidiš pričela sem ravno danes 14 dni. kar popolnoma dokazuje mojo veliko pohlevnost; da me ne bi bile zadržav ale opravil-s gotovo bi imel Ti pismo že jedva pred 1-1' dnevi v rokah. No ne tajim tudi. da moja lenoba ne bi bila prav nič kriva ali v tolikej meri vendar nisem vredna graje, kakor misliš Ti. — Pisala sem v Prago, v Trst; v Zagreb na vse krajo. — V .t. t. j. prihodnjem zvezku «Slovenke» zagleda prvi moj skromni poskus v pisateljevanju beli dan. — I^ahko si kupiš oni zvezek, saj se dobe v Trstu v večih trafikah. Uganil boš gotovo precej kaj je moje, četudi ne bode pravega imena. — Ko to povem le Tebi, ker prav za prav se imam v prvej vrsti Tebi zahvaliti, da sem dobila veselje do tega. — Prosim pa vendar, da proti nikomur nič ne opomniš o tem. Lojz jo prava lenoba, obišče me vsake kvatre enkrat, pa še tedaj ne govori 20 besed. — Vedno ga silim naj Ti piše, pa vselej mi odgovori; «Bom že.» — No ko- Pesnik-duhovnik? ^ Nečitljiv znak. 51 Ukor ga-jaz poznam se bo tisti njegov «bora že»-raztegnil najbrž tjä do veleih.pg-čitnic. ■ ' ■ •• ■ ■ ■ . . T-voje pismo mi pa, vendar lii všeč ne prvo, ne drugo,.V zadnjem nie posebno konec prav pošteno jezi: «Sto pozdravov tojzu in Tebi.» — No ali je tp'pravičnoj? — Lojz- Ti nič ne piše, nič še ne oglasi a Ti mn prisodiš prvo polovico' svojili pozdravov, meni pa, ki Ti pišem dolga, obširna pisma, vržeš pa ostanek,— I.e čakaj m.e, kadar pridemo skupaj, nagajam Ti tako, da Te bo, ravno tako krč prijel kakor tedaj-na-kegljišču, ko smo mislili, da je že duša zapustila Tvoje telo. — O tisto kegljišče! Ha, ha, — kako se Ti je tedaj kaj dopalo sedeti tam pri «kegeljnih» ko Ti je jjesek . letel na glavo? — No včasih si se tudi pošteno maščeval nad menoj, še zdaj vem kako so ata patetično izgovorili: «Schäm' dich! — Kratzen wie.tlie Ratzen!» Ti' si pa škodoželjno, gladil svojo opraskano roko. — Ha ha! — No si še kaj hud in jezen!? Menda vendar ne? - ' Tvoje prašanje «ja kaj pa tista M in?» ne razumem. Drugič ne piši v ugan ' ' kah, jaz pri najboljše] volji nc razumem tacih temnih stvarij. -7 Drugič še kaj! ■. . ■Z.Bogom! . ■ ' ■- Torej tudi. dva Slovenca sta pri Vašem oddelku. No oni medicinec ali kaj. je, ki je že par ur presedel v «temnem» ob kruhu in vodi zaradi narodnosti ima že-vse ' moje simpatije. — Bog ga živi! — ■ ' ' , Kako si se imel .za pust, — jaz sem se dolgočasila. — Piši mi kaj o Tržaškem življenju zanimalo me bi. — Seveda na dogodke, ki so s čislano Tvojo osebo v dotiki mi posebno ne smeš pozabiti. — " . ■■ Piši mi torej kmalu in dosti! — Ata je zadnjič Lojza .vprašal za Tvoj nafilov — menda Ti najbrž kaj piše. — Viktor mi je zadnjič-enkrat pisal, -- vedno in i'ođno fantazira o marini. — . - ' Živili Slovenci! 50 srčnih pozdravov od Tvoje Zofke. -DOMAČI PRIJATELJ - ' Zagreb, dne 7. VIII. 08 : ZOFKA ICVEDER-JELOVŠEK. Velecenjeni gospod! - ' -' ■ ' Prav od srca me veseli, da morem čeistitati novemu talentu.-Vseli.pesmic žal .ne morem uvTstiti in iz različnih vzrokov- tudi črtice ne. Ali črtico .pošljete .lalik-o kam drugam. Gotovo Vam jo radi uvrste. Pozdravite mi loškopotoške kraje. Tabor in vse hribe naokoli. Najrajše imam ■tisti kraj od vseh krajev, kar sem jih videla. Pust in trpek kraj je ali jaz-se ga rada spominjam. — In vendar živeti tam ne bi mogla več. Pred očetovo smrtjo seih hila tam in bilo mi je vse tesno in tuje. Moja mati je versko, tako nestrpna,-da bi mislim lahko.storila najhujši zločin v. imenu vere. — Nisem navajena več na despotizem kranjskih starejših ljudi. Kaj tacega ni nikjer drugje na svetu. Omika izravna ijaj-' večja nasprotstva, omika dovoluje tudi drugim ljudem lastno sodbo in. svobodno mišljenje. Kam pojdete v jeseni? -- Priporočala bi Vam Prago. Mnogo več se naučile, kakor v Beču ali Gradcu. V tujih mestih sto tujec in ne profitirate, razun svojih' strokovnih studij, skoro ničesar od kulturnega življenja inteligentnih krogov. V ' Pragi se naučile vsega. Čelu so praktični, in če ne zahtevamo od njih preveč dejan- ' ■ ske slovansko-bratske ljubezni idealni ljudje, od katerih se učimo na vsak korak vseli mogočih stvarij, ki so potrebne ravno nam najbolj. Veselilo bi me, Č6 bi mi pisali-■ malo bolj obširnejše. Sicer imam zelo- mnogo dela: odgajam otroke, šiVam, gospodinjim, pišem. — Ampak zaradi.tega ste vseeno lahko uverjeni, da me zanima vsako stremljenje kateregakoli darovitoga človeka in da gojim za Vsakega takega, potnika-'""apredku najodkritosrčnejše simpatije. ' Pozdravlja Vas odkritosrčno ' Zofka Jelovšek ' . v -n 32 Pomlad Anica Černej Spot -e prebuja nieJ drevjem pomlad, moj ace pa tiho počiva. V meni Idjuje spomin na takrat . . . In vendar, tesno spet živiva. V zadnje bližine ni mogel razum; vKončal je, popotnik na cilju.» Pomlad je in sonce in v soncu pogum in svetle moči v izobilju. Njegov čebelnjak je čez noč oživel. «Oče moj, čuješ šumenje? Kako si bil veder, mlad in vesel, ko si začutil življenje! Nekoč si doživljal v šoli pomlad, živo in lepo ko sanje in si od tiste điladosti bogat ljubil čebele in Na vrtu, veš, oče, se breskev budi, " ki čuti še tvoje dotike, in vrtnica, ki si jn cepil, brsti, in v gredali tvoje sadike. Med trte spet hodimo tvojo pot in tipljemo tvoje stopinje in kar nam obljublja zemlja dobrot, vso tvoje dobrote spomin ie. Povsod je še živa ljubezen do nas in dajanje tvoje do konca . . . Oče, kako je bil strašen ta čas od tiste jeseni do sonca!» Študentka Yida Meta K or en (Olomek) «Koliko je neki ura?» ^'prašuje Katja na postelji poleg mene in gleda skozi okno v meglo, ki se vsa siva in gosta vleče od okna do jedva nekaj metrov oddaljeno stene poslopja onkraj našega dvorišča. Gole veje breze pod oknom so videti skozi -meglo kot tanke, temne in negibne črte. Že ves čas, odkar stanujem tu, me te tanke, negibne veje vznemirjajo. Nekaj mrtvega je v njih in nekaj zoprnega, v megli do brezupa zoprnega. «Ne vem», odgovorim čez čas in se na tihem jezim, da me je zbudila, ko je zunaj vendar tako strašna megla in . . . meni dopoldne ni brezpogojno treba hoditi okoli v tej mrzli megli. Sicer bi res morala dopoldne k predavanjem, toda ta so trenutno važna itak samo za diplomo in niti malo ne za življenje, ki ga moram zdaj živeti. v «Idiotsko! Že celo večnost prisliiškujem; đa bi" zaslišala od koder koli udarce me.-Toda ne, šele ko prideä do prve cerkve, ki ima uro, veš. kdaj vstaneš ali . ._.» «... ali pa, : kadar stopiš na cesto in- z vseh ljubljanskih cerkva .pozvanja . poMiie.» . ■ , ■ ■ • ■ ■ ■ ■ ' Meni se je že nekajkrat'tako primerilo. Ko pa ne premorem ure. in Je v. solji tudi čez dan. temačno. Seveda . . . Katja. Ona mora biti ze dopoldne v mestu. Šele pred tednom jc prišla v Ljubljano, brez denarja in s strganimi podplati. Iz provinco. Tam se iii dalo živeli ^ samo životariti. Še do knjig ni mogla, priti. Ona pa bi šla rada v Pariz, čemu pa ima diplomo v žepu? Ali zato, da zdaj, ko ne more dobiti zaposlje': ■ lija v svoji široki, še to pozabi,.kar zna? , ■ ■ . ■. ' ■ «Danes ti. kuhaš čaj, ne?» me vprašuje, ko si natika nogavice. ' - «Ne. Vrsta je na tebi,» odgovarjam in najraje bi se zasmejala na glas, ko'gledam, s kako kislim obrazom ogleduje še od včeraj premočene čevlje. Že teden dni vsako jutro s tako obupanim obrazom ogleduje svoje čevlje. Smolo inia. Že ves teden, ko za stavo, po malem dežuje. . ' ■ . V samih nogavicah stopi Katja do mize in. brska po knjigah in zvezkih, ki so .tam razmetani. Slednjič le iztakne staro številko «Jutra» in si preganjene četrtinke .■. tlači v čevlje. To počenja vsako jutro. Jaz tudi. Prav za prav to .vse skupaj nič ne " pomaga proti vlagi v čevljih, samo prvemu, zoprnemu občutku se na ta način izogneš. Potem kuha Katja na špiritnem kuhalniku čaj. Jaz se vedno ležim.' Zdaj, ko jo ni več na postelji poleg mene in mi ni več treba togo ležati ob njej, me prevzema prijeten občutek sproščenosti in ugodja in lalma dremavica.. • ' •. «Vida, kje imaš sladkor?» «Sladkor?» Na mah je prijetna dremavica izginila. «Pozabila sem-. . . Včeraj zvečer sern porabila zadnji košček.» Katja molči. Stoji poleg mize in gleda v soparo, ki se dviga iz skodelic lia ■mizi. Njen molk boli . . . Ne, včeraj mi po večerji res ni bilo treba š.e enkrat kuhati ' čaja in porabiti zadnjo kocko sladkorja, ki je bil najina skupna last. ■ ' V hipu sem iz postelje. «Počakaj. Kupit ga grem. Saj ni tako daleč», ji pravim in se hitim oblačiti. «Koliko imaš še denarja?» jo vprašam, ko si natikam plašč. " ' «Dinar. Pred prvim mi ne izplačajo honorarja. Načelno ga nikomur ne izgla- . čujejo.» ....,' «Seveda . . .», pravim. . ■ Zanašala sem se na njen predujem, o katerem sva govorili takrat, ko-je prišla k meni. S tem bi se obe pretolkli do prvega. Zdaj pa . . . Svoj predujem sem že sko- ' raj docela izčrpala. Naj še enkrat stopim do dr. X-a in ga ponovno naprosim za," predujem? Že zadnjikrat ga je le nerad dal. In s čim naj prvega plačam sobo in.:^? «Katja, čakaj me opoldne na univerzi. Pridem gotovo — z denarjem», in 'stečem ha cesto v gosto, mrzlo meglo. ' ' '' * Z vseh cerkva pozvanja poldne. Hodim po ulicah, skačem preko timazanih luž-iii se jim na daleč izogibljem. Prav za prav je smešno in nepotrebno to izogibanje, • ko pa sem itak že zjutraj nataknila od prejšnjega dno premočene čevlje . . ; Megla še vedno visi nad stenami ulic in nalahno prši iz nje. Lačna sem in mrazi rtie.' Mislim na Katjo, ki me zdajle čaka v avli univerze, ki zaman čaka name in na. denar, da bi šle skupno h kosilu . . . Prav za prav bi z mojimi tremi dinarji in. z njenim dinarjem v «Žedomu» morda kaj dobile, toda te tri dinarje potrebuj'em za kavarno. Gospod dr. X, ki mu instruiram njegovo hčerko, mi je po več ko enournem " čakanju sporočil, da se ne utegne razgovarjati z menoj in naj ga počakam popoldne- •, 54 ■ .v kavami. Sioer bi lahko Katjo .vsaj obvestila, da danes % najinim kosilom ni nič. Toda; kako-.naj ji ,to povem. ' ' ' V kavarni dobim' Vero, kolegico ž univerze. Kliče me, naj prisedem k njej^ Nc ■ vem,-kako naj se ji izognem. Rada bi bila sama. Ne ljubi se mi govoriti. - . «Kod hodiš, Vida, da te skoraj ni videti na univerzi?» vprašuje Vera in .si prižiga cigareto. «Študiraš?» ■ • «Da, seveda... Visoko filozofijo življeiija študiram,» ji odgovorim skoraj, nekam zlobno in gledam njene lakirane nohte. ' . ■ .«To je. res visoka filozofija.» ■Njen resni odgovor me zabava. ■ «D, ne! Prav nič ni visoka. Zadnje čase se je celo ponižala do moje neznatne, osebe,» ji z nasmehom odgovarjam. «Nekam pikra- si», se tudi Vera nasmehne, potem pa se zagleda skozi okno in molči. Tudi jaz molčim. Kako naj ji pojasnim, tej svoji tovarišici, hčerki ljubljanskega advokata, kako visoka in ponižiijoča postaja vsa filozofija življenja, kadar si ■prisiljen s poslednjimi dinarji> žepu čakati v kavarni na to, da ti neki gospod: doktor da nekaj kovačev predujma. Saj bi ne mogla razumeli . . . Toda, morđ'a bi . : : morda ..... Katia me najbrže še vedno čaka v avli. Ura je jedva ena. Ob tej uri je avla,že pi-azna. Študentje so pri kosilu. In Katja čaka v tej praznoti. Stoji ob oknu, gleda V meglo in čaka. . . Vera bi morda lahko posodila deset dinarjev. Kakor hitro se je pojavila misel o posojilu, tako hitro sera jo tudi izrekla. «Kaj si v stiski?» vprašuje Vera in me začuđeno gleda. • «Ha .... trenutno», odgovarjam in gledam njene lakirane nohte. Čutim kako - mi počasi udarja rdečica v lica. . . - • «Veš . . .» , «Ne, Vida. Rada.. . . rada bi . . . toda ravno ta teden mi je zelo malo ostalo za cigarete in kavarno. Oče pa mi pred soboto ne bo več dal denarja. Saj bi . . .», ■ «Razumem. Samo tako . . .» ■ Tudi Veri je neprijetno. Znova se zagleda skozi okno v meglo, ki še vedno . inrtvo .visi med hišami. Gledam na uro. Jedva se pomika naprej. Dr. X vendar ne bo pozabil? ■ Vzamem časopis in poskušam citati. «Veš kaj», se mahoma obrne Vera k meni. «Na drug način bi se ti dalo poma-.güti. Vpiši se v naše društvo. Dobila bi kako podporo. Rekla bi papanu naj intervenira zate.» «Zaradi podpore se ne \^išem v nobeno študentovsko organizacijo», ji skoraj razdraženo odgovorim. «Toda, zakaj ne?» ;«Se ti ne zdi, da je zelo ponižujoče vpisati se v katero koli organizacijo samo ;žaradi podpore?» «Ali, če je samo to . . .», se nasmehne Vera in zamahne z roko, da se za hip zaleskečejo njeni lakirani nohti. (Čomu vidim vedno njene lakirane nohte? čim bolj jih gledam, tem bolj me vznemirjajo.) «Saj se to pogosto dogaja in naposled . . . marsikdo postane kasneje prepričan član ideje, ki jo društvo zastopa>> «Marsikdo. Toda ne vsi. In ti, ki ne postanejo, o prvi priliki, ko jim je mogoče dpbiti.. podporo v nasprotnem taboru, uskočijo tja in ...» «To so samo neznačajneži. Nepošteni . . . Prezira %Teđni ljudje.» .«Prezira? Zakaj bi jih prezirali? Da,, zdaj sva pri tistem . . . Prezira! K«r so napol mi^vi od glädu'pristali na idejo, ki jihi je docela tuja^ Pristali samo zaradi 55 toga, ker ste jim bili pripravljeni dati podporo, njim prej, kakor pa kateremu koli vaših potrebnih pristašev, ker ti so itak že vaši, te pa je treba šele pridobiti? Misliš, da morajo že iz hvaležnosti za tiste drobtinaste podpore vse življenje prisegati na vašo idejo? . . . Ideja se plačuje. Prav. če se plačuje, potem se pusti dobro plačati in ' služi tistemu, ki ti nudi več!» «Ti jih zagovarjaš?» «Ne. Ne zagovarjam jih. Samo vprašujem se, kdo jih ima pravico prezirati. Razmere, ki so iz vas ustvarile to, kar ste, so iz teh napravile to, kar so, to je pod-repnike.» «Toda . , .» «Pusti, da končam. Se ti še nikoli nisi vprašala, kako to, da pri volitvah na. fakultetah ponavadi vedno zmaga društvo, čigar politiki igrajo vodilno vlogo? Ali sv ti ne zdi, da je prav tako neznačajno, kakor je hiti podrepnik, s podporami pridobivati, mamiti ljudi za idejo? S tem se samo umaže ideja, s tem se samo dokazuje, da ...» «Ideja vkljub temu ostane ideja.» «Da . . . seveda. Toda človek jo sodi po tem, kakšni ljudje jo zagovarjajo.» «Na to se ne sme vedno gledati. Ideja je nekaj visokega in . . . med vsakim zrnjem so pleve.» «Da. Pleve, in ideja je nekaj visokega, nekaj višjega, kar preprost človek ne more razumeti. . . Toda ne. Prav tako preprosta je, kakor je preprosto življenje . . . Vsaka ideja . . . čisto preprosta . . . Samo vi ste jih komplicirali, da se nazadnje sami več ne spoznate nanje . . .» «Toda ...» «Postale so vam meglene. Samo obrisi so vam ostali in ... in fraze, s katerimi pitate sebe in druge in . . . blatite in izrabljate jih s frazami, s podporami, z vsem. mogočim, samo . . .» «Samo strašno pikra si.» «Že mogoče. Briga me ideja. Tvoja ali kogar koli. Saj ni važna. Važno je samo življenje . . . Važno je samo, da vsak pošten človek lahko pošteno živi. Samo tp je važno ...» «Vida, ti si, oprosti, nora. To diši . . .» Na Verinem obrazu se izmenajavata razočaranje in hesnost. Toda še pri tem zna ostati vljudna. Prav ko njeni Ipkirani nohti, ki se leskečejo kakor đrobce.tii bliski, kadar maha z roko po zraku. «Nora? Že mogoče. Diši pa . . . diši . . .: Če že hočeš vedeti, po čem diši, uiši po — kosilu. Adijo!» Ku stopam proti mizi, za katero je pravkar sedel dr. X. se skoraj opotekam od vznemirjenja. Neumno, čemu sem se sploh spustila v ta razgovor! * Instruiram malo, živahno prvošolko, ličerko dr. X-a. Jedva sledim njenemu prevodu: «Mon ami. . . prete moi ta plume ...» «Dk. Prav . . . Moj prijatelj Peter ...» «K.iko, da še ni postrežnice? Saj mi je v kavarni obljubil, da mi po njej semkaj pošlje dsnar. «. . . pour ecrir un mot, machandelle est morte.» Ali ne gre nekdo po stopnišču? Da. Zdaj . . . Ne, stopil je do sosednjih vrat. . . Kaj jc pozabil? Prvošolka našteva; «Ločimo petero ras: indoevropsko ali belo, malajsko ali rumeno...» 56 Bog ve, kje hodi Katja. Lačna . . . brez kosila. Zunaj je še vedno mrzla, siva megla . . . ' «Petero ras ...» «Koliko?» . «Petero vendar!» Glas male prvošolke je nekoliko zaćuđea in nestrpen. Postrežnice še vedno ni . . . Utrujena sem in nemirna. Neprestano prisluškujem. «Indoevropska rasa ...» Kaj vraga še ni pri kraju s temi rasami? S temi bedastimi petero rasami . . . Kdo je bil tisti prvi tepec, ki je pričel na svetu razlikovati petero ras. Kakor da je važno, kakšne barve si, bele ali črne ali rdeče ali . . . Zastran mene je lahko kdo tudi zelene ali vijoličaste . . . Saj ni važno. Važno je, če ves dan ne ješ in čakaš dopoldne in popoldne na nekaj dinarjev. Važno je samo eno, "go.spod znanstvenik: ali ' si lačen ali pa si sit. Samo" to je važno. Samo to, gospod visoki znanstvenik. Teorija ' je eno, praksa je drugo. In praksa pozna samo dvoje ras: raso lačnih in raso sitih. Jaz spadam v raso lačnih, gospod visoki znanstvenik, in nič ne morem za to, da močno dvomim v vaše visoko znanstveno dejstvo, da je na svetu petero ras. Je samo znanstveno dejstvo, življenjsko ni . . . Lačna sem. Do onemoglosti ... " . ■ Postrežnice še vedno ni. + Katje ni doma. Najbrže se'je zadržala v mestu in se vrne šele kasneje. Tem bolje. Bom vsaj lahko nemoteno delala. Nalašč. Tudi brez vašega posojila, gospod svetnik, ne bom poghiila na cesti. Nizko si potegnem luč nad mizo in se spravim h korekturi. Včeraj mi jo je oskrbela znanka, ki dela v tiskarni Y. Žo jutri jo moram zopec prinesti tja. Skorigi-rati moram še petdeset strani. Prav. , Delam. Pregledujem vrsto za vrsto, odstavek za odstavkom. Prvikrat opravljam korekturo. Delo mi gre le počasi od rok. Bojim se, da bi kake napake ne spregledala. Vem, da so od te prve koretkure odvisne tudi vse ostale. Tu korekture pomenijo kruh. Delam. Delam z vnemo. Lica mi gore. Toda v prste na roki in v noge me pričenja mraziti. V sobi je hladno. V začetku marca smo šele. V sobi niti enkrat nisem kurila. . - Vse bolj hladno je. Jedva še držim peresnik v otrpli roki. Topel čaj bi se prilegel. Zelo. Ves dan je bila kava v kavarni edino, kar sera zaužila. Toda, saj nimam sladkorja. Dr. X mi obljubljenega denarja po postrežnici ni poslal. Ko sem ga po instrukciji poiskala v njegovi ordinaciji, so mi povedali, da je pred pol ure odšel neznano kam. K vragu I Mar bi si za tisti denar, ki sem ga porabila v kavarni, kupila kruha ali . . . . . . mislim, vejica, da . . . popravljam. Katje še vedno ni. Kje se je zadržala? Kasno je že. ^ Še niže nad mizo si potegnem luč. Tisk je strašno droban. Oči me pečejo in včasih zaplešejo črke pred menoj. . . . pot goro — pravilno — pod goro . . . Strašno je mraz. Peresnika ne čutim več v svoji roki. Napraviti moram pi-emor in med tem si skuham čaj. Vroč čaj. Ne, saj bi ga izbruhala kakor . . . Prekleto! Skoraj bi ga izbruhala po vašem lepem parketu, gospod svetnik, ko me je vaša topla, sita starčevska roka pobožala pod brado. «Saj veš, dušica, da bi ti rad pomagal ...» Fej! 57 ... "met tem . . . med. teiu'. .'. ■ ■ ■ . ■ Seve'äa -bi mi radi, ne posodili, temveč poklonili tistih pet sto dinaiiev; za katere sem'vas danes zvečer prosila, ko se nisem ve'dela več kam obrniti, če bi- ostala pri • vas ... .... misel, ne misle..., "... _ Človek je pripravljen izposojeni denar s pošteno zasluženim denarjem vrniti,"V 'obrokih . . . Gospod svetnik porabi mesečno samo za drobnarije, kavarno, cig;arete. in cviček zvečer po večerji preko dva tisoč dinarjev. Od teh seveda ne more posoditi.. .. pokloniti pač ... ■ ' ■ ... mimoiti . . . prav, mimo iti . . . Kako? Ispoved ali izpoved? ■ ■ ■ ■ Slonim nad korekturo. Zdaj res ne vem ... . ' . . . . ispoved . . . izpoved . . . ispoved ... Kaj je pravilno? .Izpoved? . . . Ne. Ispoved. Toda saj mora nekje biti neko' pra^ . vilo: Zveneči soglasniki pred nezvenečimi se izgovarjajo . . Da, se izgovarjajo...Tn.' .pišejo? - . Kako se vendar pišejo? . " . ' Učila sem se slovnice. Nad deset let so mi jo utepali v £;lavo, celo odlično seih" imela-včasih iz slovenščine. Zdaj pa . . . " ; Izpoved . . . ispoved . . . izpoved . . . Vroč čaj . . . Ne izpoved . . ; ispoved . .'.-' . p'oneči pred nezvenečimi se izgovarjajo ... sc i)išejo ... se iz^^ovarjajo . . . pišejo . Sredi avle visok študent govori z inanjšim tovari.šem, se smeje in kaže name. je tista "Vida, veš . . .»- , . " ' Zdaj se smeje tudi njegov tovariš. Zakaj se smejeta? Zakaj? ' - - . -Njegova roka kaže naravnost na moje čelo, kjer čutim pekočo bolečino, kakor bi mi kdo z žarečim železom zarezal znamenje vanje . . . Vsa drgetam. Vpila bi in. udarila: Ne vem, koga, in ne vem, zakaj? Samo čutim, če ne z.ivpijem in ne'udarim,' -mi raznese vso notranjost ... '- - i -Ne, saj to vendar ni avla. Samo zdelo se ml je tako. To je vendar, soba, soba . gospoda svetnika, v kateri sem bila takrat, tisti večer . . . Isti oblazinjeni stol ... in ali se niso pravkar odprla vrata? Da ... On prihaja . . . gospod svetriik. Zelo' počasi prihaja... _ ' . .'. Moje telo drgeče ... ' , Zaprem oči. . . Zdaj . . . zdaj se bodo njegove.vlažne, starčevske roke dotaknile, mojega telesa. Čemu vendar drgečem? Saj se bodo dotaknile samo mojega telesa:, moja duša pa bo ob prvem dotiku mrtva, čisto mrtva ... Zdaj . . . Moje telo je docela otrplo . . . Zdaj . . . Zavpila bi, pa ne morem.'Tudi . moj jezik je kot otrpel in nevidna pest stiska moje grlo. Njegove od poželjenja na- .' brekle oči so čisto blizu mojega obraza, njegove ustnice se skoraj dotikajo mojega -. čela. Čutim, kako me njegov vroči dih žge na čelu, prav na sredini čela ... «Ne! Ne . . . ne, nel» «Vida!» . . - .. -.', Moje telo je še-vedno docela otrplo. ....-.-■ «Vida!» Nekdo me kliče. Kdo? . ^- -i .- KVida! Za vraga, vrzi -vendar ključ!» :.- . -' ^ - Ključ? Kakšen ključ? Kaj ima ključ opraviti z vsem tem? . - «Vida! Ključi». - :. . ' . ' - To .je Katjin glas . . . Katja! Zadremala sem! .. . ''. «Katja!» . .- , Odprem okno. «Ni te mogoče priklicati! Vsaj luč ugasni,, če spiš. Račun za elekti-ikö bg s-pet--lepo izgledal.» - .-. '.'- - . >58.;- • 'K-artja.stoji pod oknom in.se oä nekoga poslavlja. Da, saj to i.e Boian, " . <i zakrite lepotice 59 MiisUmänkä d zaru z dvignjeno väh pokrije (obleče zar in da valo čez obraz). To je obenem znak fantom, da je prišel čas ašika, čas ljubezni, najlepši čas v Človežkem življenju, ki je zlasti pri miislimanih poln poezije. Takrat ko je Ajiša aŠikovala, je bilo še zelo strogo. Žena se, na iilici skoraj ni smela pokazati, in če se je, je bila pokrita in zavita ko mumija. Takrat so muslimanke nosilo še fercdže — velika bela ogrinjala preko glave in spodnjega dela obraza, da so se videle samo oči. Današnji zar je že moderniziran, in je dosti lažji od feredže. Modernejše 'mu-sli- • manke hodijo sedaj oblečene k la franka (evrop-• ski) in nosijo samo črne kapice z valo čez obraz: najmodernejše pa se sploh ne pokrivajo več ~ in teh je vsak dan veČ. AŠikovalo se je v Aji.šini mladosti skrivaj; nihče ni smel vedeti za lo — dekle je navadno . stala pri «ašik pendžeru» (tudi demirlipendžcr), ""pri oknu, ki je navadno precej od tal, pokrito z desko, ki ima le nekoliko ozkih luknjic; dekle- je' fanta lahko videla, on nje ne. Samo šepetala sta in pesem je govorila p sevdahu, o ljubezni in hrepenenju: Ašik osta na te oči na te dvie tamne noČi. Oj kaduno. kono mori (oj soseda . . .) nc ishodi na pcndžcri, ne ishodi, ne prkosi (ne izzivaj), nemoj da te šejtan (vrag) nosi! Tvoj me pogled izaziva mome srcu ne da mira. Jest, tako mi ramazana biće bruke (sramote) jednog dana. Vrata ću ti razvaliti, u dvor ću ti provaliti, da odaju nadjem tvoji; i u njejzi tugu svoju . . . Ali pa.: Od kako sam sevdah svezo (odkar sem se zaljubil) rahme nikad nisam bio (nisem bil več miren) od desta bi svu noć pio (od žalosti bi pil vso noč) kajti: Goreg jada od sevdaha nema (ni večje bolečine kot je ljubezen). Danes je marsikaj drugače. Dekleta se danes dosti svobodneje kretajo, mladi ljudje se spoznavajo v šoli, na ulici, na promenadi (v Sarajevu imajo muslimani celo svojo posebno promenado). Tudi pokućavanje ni več tako strogo — edino ljubezen in pesem sta ostali isti, ostale so prelepe sevdalinke. Mi niti pojma nimamo,- kako so lepe. Redkokje se najde v pesmi toliko čustva, nežnosti, Ijxibezni, kot ravno v sevdalinki — ali o tem morda drugič. ■ " Pač pa je Ajiša «gatala(» (ugibala), kdo bo njen mož. Običaj je namreč, da dekle, ki začne misliti na možitev, na predvečer .Turjevega dne napne čez cesto nit — in kdor jo pretrga, bo njen mož. Najmanj pa bo njenemu možu tako ime, kot je tistemu, ki pretrga nit. Tudi Ajiša je razpela nit in naključje je hotelo, da jo je preti-gal ravno • njen sedanji mož. Takrat je bilo Ajiši komaj petnajst let in bala se ga je, ker je bil takrat ravno malo pijan. Skrivala se je pred njim več mesecev in šele, ko je zagrozil,. 60 da se bo ubil, če ga noče, je vzela od. njega «amanet» (zaročno darilo). Dobila, je 10 goldinarjev v zlatu. Imela je še srečo: svojega bodočega moža je vsaj videla prej in sama se je odločila zanj; v njeni dobi niso bile vse tako srečne. Cesto se je zgodilo, da so se kar starši zmenili in da sta se ženin in nevesta prvikrat videla po poroki. — Čim • ■je Ajiša vzela amanet, je šlo hitro; zjutraj se je zaročila, popoldan pa je bila že poroka in to zelo enostavna: poklicani bodža je proučil predpisane dove (odmolil predpisane molitve) in dve priči sta bili zraven — nič drugega. Po poroki, pred poročno nočjo so jo «knili». «Kna» je star muslimanski običaj. Prav za prav je kna zelenkast prašek, ki se dobiva od neke posvečene tropske rastline iz Arabije. Ta prašek se meša v'vodi, da nastane redkemu testu podobna zmes. Z njo namažejo «mladi» (nevesti) nobte na rokah in nogah ter dlani, potem pa zavežejo. Namazana mesta postanejo od tega rdečkasta. K obredu se zbero samo žene, nevesta pa ob tej priliki razstavi vso svojo balo in vsaka od prisotnih žen ji kaj podari. De-- kleta med obredom prepevajo in poškrope nevesto in prisotne žene s šerbetom (šerbe je sladka pijača, često samo sladka voda ali pa je v njej malo raalinovega ali rožnega soka). To pomeni blagoslov. Med celim obredom sedi nevesta, ki je pokrita z belim pajčolanom preko glave, nepremično — šele ko je vse končano, vstane- in poljubi prisotnim ženam roko. Po končanem obredu je navadno slovesna večerja, ločeno za mo ške in ženske. Po jaciji vstane hodža, ki je prisoten v sobi, kjer so zbrani moški, in moli ženinu • dovo. Ženin mu poljubi roko in bodža ga odvede k nevesti. V poročni spalnici pripravi novoporočencema. ležišče mlada deklica. Ona zjutraj tudi pospravi sobo. Zato pa dobi od ženina in neveste darilo. «Mladencima» (novoporočencema) postavijo v sobo posodo z urmašicama in dva kozarca šerbeta — da bi jima hiša bila vedno polna vsega dobrega. Leto po poroki je Ajiša rodila prvega otroka. Rodila je vsega skupaj deset otrok, vse brez vsakršne pomoči, popolnoma sama. Ležala je dan, dva, nato pa spet delala, kot da se ni nič zgodilo. Danes je tudi v tem pogledu bolje, vsaj po mestih. Tu zdaj porodnice pokličejo babico, zdravnika, gredo v bolnico. Nekoč vsega tega ni bilo. Će rodi žena doma, oblijejo otroka takoj po porodu s hladno vodo — da bo bolj zdrav. Popkovina se prereže z nožem,, posteljica pa skrbno zakoplje, da ne pride do nje pes ali mačka, ker bi to pomenilo veliko nesrečo za dete. Z umivanjem takoj po rojstvu pa je dete v preprostih hišah za dokaj dolgo rešeno neprijetnosti dolika z vodo; nedolžnemu detetu, ki še ni grešlio, abdest ni potreben, torej tudi umivanje ne — to je prihranjeno odraslim, ki «so že videli» — in grešili. Prvi petek po otrokovem rojstvu se zbero žene pri porodnici na mubarekj (praznik), da proslavijo babine. Porodnica takrat leži.- Po ležišču in okrog njega razgrne vse najlepše, kar ima v hiši. Sama je belo oblečena in ima belo ruto na glavi; sploh hodi štirideset dni po porodu oblečena v belo in prve dni ne sme prestopiti praga njene sobe noben moški; ludi najbližji sorodniki, ki jim je to sicer dovoljeno, ne; edina izjema je mož. Žene, ki pridejo na mubarekj, obdarujejo mater in dete, njim pa postrežejo z rahatlokumom (turžko slaščico), belo kavo in peksimetom (neke Rennn mmlim!,mka hiika na peri-vrste bigami). Pozneje pride na vrsto sladka f^ß Sarajena 61 Dve mali mudimančici pri vodnjaku; na . tleh je djugum, posoda za vodo: dekleti imata dimije in na glaoi jemenije . pita' iirmašica,' šerbe in končno črna -kava! Novorojenček leži" ves! čas v sobi .zavit v svi-, . leno odejico. in skrbno pokrit" z rdečo je-menijo (.naglavno, rutd) — kot.-mi je' Ajiža' dejala, zaradi urokov. Zle oči, zlasti zelene; namreč povzročajo uroke, ki šo izredno nevarni za malega nebogljciiČka. Povzročajo. namreč razne bolezni — in potem je tcelpa klicati staro sosedo, ve^čo v preganjanju urokov, da izmoli detetu nad ogljem; čudo-t-\ ox-no dovo, ali pa celo čudodelnega hodlo, Id napravi «zapis» (napiše na papir kako., prav posebno učinkovito dovo) ,■ ki -zagotovo . pomaga. — Tako že dandanes. Po 4D.diieli-' vrne mati z detetom obisk in se revatišiHi' za darila, ki jili je dobila. Dete. je seved.a tudi takrat .skrbno zavito in pokrito, saj je na cesti že bcilj nevarno ko doma. Poleg tega tudi Ibis {ali duh) ne počiva in ..saino ■ ižče priliko, kako bi škodil insanii (človeku) . — pred njim pa varjejo razne amajlije " (amuleti) in pa posebni" zapisi. . . Detetov oče proslavi veseli dogo.dek y... gostilni, kamor pozove svoje prijatelje. -In. jih časti. Tretji dan po rojstvu dobi dete ime. Tudi ta obred je enostaven. Hodža pride v hišo, vzame dete na roke ter izmoli nad njim predpisane molitve ter ■ pokliče^:. ' dete po imenu, ki ga bo nosilo. Proslave ni, samo hodži postrežejo z najboljžimj kar-je pri hiši. Možko dete se kasneje «suneti» (obreze). Ta običaj je.pbve^.en tudi za, Žide. ■ Razlika je v tem, da pri Židih obrežejo dete vedno osmi dan po rojstvu, pri na.- -žih muslimanih pa so obrezovali nekdaj kasneje, često ko je bilo otroku - že. dvanüjst. ' dp trinajst let, «da se je zavedal važnosti dogodka». Danes je to prepo-i'odano. Obre--.-zuje se najkasneje do_enega leta. To je za hižo vedno velik praznik, a samo za mpžke. Oče «časti» prijatelje in znance, ki zato obdarujejo dečka v denarju.-Ta od vsega se-': -veda nima ničesar razen bolečin; neredko se zgodi, da otrok zboli ali celo umre; .zlasti T; če operacije ni izvržil. strokovnjak. — Žensko dete pa knijejo, ko mu je polleta »Ti : več — to pa je hižni praznik za ženske. Zdaj pa ostane samo že nekaj be.5ed o smrti in pogrebu. Smrt za dobrega muslimana ni nič strašnega, saj se on samo preseli v ahiret — večno življenje, kjer čaka: dobri džennet (raj), kajti: «ICo se pokpri Bogu i Njegovemu Poslaniku. .1 vjeruje ! Sudnji dan, Bog će ga uvesti u vrtove rajske, ispod kojih reke teku i on če tainö večno' " boraviti (prebivati)!»' V džennetu čaka pravoverne večna blaženost in najmanj Veseli- ; kratno plačilo za vsako storjeno dobro delo. Hudobni pa pridejo v džohenno (pekel).,; kjer jih čaka zaslužena kazen, pravično odmerjena po njihovih grehih. . . -«jer je božja ... kazna vrlo teška i užasna i strašno je boravište».^ - ' . ' ; ■ Kui'an nam raj opisuje tako; «A u džennetu ima svega onoga, .što vaše- daše mogu poželjeti i čime će se vaše. oči naslađivati. I vi ćete u. njemu vječno.boraviti-. Po-■ .žurite vršiti Božje zapovijedi, da vam vaš gospodar oprosti grijehe vaše i nagradi vaš - ' : džennetom, čija je širina ravna nebu i zemlji!». , ■ ■ - i ^ In za pekel pravi tako-le: «Mi smo za neposlušne, i nasilnike pripravili'.'vatru' ■džehennerosku a njegovi grozni i strašni plamenovi ih opkoljavaju, pa kad im žeđ (žeja) ' priluži i zatraž.e da žeđ ugase,, donijeće im se tejtnćina kao rastopljen vnić. katran i radi' . 62 - ' ■ ; . ' ' Brž ko imislinran ■.umrje, ga oltopljejo in oblečejo v belo. Na oči, nđta' in fiosnice. mu denejp kosmič bombaža,- nakar ga zavijejo y belo in takoj odnesejo iz hi^. Mrliča-vediio neso 'in vsak, miislimah, ki sreča- sprevod, izkaže umrlemu poslednjo čast. s tem, da pomagal nositi nosila z "mrličem, dokler ga-ne zamenjajo drugi. Za pogrebom gredo' samo moški. .Bogalejše mrliče nesejo najprej v džamijo, kjer se vrši slovesna dženaza . (pogrebne molitve). Mrliča pokopljejo brez krste: zavitega polože v jamo, polože nanj . nekaj desk.-in jamo zasujejo. Pokopališča pa pomenijo, za muslimane svetinje, ki jüi 'ne sme nib'če onečastiti. Erazem Ro^terdamski " slovit zagovornik ženske izobrazbe France Vodnik ■ . . Pred dvema letoma (1956) je minilo štiri slo let, odkar je v Baselu v .5vici, •. kjer se jg-.bil ustavil na pofi v rodni Brabant, umrl Erazem Rotlerdamski, ki ga nio.- . , ramo šteti mod največje duhove v zgodovini evropskega človeštva. Malokdo pa ve, " ..da je.birl-te Veliki humanist že vnet pristaš in zagovornik ženske izobrazbe, paradi.' česar bo nedvomno zanimal tudi bralke «Ženskega sveta». .' ! Čeprav je bil Erazem doma na Holandskem. je vendar preživel večino svojega življenja v tujini, v Angliji, Franciji. Nemčiji, Švici, Belgiji, Italiji, na Poljskem in dnigod. Bil je sodobnik Martina l.utra, a hkrati njegov nasprotnik. Za oba je sicer značilno prizadevanje za obnovo nravnega in verskega življenja, ki je bilo talu-at, na . preloriiti petnajstega in šestnajstega stoletja, v hudi krizi, vendarle pa ju bistveno' loči njun odnos do katoliške cerkve. Medtem ko je Martin Luter zašel v skrajnost in .se od njo ločil, je Erazem Rotterdamski ostal slej ko prej zvest katoliški veri. ■ ■ Toda Erazem Rotterdamski ni bil samo reformator, glasnik gibanja za ob-.'novo.nravnega in verskega življenja, ampak je bil tudi in predvsem humanist. manizem .se je namreč-imenovalo prizadevanje tedanje dobe po obnovi klasične kulture; le to se je kazalo'zlasti v velikem zanimanju za latinščino in grščino, ki; • tedanjemu svetu nista samo posredovali klasična dela, marveč sta služili pisateljem te dobe tudi za izražanje njihovih lastnih misli, To velja posebno za latinščino, v ■kateri je tudi Erazem Rotterdamski napisal večino svojih spisov. Saj je bil pa tudi po splošnem priznanju najboljši poznavalec klasičnih jezikov. Znamenita je na primer njegova kritična izdaja svetega pisma nove zaveze (1516), prav tako pa tudi prevodi, izdaje in komentarji spisov antičnih pisateljev kakor Seneke, Lukiana ter" "cerkvenih očetov, sv. Hieronima, sv. Avguština in drugih. Zaradi svoje učenosti je Erazem Rotterdamski užival veUk ugled pri sodobhi-- kih in si pridobil velik sloves, saj so ga imenovali «veliki Erazem», «dika sveta» .in podobno. K njemu so prehajali učenjaki in častilci skoraj iz vse Evrope. 'Vladarji in drugi mogočniki so mu pošiljali bogate ^larove ter ga vabili na svoje dvore, čeprav 'fe je Erazem le redkokdaj odzval vabilu, ne morda iz ošabnosti, marveč ker mu ni bilo do časti in je živci le znanosti. . Erazem ni bil samo jezikoslovec in teolog, pa tudi ne vase zaprt znanstvenik, ■ čeprq.v je ljubil samoto in je bil «človek zase», kakor ga je nekdo imenoval. Budno :s,e' je. zanimal za vsa vprašanja, ki so takrat vznemirjala ljudi in celo za marsikaj; ččsar drugi niti opazili niso. Med njegovimi deli zavzemajo posebno mesto spisi, v katerih se dotika sodobnega življenja in ki so prava kronika prav tako razburkane toga če im lica biti strašno opečena.» .—. «Zaista, oni, koji ne vjeruju i naše makove pobijaju, mi. ćemo ih pržiti, paklenom vatrom, pa kad im njihove kože dogore mi -čemo ; ih zaiujeliiti sä drugima, da bi ponovo opet patnje {muke). okušali i osjetili..— A gorivo džtbennemsko- su ljudi i kamenje i lijili nadziru okrutni i -strašili melekji (angeli)'.» ■ -■•■ ^- ' 'ea kakor zanimive dote. To sta zlasti dva spisa, «Slavospev neumnosti», duhovita satira na časovne razmere, ter «Razgovori», kjer pisatelj v obliki dialoga razpravlja o najrazličnejših vprašanjih: o božjih potih v daljne dežele, o vojaškem stanu, o moniškem življenju, o spovedi in postu, o zakonu, o veri, o boleznih, o vojni in miru, o izobrazbi, o takrat običajnih gostiščih, kjer so se ustavljali popotniki, skratka o vsem življenju. Ti «Razgovori» so prinesli Erazmu največji uspeh in še danes, po več kakor štiri sto letih, nudijo bralcu velik užitek. Dolgo so služili celo. kot šolska knjiga, saj je Erazem s temi «razgovori» hotel ne le zabavati, ampak tudi poučevati. Sam pravi, da se mu zdi nad vse primerna za to ravno oblika dialoga, zabelje-ntga s humorjem. Da je res tako, se lahko prepričamo tudi iz naslednjega razgovora med opatom in izpljraženo ženo, ki je vzet iz omenjene zbirke.^ jOpat in izobražena žena (.'Vntronius in Magdala), Antronius; Kakšno omaro pa vidim tule? Magdala: Ali ni čedna? Antronius: Če je čedna ali ne, tega ne vem; vsekakor pa vem, da se kaj malo spodobi tako za dekleta kakor za ženo. Magdala: Zakaj? Antronius: Ker je vsa polna knjig. Magdala: Toliko ste že stari, opat ste in dvorjan, pa še nikoli niste videli knjig v sobab znamenitih gospä? Antronius: Seveda sem jili, toda tnke v francoskem jeziku; tu pa vidim grške in latinske bukve. Magdala: Hm, ali nas samo francoski napisane knjige uče modrosti? Antronius: Vsekakor so namenjene samo odličnim gospem, da imajo kaj, s čimer se zabavajo v urah brezdelja. Magdala: Ali je mar samo gospem visokega stanu dovoljeno, da izobražujejo duha in prijetno žive? Antronius: Napačno je združevati izobrazbo duha in prijetno življenje; učenost ni za ženske; za velike gospe je prijetno življenje. Magdala: Toda, ali ni sleherni človek dolžan pravilno živeti? Antronius: No, seveda. Magdala: Kako pa naj živimo prijetno, če hkrati ne živimo pravilno? Antronius: Nasprotno: kako naj tisti, ki živi pravilno, živi prijetno? ■ Magdala: Torej so vam všeč tisti, M žive sicer grdo, vendar prijetno? Antronius: Po mojem mnenju žive dobro tisti, kateri žive prijetno. Magdala: Že, ampak odkod izvira ta prijetnost? Iz zunanjih stvari ah iz duha? Antronius: Iz zunanjih stvari. Magdala: Res ste bistroumen opat, toda slab filozof. Povejte mi vendar, po čem presojate udobje? Antronius: Po spanju, jedi, svobodi, da delaš, kar se ti zljubi, po denarju in časteh. Magdala: Če pa Bog vsemu temu doda še modrost, ali potlej ne živite prijetno? Antronius: Kaj razumete pod modrostjo? Magdala: Spoznanje, da človeka osrečijo samo duhovne dobrine. Bogastvo, čast, spol niti ne osrečijo niti ne narede človeka boljšega. Antronius: Za vašo modrost bi se ne pulil s tatovi. ' Prevajal sem po nemški izdaji: Han.s Trog, «Gespräche des Erasmus» (Basel ,1936). 64 ■ Magdala: Toda če je meni branje dobrega avtorja prijetno kakor vam lov, pijača, igre; ali se vam ne zdi, da tudi ja?, živim prijetno? Antronius: Kar se mene tiče, ne bi maral tako živeti, Magdala: Ne vprašujem, kaj se vam zdi prijetno, marveč kaj je prijetno. Antronius: Ne bi rad, da bi se moji menihi kaj prida ukvarjali s knjigami. Magdala: Moj mož pravi, da je ravno to posebno dobro. Pa zakaj se vam to za važe. menihe ne zdi primerno? Antronius: Ker so tem neposlnšnejši, čim izkušenejši so: potlej mi prihajajo z odgovori iz dekretov in dekretalij, iz Petra in Pavla. Magdala: Hm, ali jim mar ukazujete stvari, ki nasprotujejo Petru in Pavlu? Antronius: Kaj ta dva učita, ne vem; nikakor pa nimam rad meniha, ki odgovarja; prav tako mi ni ljubo, da bi kdo izmed mojih vedel več kakor jaz sam. Magdala: Temu bi se lahko izognili, če bi se potrudili, da bi kolikor moči veliko vedeli. Antronius: Za to mi primanjkuje časa. Magdala: Kako to? Antronius: Ker pač ne utegnem. Magdala: Ne utegnete, da bi se izobraževali? Antronius: Ne. Magdala: Kaj pa vas ovira? Antronius: Dolge molitve, skrb za gospodarstvo, lov, konji, dvorna služba. Magdala: Te stvari so vam torej pomembnejše kakor znanje? Antronius: Nam je že tako usojeno. Magdahl: Pa mi povejte še to: če bi vam Bog podelil moč, da bi spremenili sćimega sebe pa svoje menihe v katerokoli žival, ali bi menihe spremenili v svinje, a .cebe v konja? Antronius: Nikakor ne. Magdala: In vendar bi s tem preprečili, da bi kdo izmed njih znal več kot vi. Antronius: Meni ni do tega, kakšna bitja so menihi, kolikor me je skrb, da sem sam človek. Magdala: Pa se vam zdi, da je človek tisti, ki ni učen in ki ne mara postati moder? Antronius: Zase sem zadosti učen. Magdala: To lahko trdijo o sebi tudi svinje. Antronius: Po vaših argumentih bi sodil, da ste sofistinja. Magdala: Kaj sodim jaz o vas, rajši ne povem. Toda zakaj vam moja omara 5 knjigami prav za prav ne ugaja? Antronius: Ker sta žensko orožje vreteno in kodelja. Magdala: Ali ni naloga matere, da gospodinji in vzgaja otroke? Antronius: vSeveda. Magdala: Ali mar mislite, da se da to delati brez znanja? Antronius: Ne, tega ne mislim. Magdala: Vidite, ravno take modrosti me nauče knjige. Antronius: Doma imam dva in dvajset menihov, pa zato v moji spalnici vendar ne boste našli nobene knjige. Magdala: Potemtakem je tam sijajno poskrbljeno za menihe. Antronius: Knjige bi naposled že še lahko bile, samo da niso latinske. Magdala: Zakaj pa ne? Antronius: Ker ta jezik ni primeren za ženske. Magdala: čakam, da mi to utemeljite. Antronius: Ker je premalo pripraven, da bi varoval nedolžnost žena. . ■ Magdala: Potemtakem francoske knjige,.ki so polne lahkomiselnih-zgodb, sln-' žijo'nedolžnosti? ' ■ . ' - ' " ' • Arttrunius: Mislim drugače. ' . ■ ' . . ' Magdala: Le kar odkrito povejte! . . . : ' Antroniits: Žene so pred duhovniki varnejše, ako ne znajo latii;š0ine.^ " ' . Magdala: Po vaši zaslugi je ta nevarnost kaj majhna; saj si vneto prizadevate," da ne-bi razumeli latinščine. ' . -- Antronius: Preprostemu človeku se zdi čudno in nenavadno, če. zna ženska, •latinsko.3 . ! ' Magdala: Čemu navajate preprostega človeka, množico, tega rojenega .sovraž-- nika vsega dobrega?"^ čemu navado, učiteljico vseh slabih stvari?- človek, se mora navaditi najboljšemu; potlej mu pride v navado, kar je bilo poprej nenavadno,, in' postane mu prijetno, kar je bilo neprijetno, spodobno, kar je-veljalo za nespodobno. ■ .^ntTOnüi«.- Poslušam in strmim. .. '.-. Magdala: AH se, spodobi, da se nemška žena uči francoščine? , . ■ ' , ' Antronius: Prav gotovo. ■ ' Magdala: Zakaj? ' ■ . Antronius: Da se lahko pogovarja s tistimi, ki govore francoski. ' , Magdala: In zame naj bi bilo neprimerno, učiti se latinščine, da bi se slehe.rni' dan pogovarjala s toliko a^^torji, ki so mi tako zgovorni, učeni, modri in zvesti s-^e--tovalci ? • ■ Antronius: Knjige vzamejo ženskam precej pameti, katere imajo že tako'premalo,' ■ ,-Magdala: KoHko je imate vi, resda ne vem; vsekakor pa to, kar mi je dano, , porabim rajši pri dobrih študiiah kakor pri tjavdan izmomljauih molitvah, nočnih požrtijah in pri praznjenju velikih čaš. Antronius: Občevanje s knjigami napravi človeka neumnega. Magdala.: Zabave vinskih bratcev, burkačev in kvantačev pa menda človeka ne narede glupega? Antronius: O ne, te človeku dolgčas preganjajo. Magdala: Kako le to, da tako prijetni družabniki, kakor so moji, napravijo qIö-' .veka neumnega? Antronius: Ljudje tako sodijo. Magdala: Toda v resnici je to popolnoma drugače. Koliko vidimo nasprotno, takih, katerim nezmerno pitje, neurejene požrtije in nebrzdane .strasti -v'zamejb vso pamet! . , ' , . , Antronius: .Taz zase hi nikakor ne imel rad učene žene. ■ Magdala: In jaz si čestitam, da imam moža, ki vam ni prav nič podoben, kajti ■ zaradi izobrazbe je on meni in sem jaz njemu še ljubša. Antronius: Izobrazbo si mora človek najprej pridobiti z neštetimi mukami, potem pa je treba umreti. - ■ , Magdala: Res, ampak povejte mi, vi imenitni človek, čc hi že morali jutri ' umreti,, ali hi rajši urrirli kot bedak ali kot modrijan? , - Antronius: Če bi vsaj lahko pridobil modrost brez težave. Za dobo, v kateri je živel Erazem, je značilna .<;p1ošna pokvarjenost'vseh staiiov. Erazem je odkritosrčno in ostro bičal napake, kjerkoli jih je videl; pri tem ga .je seve^is: ■ gnala želja, da bi po svoji moči in na svoj način pripomogel k izboljšanju. . ^ Kakor je bilo že omenjeno, je bila latinščina v tedanji dobi splošni jezik izobra- -žencev. Pa-tudi sicer je imel ta jezik veliko veljavo. Za Tomaža Morusa (gl. oponibo'6) ■ je n. pr. znano; da je celo s svojimi hčerkami dopisoval latinski. "-V dobi bunianizma je bila izobrazba privilegij inajhnega števila bogatih in nadarjenih ljudi, tako da so ostale množice brez lastne krivde popolno.ma neizobražefie. Magdala-: V tem življenju si človek-p^č ničesar ne pridobi brez truda. Ker pa ■ pioramo vse, karkoli srtio -dosegli s še tolikim naporom, pustiti tu na -zemlji, ali naj na-m bo' žal;,da. še trudimo za .riajdragočehejše od vsega, za tisto, kar nas spremlja cfJo'v prihodnje življenje? . . - ■ 'Antronius: sem slišal Ijvidi, češ da je izobražena ženska toliko Bolj" -■neumna... . ■ Magdala': Iz neumnih ust je lahko slišati kaj-takega. Zares modra ženska pa ni-viđeti takšna;.seveda, če se hoče ženska, ki je neumna, delati pametno, je vsekakor ■ toliko bolj neumna. Antromiis: Ne .vem, kako je to; toda kakoi- se sedlo ne poda oslu, prav tako znanosti-niso primerne za žene. . ' ■ -Magdala: Vendar pa ne morete tajiti, da se oslu še zmerom bolj poda sedlo, ■ , kakor papristoja mitra oslu ali svinji? Kaj vi prav. za prav; mislite o deviški-Materi ? . " .Aptroniusi Najboljše. ; ' . Magdala; h\\ hi nikoli videla nobene knjige? Antronius: Že, ainpak nobene take. Magdala: Kaj pa je brala? Antronius: Molitvenike. Magdala: Kakšne? . - Antronius: Za benedilctinski red. Magdala: Naj bo! Pa ženi Paula^ in Eustochium,^ ali se mar nista ukvarjala . s .svetimi knjigami? /Antronius: Dandanes pa je to redkost, .r- Magdala: Nekoč je bil neizobražen menih redkost, danes ni nič bolj navad- - nega; v starih časih se niso knezi in cesarji nič manj odlikovali s svojo učenostjo ka-. kor s svojo močjo. Sicer pa kaj takega dandanes ni tako zelo redko, kakor mislite vi: v Španiji in Italiji ni malo žena, posebno med odličniki, ki bi so lahko kosale z vsakim mošliinl; y Angliji omenjam žene iz Morusove' hiše, v Ncmčiji Pirkheimerjeve® in Blauerjeve. Če ne boste pazili, bo prišlo še tako daleč, da bomo načelovale celo v teoloških,učilnicah, pridigale v cerkvah in se polastile vaših miter. Antronius .■ Bog nas varuj! -. Magdala: Od vas bo odvisno, da to preprečite. Če boste nadaljevali tako, kakor - ste, začeli, bodo gosi rajši začele- same pridigati kakor da bi vas, neme pastirje, pre- ■ našale, Saj vidite: prizorišče sveta se spreminja, treba je ali oditi, ali pa naj vsakdo dE-ra.vlnfo. ki mu pritiče. " Sveta Paula (god 26. jan.), učenka sv. Hieronima, ki je opisal njeno življenje.' I.ela 385. je odšla z njim v Palestino, kjer je ustanovila vefi ženskih samostanov. - ' " Sveta Eustochimn Julija (god 28, sept.), njena hčerka, ki se je v Rimu izobraževala v krogli sv. Hieronima, s katerim je šla tudi v Orient. Umrla je v Betlehemu v enem izmed samostanov, ki jih je ustanovila njena mati. ' Tomai Morus (1478—1535), kancler Henrika VlII.. pisec znane «Utopije» ter najbolj pomemben predstavnik humanizma na Angleškem. Ker je bil odločen katoličan, ga je dal Henrik kot poglavar tako imenovane anglikanske cerkve obglaviti. Za to svoje miičeništv.o je bil M. 1. 1935. razglašen za svetnika. Z Erazmom Rotterdamskim so ga vezale prisi-čne prijateljske vezi. Kakor ta je bil tudi Moru.'!, oče treh hčera, zagovornik ženske izobrazbe. Znana je naslednja njegova izjava: «Naj pridruži moja pmička globoki . • pobožnosti & temeljito izobrazbo, pa bom rekel, da je bolje obdarovana od Boga, kot če bi družila lepoto Helene in Krezova bogastva.» (Prini. Knjižice za duhovno probudo štev. 19-., , str: 10.). ' Charitas Pirhheimer (1466—1532) je. bila zelo izobražena opatinja v samostanu ' klarisiuj v Niirubergii; pogiimno se je borila zoper Lutra in svoj samostan kljub večletnemu hudemu pritislm ohranila katoliški veri. ■■ ■"•■.. 67 Ahtronius: Zakaj sem moral naleteti na lo žensko? Če me boste vikdaj obiskali, vas bom' sprejel prijazneje. Magdala: Kako pa? ■ . . Antronius: Plesala bova, dobro pila, hodila na lov, igrala in se smejala. ' Magdala: Jaz se lahko že danes smejem. Opomba. Da bo slika popolnejša, naj tu omenim še zanimivo mesto iz Brücknerjeve tfiGescbicbte der polnischen Literatur» (Leipzig 1909). V poglavju o E, Orzeszkowi namreč omenja pisatelj (str. 585), da je «že lota 1535. — torej eno leto pred Erazmovo smrtjo — neki profesor v Krakovu istočasno z nemškim zagovornikom žena Agrippo — mišljen je najbrže pisatelj H. Ch. Agrippa von Netlesbeim (1486—1535) — izjavil, češ da je ženska nadarjenost sublilnejša kakor moška, saj deklice prej začno govoriti kakor dečki, in da možje le iz Strahn za svoje privilegirano stališče ter iz zavisti odvračajo -žene od študija.» Anketa o ženski Tolilni pravici (Odgovore na anketo bomo objavljali ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, in zanje ne odgovarjamo.) I. Z ozirom na v Vašem cenj. listu razpisani javni razgovor o vprašanju ženske volilne pravice, je moje mnenje sledeče: Sramota je, da žene v Jugoslaviji ne uživajo volilno pravice. S tem, da jim odrekajo to državljansko pravico, jili ponižujejo v duševno manjvredna bitja. V raznih ženskih glasilih se je že razpravljalo in dobro utemeljevalo, kako nesmi^ selno je, da sme vsak moški, tudi slehern analfabet in pijanec soodločati v gospodarski, socialni, prosvetni itd. politiki v naši državi. Žena pa vkljub temu, da ima morda tudi višje študijo in se ndejstvuje v javnem življenju ter pri tem morda kaže velike sposobnosti, nima pravice, da hi smela z volilnim glasom podpreti ono strujo, ki ji je dobrobit celote več kot stranka. Zene občutimo precej živo, kako vodijo politiko možje. In skoraj gotovo bi ne bilo ženskih volilk, ki hi hotele podpirati razne politične demagoge, in , strankarska strast se ne bi razvila tako daleč, da bi udušila interes splošnosti le zato, da partizanski skupini v vsem ustreže. To ugotavljamo. Obenem si pa priznajmo, da smo tega neupoštevanja precej tudi same krive. Zene, zaposlene v raznih službah, se povečini premalo zavedajo svoje delovne vrednosti, so preponižne in jih je za organiziranje težko pridobiti. Kriva temu razpoloženju je preobremenjenost. Družinske razmere so danes večinoma take, da mora pretežna večina žen iskati zaslužka izven doma. Pri teiii so postavljene pred težko odločitev: prevzeti skrb za družino ali pa se odločiti za samsko življenje, iti preko moralnih ozirov in živeti, kakor zahteva narava. Sicer si prisiljena naprtiti si breme, ki napravlja iz tebe stroj. Družina je temelj države. Vendar se ta temelj danes občutno maje. Morda ne bo dolgo, da ljudje ne bodo več sklepali zakonskih vezi, ker je preživljanje družine s samo moževo plačo nemogoče, žene se pa za znižano prejemke tudi ne Ijodo lahko odločile, vztrajati pri delu. Gospodarska in socialna politika, ki jo vodijo moški, občutno šepa, ker jim je partizanska politika več kakor narod, država in vse ostale svetinje'. - . Velenje, 9. februarja 1938. Ela Horvat. H. Ker ste izrazili željo, da se izjavimo, ali smo za ali proti ženski volilni pravici, si dovoljujem pripomniti sledeče: 68 •• . žalostno je, "da «o pri pa^ Se •potrebn'e t?ike-ankete in da moramo žele dognati, ali. spada ženska med" ljudi — ali v kako manjvredno skupino. Že iz principa enakosti sem . za žensko volilno pi-avico, ker mislim, da je.ženska vsaj'toliko sposobna kakor moški, da . ffodclujc pri vseli ki se tičejo nje same in njene družine, države in človeštva. Ženska in moiki se po mojem mnenju dopolnjujeta in vsako enostransko uprav- • Ijanje je nepopolno. Da bi. pa" ženske iznašle še bolj umazana sredstva, kakpr se jih v politični borbi poslužujejo-moški, in da bi se posluževale med debatami revolverjev-in podobnih argii-.rnentov. se mi he zdi verjetno. - Čedka Vatovec. Kritike in poročila - Ludvik Mrzel, Bog v Trbovljah. Ljubljana 1937. Založba Trbovlje. Dvajset . originalnil; lesorezov IMaksima Sedeja. Tiskali J. Blasnika nasi. 120 strani. «Malo pomemben, neznan literat Frigid», poleg Boga-Očeta najvažnejši junak prav-1-iice