Proletarci vseh dežel,združite sei ZAVAROVALNICA i SAVA S DELAVSKA ENOTNOST Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE,, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka MILUTIN MUŽIČ, PREDSEDNIK MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA NA II. OBČNEM ZBORU: NA DOSEŽKIH IN IZKUŠNJAH NADALJUJMO DELO Programi razvoja družbenih dejavnosti, programi dela posameznih služb in na osnovi teh urejeno financiranje bo doprineslo k temu, da bodo družbene službe hitreje, kvalitetneje in učinkoviteje zadovoljevale potrebe občanov 14. junija 1969 Št. 24., leto XXVII 1 »Ko ocenjujemo minulo obdobje, ne moremo mimo ugotovitve, da združitev sindikalnih organizacij na mestnem nivoju, ki obsega vse družbene službe v Ljubljani, pomeni za naše članstvo formiranje močne organizacije, ki s svojim številnim članstvom in s svojimi organi daje možnosti za mnogo večji vpliv na odločitve na vseh ni- Ste se že odločili in izpolnili obveznico za Modernizacijo železnice, ki ste jo dobili pp Pošti ? Če se še niste, odločite se še danes vojih, ki imajo svoj odraz na področju družbenih služb. Pri tem mislim predvsem na skupščino mesta Ljubljane in njene organe, na temeljno izobraževalno skupnost in na skupščino socialnega zavarovanja. Z novo vlogo mestne skupščine bo tako sodelovanje še bolj zaželeno in potrebno. Najti bomo morali ; primerne oblike, da bi tako v interesu mesta Ljubljane kot samih družbenih služb naš sindikat konstruktivno sodeloval pri razpravljanju in zavzemanju vseh stališč, kjer lahko argumentirano -in strokovno pripomoremo k najustreznejšim rešitvam,« je v uvodu k razpravi na občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti K, ai je reforma? Odgovorov na to vprašanje naile,-Jlabral° že lepo število, taip.e resnici pa bo najbrž Poi 'i ref°rrnn je prizadevanje „ymi takšne oblike samo-povezovanja ri^^eanja, s pomočjo kate-rnal3e rno9oče dosegati opti-^iink delovne in ustvarjalne koPZ* leti smo mislili, da lah-Sa 5 največ gospodarske-lovmu11 Pomična krepitev de-Poke enot, izkušnje pa so slo^faIe» da se je hkrati spo-i^e 'j1”1 osamosvajanjem posa-9°st> a delov podjetja celota la p°d H O trt Ch trt < w H O PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JE RAZPRAVLJALO O INTEGRACIJSKIH PROCESIH V ELEKTROGOSPODARSTVU IN V ČRNI METALURGIJI ________________ Nekateri M spet radi ribarili v kalnem Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva se že daljše obdobje aktivno vključuje v priprave za integracijo elektrogospodarstva in črne industrije. Njegovo temeljno izhodišče za vse razprave je bilo, da naj dogovori o integraciji dozorijo po demokratični poti, ker bodo le tako lahko vplivali na večjo poslovnost in s tem gospodarske rezultate prizadetih delovnih organizacij. Najnovejši razvoj priprav za integracijo elektrogospodarstva in črne metalurgije pa je zdaj povzročil, da je RO sindikata delavcev industrije in rudarstva moral ne le ponoviti, ampak tudi še bolj natančno in v zaostreni obliki izraziti svoja stališča o integracijskih procesih v teh dveh gospodarskih panogah. Žaj seveda krepilo polo- dediščino v obliki negativnih posledic. bogato nih <■ je oijah ^1?. v delovnih organiza-Ho ‘tJj’1 so se pod zastavo resovl ■ovanih »višjih inte-^djetin*1 “hrambe celovitosti pčnih ,, uPlraU razvijanju raz-r lahko delov-čafo uni,?stl samostojno odlo-d-ela bnjSne obHke združenega iale. uveljavile in razvi- 0 lahko integra-^ate^.T5? najbolj spodbu-\]Udi, ki n nt ln}eres delovnih daviti s ie mogoče uve- ^'roduktiv,nirn Povečevanjem 3 željo, da bi se rab Vso 10.sti dela v razme- 5 stvo še naprej razvijalo pred-^ruže^Ufčje delitve dela in w -- ' ' *“ Znano je, da so v zadnjem obdobju oživele razprave o integraciji jugoslovanskega elektrogospodarstva v enoten energetski sistem, ki naj bi zagotavljal nemoteno preskrbo z električno, energijo, nemara pa tudi nižje cene zanjo. Poznavalci razmer, predvsem pa kolektivi slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva za razliko od teh in lepo zvenečih napovedi sodijo, da načrti o ustvarjanju enotnega energetskega sistema predstavljajo samo poskus nove centralizacije odločanja iz enega središča, ki naj bi predvidoma bilo v Beogradu in zavoljo katerega bi se razgubila še tista poslovno?!, kolikor so je doslej uspeli razviti-, kolektivi. Temu pa, kajpak, odločno nasprotujejo. NAJ BI RAZREŠEVANJE PROBLEMOV SPET ODLOŽILI Na seji predsedstva je Mihael Kunaver, predsednik - sveta za energetiko pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, v zvezi z vsem tem zlasti poudaril naslednja dejstva: 9 Vztrajanje pni načrtih o integraciji jugoslovanskega elektrogospodarstva v enotni energetski sistem nesporno razkriva elektrogospodar- ^Zhkor0iZmjalnih Sil 2«0' *}U v našem siste- Ualnq vrnJ^mta in funkcio-lfanja nfzacija samouprav- ^nt,r0tni struktun qo-udome^lf, ln družbe boljše ^UtlstičnJ , centralistično- kakrst„delovne organizaci-% administ?°?-namo iz obdobij- sarrL^ tlVinega socializ-ln ne morTr1^ torej ni ll^jnimi V uasProtju ? fadi. NasprtftereSi delovnih ^daljev; no: nosilec na-'anje na 9. strani) vsem glede na lastne potrebe in željo po akumulaciji. Z drugimi besedami: lastnost vsakega energetskega sistema je, da želi akumulirati na račun porabnikov, to je preostalega gospodarstva,. V naših družbenih razmerah taka praksa ni in ne more biti dopustna. Razen tega obstaja tudi zelo pomembna smiselna in pojmovna razlika: elektroenergetskega sistema v naši državi “ sploh ni treba integrirati, ker je b med seboj že povezan. Zato pa gre za nekaj povsem drugega: w za prilagoditev elektrogospodar-° stva gospodarstvu kot celoti... To pa ne pomeni več energetskega sistema, ampak elektrogospodarski sistem, s katerim se strinja tako gospodarstvo kakor tudi kolektivi elektrogospodarstva. Za tak sistem pa se'za,zdaj ogrevajo samo kolektivi slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva. 9 Četudi bi dosegli sporazum o integraciji elektrogospodarstva bi pri. tem morali upoštevati posebnosti pri razvoju preostalega gospodarstva. . Le-to pa se v naši družbi razvija in zaokrožuje v regionalnih okvirih. Razen tega gospodarstvo že dlje prispeva del svojega dohodka za gradnjo energetskih objektov in bo slej ali prej z vso odločnostjo zahtevalo, da lahko sodeluje pri sprejemanju odloči-tev. Če pa je tako, potem sploh m možno pričakovati, da' bi naše elektrogospodarstvo integrirali v centralno vodeno organizacijo, ne da bi se s tem poprej strinjalo gospodarstvo na posamez- ...■ nih območjih. Sedanji načrti, za integracijo pa- nTtf'ne,p{-edviae-vajo možnosti, da bi gospodarstvo sploh lahko izreklo svoje mišljenje o tako važnem problemu, kakršnega predstavlja preskrba z električno energijo. 9 Proti centralizirano vodenemu elektrogospodarstvu govore tudi. druga‘dejstj/a. Znano :je na primer, da smo v minulih letih zaradi centralizirane investicij ske^ politike v elektrogospodarstvu zgradili-več novih elektrarn, ki dandapes le v manjši meri izkoriščajo svoje zmogljivosti. Res je, da je električna energija »na pragu« teh energetskih objektov zelo poceni; vendar pa stroški prenosa' tako vplivajo na ceno, da je elektrika iz »cenenih« elektrarn v Sr-biji ali Bosni, če jo prodajo v našo republiko; po- ceni enako--vredna pnergiji slovenskih elek- b trarn. Iz tega pa je mogoče povzeti sklep, da cena električne energije v naši državi ne more biti enotna, marveč se mora — glede na potrebe in možnosti posameznih območij — oblikovati z ustreznimi družbenimi dogovori. To bi, razen drugega, onemogočilo, da bi v prihodnje razvijali novo industrijo tam, kjer za to ni pogojev in, drugič: preprečili bi, da bi posledice nepremišljenega investiranja nosilo celotno gospodarstvo. Interes gospodarstva pa je, da dobiva čim cenejšo električno energijo, kajti tudi to povečuje njegovo konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Za ponazoritev naj povemo, da strošek za električno energijo , kar s 34 do 45% obremenjuje prodajno ceno izdelkov črpe metalurgije in da je le izjemoma v katerikoli drugi panogi manjši od 10®/» te cene. (Nadaljevanje na 2. strani) B315iS§£!i!3 dejal predsednik mestnega odbora tega sindikata Milutin Mužič. Nato se je Milutin Mužič kritično ozrl na minuli dve leti delovanja mestnega odbora sindikata družbenih dejavnosti in tudi na vlogo in mesto sindikalne organizacije v kolektivu ter na aktivnost članstva. »Ob priliki nezadostne aktivnosti naših sindikalnih organizacij,« je dejal Milutin Mužič med drugim v svoji uvodni razpravi, »se premalo zavedamo, da je učirtkovitost vsakega posameznega člana. V sistemu samoupravljanja ni možno najti rešitve vseh notranjih problemov izven kolektiva, v forumih ali celo v administrativnih posegih. Protislovja, ki nujno nastajajo, je možno razreševati samo ob zavestni aktivnosti vsakega člana sindikata.« Ob razmišljanju o učinkovitosti sindikatov in ob razmišljanju kam usmeriti njihovo dejavnost, se je Milutin Mužič dotaknil osnovnega problema, to je položaja družbenih služb v naši družbi. Spomnil je delegate na to, da so se sindikati že pred leti zavzemali za nacionalni program razvoja družbenih služb, ker si učinkovitega razvoja tako Ljubljane kot Slovenije brez te opredelitve in usklajevanja ne morejo predstavljati. Tak program razvoja družbenih služb ne bo samo dal optimalne možnosti za hiter razvoj našega gospodarstva, temveč bo tudi rešil vrsto vprašanj na področju družbenih služb, od katerih rešitve zavisi učinkovitost dela teh služb. Zlasti bo potrebno razrešiti pereča in skoraj povsod prisotna vprašanja sredstev za financiranje družbenih služb. Ob odločitvi, kakšne družbene službe potrebujemo in v kolikšnem obsegu, se bo potrebno tudi odločiti o tem, koliko narodnega dohodka bomo namenili za te dejavnosti. »Ko omenjam vprašanje narodnega dohodka in delitve, mislim,« je dalje v svoji uvod- (Nadaljevanje na 4. strani) S t I Seveda sem pristaš samoupravljanja, saj mi zaenkrat ni Prav nič v napoto... ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT SODELOVANJE MED SLOVENSKIMI SINDIKATI IN SKUPŠČINO Skupni interesi, skupna prizadevanja im .n m iiininnwrrr"»T"~rr nir-T Slovenski sindikati informirajo predstavnike nove republiške skupščine o svojih stališčih do perečih vprašanj, o katerih bo razpravljala skupščina SRS Te dni je prišlo do prvih informativnih sestankov med predstavniki RO sindakata delavcev družbenih dejavnosti in predstavnikov Republiškega sveta ZSS ter predstavniki nove slovenske skupščine, na katerih so predstavniki sindikatov seznanili sogovornike s svojimi stališči do nekaterih zeio pomembnih vprašanj razvoja naše družbe, k! terjajo čimprejšnjo rešitev. Pobudo za te sestanke je dal RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, podprl in povzel pa jo je tudi RS ZSS. S strani skupščine jim prisostvujejo predsedniki, podpredsedniki in sekretarji zborov skupščine SRS ter predsedniki vseh odborov posameznih zborov. Zaključek vseh teh sestankov bo pomenil razgovor med predsedstvom skupščine in predstavniki slovenskih sindikatov, na katerem bodo njegovi udeleženci povzeli zaključke iz vseh teh posvetov in se dogovorili o nadaljnjem delu za ureditev tistih vprašanj, za katera so obojestransko zainteresirani. Na sestanku, ki je bil v ponedeljek, so predstavniki sindikatov informirali predsednika, podpredsednika in sekretarja prosvetno-kulturnega zbora ter predsednike vseh odborov tega zbora zlasti o svojih stališčih glede nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture, materialnega položaja teh dejavnosti ter glede ukrepov, ki so potrebni za njihov nadaljnji razvoj. V sredo je bil podoben sestanek s predstavniki socialno-zdrav-stvenega zbora republiške skupščine, na katerem so v razgovoru prevladovala vprašanja nove zakonodaje o zdravstvenem zavarovanju in o organizaciji zdravstvene službe, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o otroškem varstvu, pa tudi seveda o ukrepih, ki so potrebni v zvezi z urejanjem materialnega položaja teh področij. Nži obeh omenjenih razgovorih je bila posebna pozornost posvečena tudi družbenemu dogovarjanju — v tem smislu namreč, da bi bili postopki, ki so jih sprožili sindikati, po možnosti čimpreje zaključeni in da bi bili družbeni dogovori za področja, na katerih še niso bili sklenjeniv biti sprejeti v prvih mesecih letošnje jeseni. V programu je tudi sestanek med predstavniki sindikatov in predstavniki republiškega in gospodarskega zbnra skupščine in r?a koncu — kot že rečeno — s predsedstvom skupščine SRS. Slovpnski sindikati so v svojih prizadevanjih že do sedaj dokaj tesno sodelovali z našo republiško skupščino; omenjeni informativni sestanki, ki sedaj potekajo, pa pomenijo nedvomno zanimivo novost v tem sodelovanju. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo pomenili tehten prispevek k reševanju številnih vprašanj, za katera so zainteresirani tako sindikati kakor tudi skupščina SRS. M. P. REZERVIRANI STOLPEC Vinko Langerholc ® Kaj sodite o konceptu Delavske enotnosti? Na splošno se mi zdi sedanji koncept DE v redu. Poraja pa se vprašanje, koga naj list obvešča: ali sindikalni aktiv ali članstvo ali oboje. Po mojem mnenju je Delavska enotnost namenjena predvsem sindikalnemu aktivu. Pri tem mislim na 10 do 15 % voljenih članov na vseh ravneh sindikalne organizacije. Pri vsebini časopisa moramo upoštevati, da je kvalifikacijska struktura voljenih članov sindikata različna, zato' bi bilo prav, da bi pisali razumljivo in jedrnato, hkrati pa iz več krajev. Dejstvo, da so nekateri kraji slabo zastopani v časopisu, je verjetno tudi vzrok, da Delavska enotnost nima več naročnikov, kot jih ima zdaj. Tak koncept časopisa terja seveda dobro organizacijo dopisniške mreže in več sodelavcev. V vsaki občini bi morali najti človeka, ki je vešč pisanja in ki bi pošiljal v list informacije o delu in življenju sindikalnih organizacij ter delovnih kolektivov. Se besedo o finansiranju naročnine. Sem za sistem sofinansi-ranja. Menim, da bi morale pretežen del naročnine pokrivati organizacije na različnih ravneh, del pa tudi posamezniki. O tem naj razpravljajo organizacije. S sofinanciranjem bi imeli bralci irugdčen odnos do svojega glasila, kot pa če bi ga prejemali zastonj. Evgen Golja predsednik občinskega sindikalnega sveta Tolmin: O Kaj vam kot sindikalnemu delavcu In zvestemu bralcu pomeni Delavska enotnost? Nasploh mi je Delavska enotnost všeč. To je časopis, brez katerega sindikalna organizacija ne bi mogla obstajati. Ko pravim, da mi je Delavska enotnost všeč, mislim predvsem na to, da je način pisanja tehten, jezik razumljiv, izbor problemov in tem pa tak, da je blizu slehernemu članu naše sindikalne organizacije. Iz izkušenj in tudi na osnovi razgovorov z ljudmi, ki berejo Delavsko enotnost, lahko rečem, da so aktualni prispevki, sicer razumljivi tudi najpreprostejšim ljudem, o naših ekonomskih, socioloških in socialnih problemih mnogokrat izhodišče za delo v sindikalni ali katerikoli politični organizaciji in v samo-upravnh organih. Tudi odkritost in smelost pri obravnavanju posameznih problemov je tisto, kar privlači v tem časopisu. Temu bi še, dodal, da DE s svojo vlogo, ki jo ima, pomeni neko vrsto povezovanja sindikalne organizacije in da vzbuja pri članih tudi občutek pripadnosti tej organizaciji. Ob tej priložnosti ne nameravam kritizirati DE, ker vem, da v uredništvu s tem, ko izhajate samo enkrat tedensko in le na osmih straneh, ne morete storiti vsega, česar si želi sindikalno članstvo. Morda je eden od vzrokov, da DE ni še bolj razširjena med članstvom, tudi v tem, da sindikalni aktv v osnovnih sindikalnih ■ organizacijah preko časopisa dobiva premalo stališč, napotkov ob posameznih aktualnih vprašanjih našega gospodarskega in družbenega življenja, ker pač zato ni dovolj prostora. če sklenem misli, naj rečem, da kljub omenjenim spodbudnim in negativnim pripombam sedanjega koncepta DE ni treba spremeniti, marveč da ga poskušajmo takšnega, kakršen je, obogatiti. POTREBNA BO VEČJA POMOČ Zadnja seja predsedstva republiškega sindikalnega sveta hrvaških sindikatov je bila posvečena oceni prizadevanj delovnih organizacij pri usklajevanju interne zakonodaje z novimi zakonskimi določili. Predsedstvo je pri tem ugotovilo, da v delovnih organizacijah s precejšnjo zamudo opravljajo to nalogo, kar še posebej velja za manjše delovne organizacije. Od tod tudi stališče, ki se je izoblikovalo v predsedstvu hrvaških sindikatov: delovnim organizacijam je potrebno priskočiti na pomoč ter jim zagotoviti tudi konkretno pomoč; to pa je naloga tako sindikatov kot -gospodarske zbornice in drugih organov družbenega upravljanja, ti -u Člani predsedstva so na tej seji posvetili posebno pozornost uveljavitvi določil petnajstega amandmaja ustave SFRJ, ki opredeljuje ustanavljanje in pristojnosti organov upravljanja v delovnih organizacijah. Poudarjajoč izreden pomen tega amandmaja za nadaljnje oblikovanje družbeno-ekonomskih odnosov, je predsedstvo hrvaških sindikatov priporočilo delovnim organizacijam: ® Najpomembnejše in najbolj bistveno je, da v podjetjih ustanovijo tak organ upravljanja, ki bo vodil poslovane in ki bo tudi odgovoren za učinke poslovanja. Temu novemu organu upravljanja bi morali omogočiti, da sicer povsem samostojno deluje, toda da ima obenem povsem natančno opredeljena pooblastila in odgovornosti- Postranskega pomena je vprašanje, kako naj bi tak organ upravljanja imenovali; zato pa je tolikanj pomembnejše, kako sestaviti tak organ, da bi zagotavljal v poslovnem življenju uvajanje in uveljavljanje sodobne tehnologije in znanosti. Zato naj bi bili v takem organu delovne organizacije tudi strokovnjaki, ki z njo sicer niso v delovnem razmerju. ® Ustanavljanje novih poslovnih organov ni v nasprotju z razvijanjem samoupravljanja, temveč pomenijo le novo kvaliteto v razvijanju samoupravnih odnosov, pogojeno z delitvijo dela in odgovornosti. Tak poslovni organ tudi ne sme prevzeti vseh pristojnosti, ki so- jih imeli dosedanji upravni odbori; lo še posebej velja za tiste pristojnosti s področja samoupravljanja, ki so izključno stvar delavskih svetov. 0 Pri razmejevanju pravic, dolžnosti, pristojnosti iv^ odgovornosti bi morali še posebej pazljivo obravnavati položaj delovnih enot." Normiranje novih odnoscu mora biti zasnovana tako, da pristojnosti in vloga centralnih organov ne bodo omejevale polne samostojnosti delavnih enot, zasnovane na načelu dohodka, PO OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI V IDRIJI predsednik ObSS Slovenske Konjice: ^ S tarnanjem si ne bodo pomagali Ni naključje, da je letošnji občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Idriji potekal malodane ves čas ob razpravi o razvoju trgovine v občini. Skupščina občine Idrija je namreč pred nedavnim odločila, da bo gradnjo nove blagovnice zaupala tistemu trgovskemu podjetju, ki bo ponudilo najbolj ugodne pogoje, predvsem pa zagotovilo čim hitrejši zaključek gradnje, kar naj bi preprečilo nadaljnje odtekanje prometnega davka v druga trgovska središča. S tem je skupščina občine Idrija dala jasno vedeti, da v prihodnje ne namerava več zapirati občinskih meja pred konkurenco, s tem pa ščititi domače trgovsko podjetje UNIVERZAL. spali spanje pravičnega, čept® jim je pri tem na omenjeni & čin pomagala tudi občin^J skupščina s svojo proračun^; politiko razvoja trgovine. Na občnem zboru občinsi^ odbora sindikata delavcev ^ ritvenih dejavnosti v Idriji na nrimer lahko slišali, da Lahko bi sicer oporekali odločitvi, da je občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tako izrazito obarvan s problematiko razvoja trgovine v občini, toda dejstvo je, da je trgovina med vsemi storitvenimi dejavnostmi v občini vendarle najbolj pomembna, njen razvoj pa spričo omenjene skupščinske odločitve tudi najbolj aktualen. Zato si raje oglejmo, kaj je k razčišče-nju pojmov in stališč v zvezi s tem prispeval občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Idriji. Udeleženci občnega zbora so zamerili občinski skupščini Idrija, da jo je šele njen proračun opozoril na to, da bi se morala bolj zanimati tudi za problematiko razvoja trgovine v občini. Že leta na?aj je namreč očitno, da trgovina ne more zadovoljevati potreb občanov, ker jim pač ne nudi dovolj izbire. Zato so občani prisiljeni nakupovati drugje. Toda če sta še pred šestimi ali sedmimi leti zaradi tega odtekala iz občine približno 2 % kupne moči občanov, je odtok zdaj že osemkrat večji. To pa pomeni, da zgolj na račun prometnega davka občina tre- nutno izgublja kakih 60 milijonov S-din prometnega davka. Če bi torej na kakršen koli način zajezili odtekanje kupne moči iz občine, k temu pa naj bi pripomogla zlasti nova blagovna hiša, bi bil s stališča občinskih financ problem razvoja trgovine vsaj odložen na kasnejši čas, če že ne kar razrešen. Ta dejstva, kakorkoli že zvenijo presenetljivo, so dejansko zelo blizu resnici, kakor jo zdaj vidijo idrijski trgovski delavci. Resnici na ljubo velja pa povedati, da vendarle vse bolj spoznavajo tudi drugo stran iste resnice, da so namreč predolgo primer lahko slišali, d® v kolektiv podjetja UNIVERZ^ v svojo sredino večkrat ^ predstavnike občinske skup’1 ne, da bi se skupaj pogovo.--^ KAKO JE MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ V NOVI GORICI OCENIL PREDVOLILNO AKTIVNOST IN OBČNE ZBORE OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ? IZKUŠNJE OPOZARJAJO rdriM nadaljnji poti te trgovske ganizacije. Odgovorni predsto. niki skupščine za to niso ni^' imeli časa, saj je končno res. d podjetje nikoli ni bilo »-pro^1, matično«. Če sploh je odgovornost, ki jo prevzem? L lektiv in sindikalna organiz3® ja podjetja UNIVERZAL, gre po njihovem mnenju za to, da so bili v govorjf™. sicer zelo prizadevni, storili^ niso nič, kar bi jim omogo4' načrten vpliv na modernizadJ poslovanja. Po mnenju občnega občinskega odbora sindikata lavcev storitvenih dejavnost? Idriji pa zdaj niti ne gre za " da bi iskali krivce sedanjih r®, mer v trgovini in obeins^ proračunu; niti ne zato, da na vsak način zapirali pred konkurenco. Bistveno njihovem mnenju to, da bi v gradnji nove blagovnice h*, domače podjetje uživalo en3 pogoje, kot bi veljali za db“ trgovske organizacije, ki .so to gradnjo tudi zainteresiraj Potem: Ob odločanju o tem, bodo konkurenčnemu trgov*3 podjetju dejansko odprli činske meje ali pa jih ne b°^, Na svoji zadnji seji je medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez v Novi Gorici ocenil predvolilno dejavnost in občne zbore osnovnih sindikalnih odbora med drugim ugotovili, da sp le-ti bili v primerjavi s prejšnjimi leti ne le organiza- cijsko, ampak tudi vsebinsko in kadrovsko zelo 1 dobro organizacij. Zanimivo je, da je razprava o teh, med seboj sicer močno različnih vprašanjih, izluščila nekatera skupna spoznanja ter izkušnje. Če bi predvolilno aktivnost ocenjevali s stališča volilnih rezultatov, bi morali ugotoviti, da prizadevanja sindikata delavcev prometa in zvez v Novi Gorici niso bila uspešna, saj ni bil izvoljen noben izmed predlaganih kandidatov. Toda, tako so poudarili na seji, to dejstvo ni in ne more biti odločilnega pomena, če govorimo o celotni njihovi predvolilni aktivnosti. Očitno je namreč, da prizadevanja sindikata niso bila povsem zaman, saj se sicer ne bi zgodilo, da je na primer skupščina občine Nova Gorica v program razvoja občine vnesla tudi težnje za ~ modernizacijo prometa in zvez, da so vsi poslanski kandidati problematiko razvoja prometa in zvez obravnavali tudi v svojih programskih izjavah. Vse te izkušnje in spoznanja torej opozarjajo, da kadrovska politika v sindikatih ne pomeni časovno omejene akcije, marveč mora biti trajnejšega značaja. To pomeni, da je že zdaj treba iskati kandidate, ki bi prišli v poštev za prihodnje skupščinske volitve. Samo tako bodo kolektivi prometa in zvez v bodočih skupščinskih organih lahko zastopali člani iz njihovih vrst, ki poznajo probleme svoje panoge in bi zatorej tudi znali o njih prepričljivo spregovoriti v skupščinskih organih. Za zdaj pa kolektivom prometa in zvez Goriške ostaja upanje, da bodo poslanski kandidati,, ki so bili izvoljeni na letošnjih volitvah, v praksi pokazali vsaj del tiste dobre volje in razumevanja za problematiko na področju . prometa in zvez, ki so ga sicer izražali v svojih predvplivnih programskih izjavah. V zvezi z oceno letošnjih občnih zborov osnovnih sindikalnih, organizacij pa so člani pripravljeni. Očitno je medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez z nekaterimi novimi organizacijskimi problemi kot denimo pododbori po strokah, organizacijo posvetovanj po strokah itd., spodbudil večje zanimanje izvršnih odborov sindikalnih organizacij za razreševanje konkretnih problemov delovnih organizacij, Ker so sindikalne organizacije v kolektivih prometa in zvez v minuli mandatni dobi prvič resneje začele razpravljati o notranjih problemih kolektivov, to seveda ni vplivalo samo na pripravo in organizacijo občnih zborov, ampak predvsem na zanimanje in zainteresiranost vsega sindikalnega članstva. Prav razprava na občnih zborih pa je opozorila, da članstvo želi biti ne le informirano o. delu višjih sindikalnih organov, ampak da želi in hoče sodelovati tudi pri oblikovanju odločitev teh organov. Tako kot v delu izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, so tudi na občnih zborih prevladovala konkretna vprašanja, ki so takoj zahtevala konkretne odgovore. Iz tega sledi, da bi sindikalna vodstva morala vključevati vse Več široko razgledanih in dela voljnih ljudi. Po letošnjih občnih zborih še je sestav izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij vnovič močno izboljšal. Zange so že Uili organizirani tudi nekateri seminarji. Toda če se že delovanje osnovnih sindikalnih organizacij odvija na višji in potrebam kolektivov vse bližji ravni, s tem ni rečeno, da je že storjeno vse, kar članstvo pričakuje od svoje organizacije. Vprašanje torej je, kako ravnati, da bi delo sindikalnih organizacij še bolj poglobili in da bi zatorej sindikat užival še večjo podporo članstva. Analiza občnih zborov, o kateri je razpravljal medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez v Novi Gorici, odgovarja tudi na to vprašanje: skrbeti je treba za to, da bi se sindikalne organizacije še bolj vključile v razreševanje konkretnih problemov svojih delovnih organizacij; novo izvoljena vodstva .pa morajo ae zdaj misliti ‘na.ljydi, ki naj bi čez čas prevzeli njihove funkcije. -mG 1)1 bi najprej morali vsaj pribil*,, predvideti vse posledice. ToVR, na analiza pa ne bi smela P kazovati zgolj posledic, ki . ob takšni ali drugačni odložj^ nastale za občinski prora<-3 marveč bi morala biti bolj j, lovita. Med drugim naj bi govorila tudi na vprašanje, -« ko naj ob morebitnem obsj^i -1 ■ (i konkurenčnega podjetja dori^, zdaj pasivne podeželske ne, saj bi se v takem prih1® in 0 njegov promet zanesljivo čutno zmanjšal. Ne glede na občinske skupščine v j je vendarle očitno, da so tL končno bes®! Idriji V, idrijski trgovski delavci z^ resno razmišljati o ukrepih, naj jim zagotovijo nadaljnji >v. stoj njihove delovne organih. oDp je. Nekajurna razprava na nem zboru je pokazala da s® v nekaj tednih, odkar vedo j omenjeni sklep občinske ščipe, storili precej več ko1 zadnjih nekaj letih. Med ta nf hova prizadevanja velja p) riS** predvsem številne ukrepe z* if iii boljšanje poslovanja ter za b° šo kadrovsko zasedbo. Prvo!L mu preplahu zdaj sledi ^ ustvarjalno delo. -rP0 Nekateri bi spet radi ribarili v kalnem 1 li in izpolnili obveznico za eznice, ki ste jo dobili po. w ** v* ■ ■ w w k (Nadaljevanje s l. strani) Spričo takih dejstev je predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva menilo, da zamisli o integraciji jugoslovanskega elektrogospodarstva v enoten energetski sistem predstavljajo zgolj poskus, da bi zavoljo političnih vzrokov spet odložili resnično vraščanje elektrogospodarstva v sistem celotnega našega gospodarstva. Zato tudi predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva nasprotuje vsem tovrstnim in njim podobnim načrtom. Še naprej pa bo, podpiralo vsa tista prizadevanja, katerih rezultat naj bi bil, da bi elektrogospodarstvo v integraciji iskalo pred-vsem ekonomske prednosti, kar bi seveda vplivalo tudi na iz-roljšano poslovnost in umirjen 'endar zanesljiv prihodnji raz-mj delovnih organizacij elektro-■ospodor ‘--n K t" m stališ' sodi št naslednje pojasnilo: odvzem električne energije narašča po letni stopnji 8*/o. Z drugimi besedami: v desetih letih bi morali podvojiti zmogljivosti elektrarn, kar bi veljalo 300 milijard dinarjev. Gospodarstvo, kot največji potrošnik električne energije, se najbrž ne bo strinjalo s tem, da bi še naprej prispevalo sredstva za gradnjo energetskih objektov, ne da bi imelo odločilne besede o gradnji novih objektov, seben posvet o integraciji trodistribucijskih podjetij. Slednjič je predsedstvo sindikata delavcev industrij® rudarstva na svoji zadnji e/ '4 azpravljalo tudi o integr® podjetij slovenske črne metrt,f gije. Ugotovili so, da so se zarski kolektivi iz Štor, Jese!i\t in Raven izrekli za integi'3 hkrati £ v združeno podjetje, mera" k, tgdi za povezovanje s kupci L, ZASTOJI SO ZDAJ TU, ZDAT TAM... hovih izdelkov. Vendar med ; « železarnami še hU * tem kdaj naj hi V našem listu smo že veliko pisali o integraciji elektrodistri-bucijskih podjetij v naši republiki. Temu se zdaj, povsem nepričakovano, upira kolektiv ELEKTRO — Kranj, ki je bil sicer med pobudniki združevanja. Predsedstvo RO sindikata ielavcev indostrlie in rudarstva ip v zvezi s *om sklenilo, d- bo že prihodnji teden sklicalo po- vcnskimi glas,ja o združili. Mnenje predsedstva RO ^ dikata delavcev industrije ih darstva je, da trenutne razhto, v naših železarnah ne dov0 ji jejo več zavlačevanja rn d®^ treba storiti vse. da bi tudi ( jansko čimprej prišlo do naie n že dosovnriene integracij6^ zdnU-r prijetje slovenskih ,. iezarn; . * MILAN GOVEKA* DbPIKAT! v MARIBORU Odlagajo : LOJZE CAPUDER: Bogo vor delavcev še dovolj delovnih mest zaposlovanje SlnaiUati v Mariboru so na zad-01 p!cnarncm zasedanju občin-e®a sveta predlagali sklenitev "enega dogovora o zaposlova-^ l In o drugih ukrepih za izb olj-J® možnosti za zaposlovanje območju občin Maribor, Le-> Ljutomer, Ormož, Ptuj in jjJ^easka Bistrica. K taki odlo-so jih privedli nekateri resni °Si: analiza o možnostih zapo-Vanja v severovzhodni Sloveni-^ 3o je lani izdelal ekonomski r> Je namreč razkrila resne °bleme zdajšnih in bodočih Pa nOStih zaP0sl°vanja, od katerih prav gotovo najbolj zaskrb-oh Ugot°vitev, da bo na tem C>4''U V P”110311!111 nara- 0 aktivno prebivalstvo veliko le kot drugje v republiki in leta 1976 morali na novo "šiiti 24.386 prebivalcev. Seda-spo *tazalci gospodarskih gibanj, s°bnost gospodarstva, da se hi-v0/e razvija, in slednjič tudi raz-Pa06 tG*nie dolovnih organizacij •eiiit*11 0bni°čju izpričujejo, da za ,.U^en dotok novih in bQ ^ a bo zato presežek delovne si-Prihodnje občutno porasel, na-st° da bi upadel. Ce jjj . ne bo organizirane družbene a 'l®! se bodo problemi v zvezi m02aboslovanjem v prihodnje sa-^® za ostrili, ugotavljajo sindi-- v Mariboru. Tako akcijo pa Sov ^ Podstavljal družbeni do-0 zaposlovanju in o dru-st( Ulirep3h za povečanje možno-p, 2aP°slovanja, ki bi ga naj pod-5lte * aelovne organizacije, občin-obč- ^bP^io® oa tem področju, Piski sindikalni sveti in komu-Pie zavod za zaposlovanje. N'a-^ takega dogovora pa je v tem, (p'1 bile dosledno izkoriščene vse bosti za intenzivnejše zaposlo-fla se na področju izobli--- takšni razvojni koncepti, O Uresničitev bi v najkraj-®os CQo^nem fasu povečala mož-kot za zaposlovanje. Dogovor, 'hkar* Preblagajo mariborski sin-‘tbtere 'bot, stih ^Sanje 1 0ršaiiizacijah, učinkovitejše 2a zaposlovanje in drugo. Tak H ^ei aružbeni dogovor ne bi 'Jaj0 h05*3** deklaracija, pristav-,ethv V btbrtborsklh sindikatih, Vij > 1)1 moral pomeniti učinko-vsak Prosram, v katerem bo balo BOaptsnik jasno videl svoje bičev ' 0benem Pa prevzel za ures-Vo-K nje dogovora polno odgo-ftiapjp ' *a*o je zadnji plenum obin, 0rs'^h sindikatov tudi že iz-Sča^ ^ 1 nekatera osnovna izhodi-be0j ^ naj jih vseboval ta druž-rAo 0®ovor. Tem izhodiščem bo-4oa!1.OSVetiIi enega od naših pri-HDv®ih ^bmentarjev, za zdaj pa naj kati v° 'e ae t°, da so se sindi-iitj 0 biariboru odločili predlo-BtaVo , dogovora v javno raz- e na jesen letos. nn '■tbie, k«Jej0 Pa razkriva v sebi še ne-druge težnje: doseči večjo o pro-mestih, hitrejše iz- st in informiranost klovnih kadrovske politike v de- I Sindikati v samoupravnem DOGOVARJANJU sjisaasv.-,.,:, u IV. SAMOUPRAVNI DOGOVOR O ZAPOSLOVANJU IN IZOBRAŽEVANJU GRADBENIH DELAVCEV Potreba po samouip ravnem dogovoru o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev izvira iz dosedanjih izkušenj in potreb nadaljnjega razvoja gradbeništva kot celote. Ni dvoma, da kvalitetnejši razvoj proizvodnih odnosov, sodobno organizacijo dela, moderno tehnologijo in druge kvalitete lahko zagotovijo samo strokovno sposobni kadri. Usposabljanja takšnih kadrov pa ne morejo zagotoviti samo strokovne šole, ampak razumna politika zaposlovanja in kadrovanja, zasnovana na organiziranem in koordiniranem postopku. Sedanje stanje je takšno, da je nesmiselno pričakovati, da bi lahko zavedi za zaposlovanje brez organiziranega sodelovanja delovnih organizacij sami razreševali mnoge probleme, ki se iz dneva v dan pojavljajo, zlasti na področju zaposlovanja v gradbeništvu. Še posebej sedaj, ko se vedno večje število delovnih organizacij iz gradbeništva v okviru svojih poslovnih zmogljivosti vključuje na gradbiščih v tujini. Iz takšne usmerjenosti izvirajo vedno večje potrebe po kvalificiranih in visoko kvalificiranih gradbenih delavcih in drugih strokovno usposobljenih ljudeh, ki jih povečujejo tudi neposredni pritiski tujih delodajalcev, ki prek zavodov za zaposlovanje ali neposredno iščejo delovno silo v Jugoslaviji. Čeprav je služba zaposlovanja razmeroma dobro organizirana, vlada pri zaposlovanju še vedno precejšnja stihija; postala je že navada, da nekatere delovne organizacije izvabljajo delavce od drugih, včasih zeio na nepošten način, ne da bi tako vlagale potrebna sredstva za zaposlovanje in usposabljanje strokovnih kadrov. Za strokovno izobraževanje in usposabljanje gradbenih delavcev je bilo v slovenskem gradbeništvu zelo veliko storjenega. Imamo dva dobro organizirana šolska centra v Ljubljani in Mariboru ter več kot 15 izobraževalnih centrov v večjih gradbenih podjetjih. Vendar je velika slabost tega šolskega sistema v tem, da so izobraževalne institucije med seboj premalo povezane, da niso racionalno organizirane, vse to pa je vzrok, da razmeroma zelp velika sredstva, ki jih dajejo delovne organizačije za vzgojo in izobraževanje, premalo racionalno izkoriščamo. O teh problemih je bilo v zadnjih letih veliko govora na različnih posvetovanjih, kjer so sodelovali predstavniki zavodov za zanoslovanje, kadrovskih služb iz podjetij in drugi strokovnjaki. Le-ti so bili enotnega mnenja, da bi bilo mogoče mnoge izmed teh problemov bolj učinkovito razreševati,'če bi se znali bolje organizirati in medsebojno dogovarjati vsaj o najbolj aktualnih vprašanjih skupnega interesa. Tako je< na zadnjem posvetovanju o teh problemih, ki' je bilo ob koncu minulega leta, vznikla ideja o samoupravnem dogovoru o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. S tem samoupravnim dogovorom naj bi samostojne organizacije združenega dela v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala urejale medsebojna razmerja pri zaposlo. vanju in izobraževanju delavcev. Upoštevajoč dejstva, da so potrebni večji napori za razumno zaposlovanje vsega aktivnega prebivalstva, obenem pa prizadevanja za nenehno izboljševanje strokovne strukture zaposlenih, bi naj delovne organizacije usmerile politiko zaposlovanja tako, da bo kot eden izmed poglavitnih dejavnikov pri kreiranju samoupravnih odnosov zagotavljala optimalne ekonomske in politične rezultate. S tem dogovorom bi delovne organizacije sprejele obveznost, da bodo: fč v okviru dolgoročnejših razvojnih programov posameznih podjetij sprejele tudi dolgoročne programe zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja gradbenih delavcev, @ nenhno razvijale organizacijo kadrot-skih služb in skrbele za ustrezno strokovnost kadrov, ki delajo v tab službah, upoštevajoč pozitivne predpise s tega področja o sodelovanju z zavodi za zaposlovanje, skrbele za medsebojno povezavo in za pošto, pek pri zaposlovanju in uvajanju v delovno organizacijo in na delovno mesto, posebno pozornost posvečale zaposlovanju delavcev v inozemstvu, tako da bodo delavcem, ki jih zaposlujejo na delovnih mestih v tujini, zagotovljene vse samoupravne pravice in dolžnosti, ki jih gredo iz delovnega razmerja, samoupravnih dogovorov in drugih samoupravnih aktov, sprejetih v domovini, ® skrbele za enotno organizacijo izvenšolskega izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev na delovnih mestih in za povezavo strokovnega šolstva v gradbeništvu s potrebami moderne organizacije dela in tehnologije v delovnih organizacijah, • Izvajale In združevale dodatna sredstva In napore strokovno in družbeno-ekonomsko izobraževanje delavcev, da bi tako z usklajenimi napori dosegli optimalne rezultate. Iz teh načelnih stališč izvirajo konkretna določila dogovora, ki so razdeljena na tri področja, in sicer: £ zaposlovanje gradbenih de. lavcev na področju Jugoslavije, @ zaposlovanje gradbenih delavcev v tujini, @ izobraževanje in strokovno usposabljanje gradbenih delavcev. Prva skupina določil zadeva organizacijo in usklajevanje postopkov pri zaposlovanju. Poudarjeno je sodelovanje med zavodi za zaposlovanje, kadrovskimi službami delovnih organizacij, komisijo za kadrovska vprašanja pri gospodarski zbornici, obenem pa potreba po sprotnem medsebojnem informiranju, ki naj bi potekalo prek zavodov za zaposlovanje in biroja gradbeništva Slovenije. Organizacijo zaposlovanja bi bilo treba izpopolniti, tako da bo vsak izmed dejavnikov, ki nastopa v poUtiki zaposlovanja, nosil polno odgovornost za to, da ne bo prihajalo do takšnih Ste se že odločili in izpolnili obveznico za Žel-e^niCeH1 kLteesi0šde0daneB Post.? Češe se n.ste, odlocte se se danes Pravna posvotovalnu a IH] postopkov, ki bi škodovali intere. som posameznih delavcev, delovnih organizacij in širše družbene skupnosti. Postavljena je zahteva, da mora vsaka samostojna organizacija združenega dela, ki samostojno zaposluje, imeti organizirano kadrovsko službo s primernimi, za to službo usposobljenimi delavci. Zahteva se dolgoročno in kratkoročno programiranje zaposlovanja in usposabljanja delavcev, tako da bo mogoče zagotavljati neprekinjeno zaposlenost delavcev, in kjer je le mogoče odpravljati sezonski značaj dela. Posebna pozornost je posvečena informativni službi, ki naj zagotovi organizirano prelivanje delavcev od tam, kjer jih je preveč, na tista delovna mesta, kjer jih primanjkuje, ne da bi morali pri tem pre-kinjati delovna razmerja. S tem dogovorom naj bi se delovne organizacije obvezale, da ne bodo brez medsebojnega sporazuma prevzemale delavcev druga od druge, pri čemer pa je treba upoštevati pravico proste izbire delovnih mest. S tem dogovorom nastaja tudi obveza organiziranega uvajanja no. vo zaposlenih delavcev na delovna mesta s pomočjo uvajalnih seminarjev, na katerih bi dobili vse potrebne informacije o organizaciji podjetja, samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij, življenjskih in delovnih razmerah, varnostnih predpisih, samoupravnih aktih in o drugih zadevah, ki so za dobro počutje in samoupravno udejstvovanje nujno potrebni. Takšni uvajalni oziroma informativni seminarji postajajo s tem dogovorom obvezna posebno takrat, kadar gre za zaposlovanje gradbenih delavcev v tujini. Določila, ki urejajo postopek in medsebojne odnose pri zaposlovanju delavcev v tujini, izhajajo iz osnovnega stališča, da je treba v vsakem primeru zagotavljati ne le uvajalne seminarje, ampak tudi enake življenjske in delovne razmere kot v domovini in upoštevati dejstvo, da ostajajo delavci v delovnem raz-m er j ur z matično delovno organizacijo in jim gredo tako vse samoupravne pravice in dolžnosti kot delavcem, ki so zaposleni v domovini. Določila, ki zadevajo izobraže. vanje in ,strokovno usposabljanje delavcev v rednih šolah in ob delu, postavljajo na prvo mesto nujnost neposredne povezave učnih programov strokovnih šol s potrebami prakse in perspektivnega razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Posebna skrb je posvečena strokovnemu usposabljanju in družbeno ekonomskemu izobraževanju ob delu, za kar delovne organizacije namenijo zelo velika dodatna sredstva. Da bi ta materialna sredstva in druge napore kar najbolj racionalno izkoriščali, je predvidena organizacija vzajemne izobraževalne skupnosti, ki bi usklajevala in usmerjala prizadevanja zlasti na področju izvenšolskega izobraževanja v izobraževalnih centrih v delovnih organizacijah, saj bi s takšno organizirano in ustaljeno aktivnostjo lahko dosegli mnogo večje rezultate kot doslej. Skupaj s predloženimi samoupravnimi dogovori o vrednotenju dela in delitvi dohodka ter o minimalnih standardih pri gradnji delavskih domov in na* seli j, predstavlja dogovor o zaposlovanju in izobraževanju delavcev zaključeno cetoto, ki ima namen izoblikovati bolj enotna izhodišča za pridobivanje dohodka in gospodarjenje v delovnih organizacijah. i ^dpiPRASANjE: Podjetje, v katerem delam, je uvedlo 46-j ovni teden. Delovni čas je razporejen tako, da delam) ittia WS° sobot<> P° 6 ur> vsaka drugo sobota pa je prosta, a, č;, ”16* ali lahko podjetje kljub takšnemu razporedu delov-itj a goleči, da morajo posamezne službe oziroma delavci 0v0i ;°Zl Vse leto vse sobote in ne samo vsako drugo. Ce je :em k-150’ me zanima, kakšen osebni dohodek gre tistim de-•ela’ Kl morajo delati tudi ob sobotah, kadar večina delavcev P. S. — Celje a leDtGOV°R: Ce je podjetje uvedlo 46-umi delovni teden, atere , vse delavce enako. Ni dovoljeno, da bi le kviri] jU , e ab Posamezni delavci imeli daljši delovni teden. 'Vrta .vtlega tedna, ki velja za vse podjetje, pa lahko 'eridar ®an'zacija določi različno razporeditev delovnega časa ali nV 0kviru 46-urnega delovnega tedna — če je proces lVcev n=Sanizaciia dela takšna, da zahteva od posameznih lela pavzocnost tudi ob tistih sobotah, ko se sicer v podjetju R-^rzporeditev delovnega časa je stvar delovne organi-sčeni ri«i'1€ria. pa ie seveda s trajanjem, ki velja nasploh v ‘Vno 0r av?1! organizaciji (torej ne more biti daljši, kot je za sanizacijo v celoti) in s specifičnostjo njene dejav- nosti oziroma organizacijo dela in s procesom proazvodnje. C zahteva torej proces dela, da so nekatere službe ali delavi na delu tudi ob tistih sobotah, ko se sicer ne dela. to ni nez: kenito; seveda pa imajo tudi ti delavci pravico do omejeneg delovnega časa (v vašem primeru 46 ur na teden). Delo, ki l presegalo dolžino določenega delovnega tedna, bi bilo nadum delo, ki pa se v smislu ustreznih določb TZDR ne sms trajr opravljati, temveč le v izjemnih razmerah ter se tudi upošte^ kot posebni' pogoj pri ugotavljanju osebnega dohodka. M. LIPU2IČ 50 KEVOLUCiONARNIH LEI LOJZE CAPUDER: V središču revolucionarnega vrenja Slovenski gradbeni delavci in revolucionarno delavsko gibanje Jugoslavije (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Leta 1934 je prišlo zaradi grobega izkoriščanja, nizkih plač in neupoštevanja socialne zakonodaje do ostrih spopadov med delavci in podjetji. Spori so pripeljali do stavk, ki pa so se končale ali z neuspehom ali pa je bil njihov uspeh samo polovičen. Nekaj takih sporov je bilo pri regulaciji Ljubljanice. Jeseni 1934. leta je prišlo do resne stavke pri gradnji kanalizacije v Ljubljani. Delavci so zahtevali zvišanje plač, upoštevanje higiene v menzi in soupravljanje v menzi. Stavka, ki jo je vodil tovariš Tomo Brejc, je za tiste razmere dobro uspela. Toda očitno je bilo, da gradbeni delavci ne bodo mogli uspevati v nadaljnjih akcijah brez enotne sindikalne organizacije. Po teh dogodkih je vodstvo KP zadolžilo tov. Toma Brejca, da v sklopu strokovne komisije VRSSJ organizira sindikat gradbenih delavcev. Na osnovi odobrenih pravil iz leta 1933 je bil 15. januarja 1935. leta ustanovni občni zbor tega sindikata. V vodstvo so bili izvoljeni med drugimi tudi najbolj borbeni in sposobni gradbeni delavci-komunisti, in sicer poleg tovariša Toma Brejca še Rudolf Ganziti, tovariši Tratar, Prhne, kasneje pa sta bila kooptirana še Berdajs in Čebokli. Ta sindikalna organizacija je bila takrat ena izmed prvih v Ljubljani, ki jo je vodila komunistična partija. Pod geslom »za enotno sindikalno organizacijo, kamor naj se vključujejo vsi delavci« brez razlike v političnem prepričanju, je začela ta organizacija uspešno delo v najtežjih razmerah. Jeseni leta 1935 je bilo s pomočjo tovariša Franca Leskoška, takratnega tajnika kovinarjev Slovenije in partijskega funkcionarja, organizirano prvo zborovanje gradbenih delavcev. Uspelo množično zborovanje je bilo uvod v nadaljnje akcije in v organizirano delo. Začele so se agitacije med delavci, ki so pritegnile v sindikat precej novih članov. Februarja 1936. leta je bilo napovedano drugo veliko zbore« vanje gradbenih delavcev. Policija je zborovanje prepovedala,, toda kljub temu se je zbralo veliko delavcev, ki so spontano protestirali in proteste posameznikov spremenili v demonstracije. Kljub temu, da ni bilo zborovanja, je organizacija dosegla velik političen uspeh. Poseben pomen in politično zmago je pomenilo proslavljanje 1. maja leta 1936, ki se ga je udeležilo veliko število gradbenih delavcev. Sledila so še druga zborovanja, organizirani protesti in stavke. Gibanje gradbenih delavcev v Ljubljani je odjeknilo po vsej Sloveniji. Po teh dogodkih so začeli podjetniki resneje ocenjevati delavske stavke. Prek svojih sindikatov so delavci odločno zahtevali zvišanje plač in izboljšanje delovnih razmer. Pogajanja v zvezi s temi zahtevami pa so se v maju leta 1936 končala z neuspehom. Zato je 2. junija sledila uspešna osemdnevna stavka, ki jo je podprla tako moralno, kot tudi z materialnimi sredstvi vsa ljubljanska javnost. Prav ta vsestranska podpora ljubljanske javnosti je mnogo prispevala k temu, da je stavka uspela. Sklenjena je bila kolektvna pogodba med sindikati in združenjem gradbenih podjetij. S tem so bile zagotovljene znatno večje plače in izboljšanje delovnih razmer. Največja pridobitev pa je bila v tem, da so delavci s to zmago dobili vero vase in spoznali, da sta enotnost in revolucionarna akcija edina pot do stavk tudi v drugih strokah in še bolj utrdila položaj sindikata, zmage. Uspešna stavka gradbenih delavcev pa je sprožila val ■ stavk tudi v drugih strokah in še bolj utrdila položaj sindikata. Revolucionarnost sindikata gradbenih delavcev v Sloveniji se je prenašala tudi v Zvezo sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, posebej še v zagrebško sindikalno organizacijo gradbenih delavcev. Predstavniki sindikata slovenskih gradbenih delavcev so bili zanesljiva opora revolucionarnim silam v zvezi in dosegli so, da je prišlo do decentralizacije. Ustanovljena je bila Podzveza za Slovenijo. To je pomenilo'nov uspeh, saj je nova organizacija omogočala mnogo širšo dejavnost sindikata v Sloveniji in lažje zbiranje gmotnih sredstev. Začeto revolucionarno delo gradbenih delavcev je tako dobilo solidno organizacijsko osnovo. V podjetjih so delali sindikati prek svojih zastopnikov. Tako se je usposabljalo precejšnje število najbolj revolucionarnih delavcev za nadaljnje akcije. Ta aktiv je sodeloval v vseh akcijah, ki jih je organizirala Partija, in vodil ne samo ekonomski ampak tudi politični boj. Gradbeni delavci so sodelovali pri razbijanju predvolilnih zborovanj fašističnih pobornikov, demonstrirali so proti zasedbi Avstrije in Češke, proti paktu Jugoslavija—Nemčija in sodelovali še v mnogih drugih akcijah. V maju in septembru 1940. leta sta bili dve veliki stavki. Prva, ekonomskega značaja, se je končala z uspehom. Plače so se povečale za 7 %. Druga stavka proti dviganju cen je pa imela političen značaj. Obe stavki pa sta še bolj strnili delavce okrog sindikata. Zaradi vse bolj revolucionarne aktivnosti sindikatov je takratni profašistični režim kmalu po zadnji stavki razpustil Zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije. Vendar aktivnost PARTIJSKEGA AKTIVA NI PRENEHALA. Po gradbiščih so namesto sindikata ustanavljali akcijske odbore, namesto članarine pa j so pobirali prispevke za Rdečo pomoč, za Partijo in za tiskovni sklad. Taka politika je omogočala neprekinjeno aktivnost delavskih množic in prispevala, d,a so se gradbeni delavci v tistih usodnih dneh 1941. leta množično vključili v NOV. Zgodovina delavskega gibanja v predvojni Jugoslaviji je prav na primeru delavcev v gradbeništvu potrdila, da je delavski razred zmagoval vselej, kadar se je znal zavestno organizirati za enotno revolucionarno akcijo. Čeprav so ga na zmagoviti poti poskušale zaustaviti reakcionarne sile, poslužujoč se najrazličnejših sredstev, od ekonomskega izkoriščanja in političnega pritiska, do terorja in fizičnega obračunavanja, je bila njegova pot zmagovita. Potrdilo se je kot pravilno stališče vodstva KPJ v letu 1934, da se naj komunisti vključujejo v delavske sindikate, in razkrila je škodljivost frakcionaških bojev in sektaštva v delavskem razredu. V neizprosnem boju za svoje pravice se ie kovala zavest in enotnost delavskega razreda, to je bila šola, ki ie dala toliko ' prekaljenih borcev in voditeljev NOV. Tudi v tem boju so se | gradbeni delavci znašli med prvimi. II /V ' snovne ugotovitve II. občnega zbora / J družbenih dejavnosti vsebujejo za-Mestnega odbora sindikata' delavcev ključki. Poleg tega, da je komisija za zaključke strnila naloge za vsako področje, je vendarle mogoče zapisati nelcatere ugotovitve občnega zbora v skupnem imenovalcu: # Posamezne družbene službe morajo izdelati programe dela. Izkušnje kažejo, da so programi dela razčistili odnose med delovnimi organizacijami in uporabniki storitev, bili so najbolj uspešna pot za uveljavljanje družbenih teles v družbenih službah. 9 Prvenstvena naloga sindikata delavcev družbenih dejavnosti je podpora vsem hotenjem in prizadevanjem, katerih cilj je 9 Družbeni dogovori, za katere seveda ne morejo veljati tržne zakonitosti, naj postanejo merilo za družbeno vrednotenje dela, za odločitev, o družbeno potrebnih stro- DELAVSKA ENOTNOST Skupne naloge nacionalni program družbenih služb v Slo- ških za družbene dejavnosti, odločitev o veniji in Ljubljani. Tak program bi bil os- vrsti, obsegu in kakovosti njihovega dela. nova za razrešitev nekaterih najbolj žgo- Tako bi najuspešneje odpravljali zmeraj POSEBNA IZDAJA OB 11. OBČNEM ZBORU MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA čih vprašanj družbenih služb, saj bi v šolstvu, zdravstvu, kulturi in upravi lahko točno razmejili in določili, kaj želimo in kaj zmoremo. t Materialna osnova družbenih služb pereča vprašanja osebnih dohodkov. Podpiramo vsa prizadevanja, ki bodo odpravila večtirnost delovanja in nepovezanost posameznih organov in organizmov na področju družbenih služb. Nevzdržno je, da nekdo odloča o programu in pravicah, dru- še ni uspešno rešena. Na osnovi programa gi o denarju in tretji o izvajalcu dela. Je zbor uspel ? Nekatere udeležence občnega zbora smo povprašali, kaj so sl obetali od občnega zbora in ali je njihova pričakovanja izpolnil? MILOŠ HANŽIČ, Zdravstveni dom, Ljubljana: »V zadnjem času .veliko razprav-Ijarnp o katalogu in naša konferenca sindikata ga je ugodno ocemiia. Pričakujemo pa, da se bodo ustrezni sindikalni organi zavzeli pri skupščinskih telesih za dokončno realizacijo družbenega dogovora o vrednotenju dela v družbenih dejavnostih. O teh konkretnih vprašanjih razpravi j alci niso govorili, pač pa jih podrobneje obravnaval poročilo in uvodni referat.« IVA PROSENC, tajnik mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti: »Občni zbor naj bi bil odgovor članstva sindikata družbenih dejavnostfo bodočih nalogah. In ker ocenjujemo občni zbor kot celoto, menim, da je dosegel tak namen, ker so v poročilu in referatu nakazana vprašanja, katera bi moral sindikat družbenih dejavnosti še nadalje reševati in jih'tudi dokončno rešiti. Pri tem mislim predvsem na dosledno realizacijo družbenega dogovora.« MARIJA ORAŽEM, Narodna banka: »Občni zbor je v glavnem izpolnil moja pričakovanja. Pogrešala pa sem konkretne razprave o delitvi osebnih dohodkov. Te probleme, čeprav smo materialno nekoliko na boljšem, občutimo tudi v naših ustanovah. Želela bi tudi, da bi občni zbor bolj poudaril strokovno izobraževanje in potrebno prizadevanje sindikata na tem področju. IVAN MUŠIC, Vrhovno sodišče in JOŽE BALOH, predsednik običnskega sodišča I Ljubljana: »Mestni odbor našega sindikata je s svojimi organi našel svoje mesto , v družbeno političnem delovanju. Storili smo velik napredek pri reševanju nekaterih organizacijskih vprašanj, še posebno pa je sindikat na mestni ravni uspel uveljaviti nekatere predloge pri reševanju proračunskih vprašanj, zlasti pri zagotovitvi sredstev za osebne dohodke. Manj uspešno je rešeno vprašanje drugih materialnih sredstev, na primer skladov skupne porabe, čeprav smo tudi o tem razpravljali v sindikatih. Vsa ta vprašanja zajemata referat in poročilo in jih v razpravi ni 'bilo potrebno posebej obravnavati. MAJDA POLJANŠEK, dosedanji predsednik pododbora za šolstvo in izobraževanje: »Pričakovala sem več konkretne razprave o delu in nalogah pododbora in bolj konkretni delovni dogovor.« I bi prav gotovo lahko določili tudi odstotek narodnega dohodka za to področje. Če bi uspeli rešiti ta problem, bi si zagotovili učinkovitejšo službo, boljše šolstvo, bolj živahno kulturno dejavnost. Urejeno financiranje pa je tudi osnova za zrelejše in učinkovitejše samoupravne odnose. Na osnovi zaključkov II. občnega zbora bodo pododbori Mestnega odbora vsak za svoje področje izdelali nadrobne programe dela, Te pfograme in celotno gradivo z zaključki bodo prejele v najkrajšem možnem času vse osnovne sindikalne organizacije. iiiiiiiipiiiipiiliiliiiiilliiiiiaiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii ...... NA DOSEŽKIH IN IZKUŠNJAH NADALJUJMO DELO (Nadaljevanje s 1. strani) Hi razpravi dejal Milutin Mu-žič, »da je materialna osnova družbenih služb eden od žgočih problemov in da je neurejeno financiranje tudi velika ovira za razvoj samoupravnih odnosov. To mora biti problem celotne družbe, ki se ne more oplajati brez pomembnega deleža, ki ga prispevajo te dejavnosti. Prav zaradi povratnih učinkov, ki kvaliteto in organizacijo dela v družbenih službah vlečejo nazaj, moramo ta vprašanja ponovno postavljati.« Sindikati se že nekaj let zavzemajo za to, da bi programi dela družbenih dejavnosti postali tista osnova, na kateri bo mogoče graditi odnose med delovnimi organizacijami družbenih dejavnosti in uporabniki storitev. Prav tako so menili, da edino realni programi dela lahko postanejo izhodišče za uveljavljanje medsebojnih obveznosti vsebinske in materialne narave in pot za uveljavljanje družbenega interesa na področju družbenih služb. Prav-zato, ker je praksa že potrdila, da so programi dela realna osnova za nadaljnje urejanje odnosov med družbo in družbenimi službami, bo sindikatom ta usmeritev še vnaprej ena od glavnih nalog. Ko je Milutin Mužič govoril o sindikalnih stališčih o programih razvoja družbenih služb in o programih dela, je navedel tudi vplive, ki jih je gospodarska reforma imela na te dejavnosti in objektivne težave, ki so nastale v družbenih službah in ki jih le-te niso mogle same razreševati. Ponovno je poudaril, da so v sindikatih videli rešitve za nadaljnji razvoj družbenih služb v iskanju družbeno priznanih osnov in meril za družbeno potrebno delo in družbeno potrebne stroške na tem področju. Zavzemali so se za uvedbo strokovne metodologije programiranja dela in spremljanja rezultatov dela. V tem okviru so odločno podpirali enotne osnove meril v šolstvu na temelju pedagoške ure, sistem relativnih enot v vrednotenju dela bolnišnične službe, standarde osnovne zdravstvene službe na osnovi populacijskega principa, zavzemali so se za enotne kazalce družbeno po- trebnega dela občinske uprave in sodstva. Milutin Mužič je poudaril, da so sicer bili na tem področju že doseženi neki rezultati, da pa to nikakor ne'pomeni, da bi to še vnaprej ne ostala, ena od prioritetnih akcij sindikatov. Prav tako ostaja še vnaprej med nalogami sindikata realizacija družbenih dogovorov na področju družbenih dejavnosti. »Družbeni dogovor smo pojmovali kot od družbe priznan dohodek za družbeno dejavnost, ki pomeni plačilo za družbeno potrebno dejo,« je med drugim v uvodu dejal tovariš Mužič. »Smatram, da bo moral družbeni dogovor in določila o obojestranskih obveznosti zaradi principa formiranja dohodka po delu in nagrajevanja po delu predvsem poudariti kvaliteto dela in najti merila in način za nagrajevanje kvalitete. V celotnem pogodbenem odnosu in v sistemu koriščenja sredstev v odnosu med družbo in družbenimi dejavnostmi bo treba na vseh področjih poudariti kvaliteto dela in vzporedno s tem izoblikovati v samih družbenih službah kriterije za delitev osebnih dohodkov * na osnovi delovnih rezultatov. Čeprav v vseh teh naporih v uveljavljanju družbenega dogovora tako, kot smo ga sindikati razumeli, nismo uspeli, so bili vendar doseženi določeni rezultati, ki jih bomo morali preveriti na teh dosežkih in na izkušnjah nadaljevati delo. Iz razgovorov z delavci ha področju' družbenih služb je čutiti željo po bolj urejenih odnosih med organi družbeno političnih skupnosti v občini in republiki in samoupravnih skupnostih v odnosu do družbenih služb. Obstaja namreč problem v zaporednosti, in kot menijo nekateri, hipertrofičnosti organizmov. Res je nevzdržna praksa, da nekdo odloča o programu in pravicah, nekdo drug o denarju, tretji pa mora vse to izvajati. Posledice take parcialne in nepovezane obravnave posameznih problemov so lahko izredno težke. Nujna je natančnejša in bolj racionalna razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi občin in republike in drugimi organizmi, ki imajo svoj vpliv na družbene službe. Sindikati smo sprejeli samoupravo kot temeljni interes našega delovnega človeka. Ta njegov temeljni interes, ki vsebuje vse bogastvo oblik socialističnega humanizma in demokracije, ne morejo zagotoviti nikakršni predstavniki državne birokracije, pa tudi ne organiziran tehnokratski, birokratski razum. Graditev samoupravnih odnosov v družbenih dejavnostih, ki postopoma spreminjajo etatistično vsebino dosedanjih odnosov v samoupravno družbo, spremlja vrsta spoznanj, resnic pa tudi neznank. To pomeni, da moramo raziskati dvomljivo in neznano in usmerjati vse naše napore iz osnovnega izhodišča, to je interesa našega delovnega človeka, kar je hkrati tudi osnovni smisel sindikatov kot organizacije organiziranih delavcev.« »To omenjam zaradi tega,« je nadaljeval Milutin Mužič, »ker je v zadnjem času slišati glasove, da je potrebno narediti temeljito revizijo samouprave v družbenih službah, kjer skupnost nima ingerence ali možnosti vpliva na njeno delo. Če izzvirajo te težnje iz želje, da v temeljih spremenimo samoupravne odnose v družbenih službah, ne bomo našli skupnega jezika. V čvrsti roki administrativnega odločanja ni rešitve. Toda, če gre za hotenje, kako razviti vpliv skupnosti na samoupravnih onsovah, potem mislimo enako. Nihče najbrž ne more trditi, da bi bili delavci v družbenih službah proti temu, da bi bil zagotovljen širši družbeni interes pri njihovem delovanju. Ker pa imajo te službe nekem smislu monopol in specifični položaj, nastaja neskladje interesov lahko le, kadar niso določno izoblikovani odnosi med družbenimi službami in uporabniki njihovega dela. To. pa pomeni, da moramo na tem področju iskati bolj jasnih rešitev, ki smo jih sindikati v svojem delu že iskali. To je programiranje razvoja in oblega družbenih služb, programi dela in družbeni dogovori. V tem okviru vidimo široke možnosti urejanja vseh tistih vprašanj, ki jih lahko najbolj učinkovito reši le organiziran samoupravni sistem in jih ne more uspešno rešiti nikakršen administrativni poseg.« IZ RAZPRAVE NA M. OBČNEM ZBORU MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Razpravljavci na občnem zboru niso načeli vseh 8 prtih vprašanj, ki zadevajo razvejano področje družbeni dejavnosti. Najbolj kratkobesedni so bili tokrat prosvetn1 delavci, medtem ko so delegati drugih dejavnosti obširnej6 razpravljali o specifičnih problemih in nalogah sindikatov pri razreševanju teh problemov. PETER TOŠ iz sindikalne organizacije Doma sindikatov, & se je prvi prijavil k razpravi, je govoril o oblikovanju samoupravne kulturne skupnosti na področju Ljubljane. Dejal 3^ da je razvijanje samoupravnih odnosov v kulturi gotovo najučinkovitejša pot za razreševanje številnih aktualnih vprašani na tem področju, ki bo prispevala tudi k nadaljnjemu razvoj11 demokratizacije odnosov v naši družbi. »Dokler vsem ljudem ne bomo omogočili sodelovanja pri ustvarjanju možnosti za razvo) njihove kulturne zavesti,« je dejal Peter Toš, »ne moremo pb' čakovati njihovega večjega in pomembnejšega vpliva pri odločanju na vseh drugih področjih družbenega dela. Proces izgrajevanja družbenih odnosov na temeljih samoupravljanja v minulih petih letih in spoznanje, da je kultura del združenega del3i torej del skupnega interesa, nas obvezuje, da strnemo tako svoja prizadevanja kot prizadevanja drugih družbeno zavestnih sil >a poklicnih kulturnih delavcev za kolikor mogoče hitro izoblikovanje podobe o samoupravnih mehanizmih v kulturi — do končne podobe samoupravne kulturne skupnosti.« , V tem je po mnenju Petra Toša pot za razreševanje materialnega položaja kulturnih dejavnosti, možnost odpravljanja številnih vsebinskih problemov v obstoječi kulturni situaciji, bo le samoupravni dogovor vseh zainteresiranih za razvoj km' ture in kulturnega življenja z uspehom preprečil nadaljnja uveljavljanje takšnih ekonomskih kriterijev na kulturnem področju, ki imajo za posledico odvoz tisoč neprodanih knjig v papirnice, založništvo škodljive zabavne literature za pokrivanj® izgub pri izdajanju kvalitetnih knjižnih edicij, vse večje šir]«' nje psevdokulturnih izdelkov in drugo. Le samoupravni dogovo bo učinkovito preprečil, da bi bila kulturna rast manjšega d*!® našega naroda pogojena z duhovnim siromašenjem drugega, št<-vllnejšega dela. . MARJANA PRIBERŠEK iz Slovenskega narodnega gledal*' šča je govorila o problemih osrednje gledališke hiše v Ljubija*"’ »Naše gledališče je v krizi,« je dejala tovarišica Priberš®"1 »ki jo pogojujejo številni činitelji: do danes SNG ni bilo P°' stavljeno na mesto, ki mu kot centralni gledališki hiši v slovenskem kulturnem prostoru pripada. Zato se bori z neprestanimi finančnimi težavami, sedanji sistem samoupravljanja, je bil v kulturo dobesedno prinesen iz gospodarstva, pa 01 ustreza.« Najbolj prizadeva gledališče neurejeno financiranje. V 1** 1968 na primer, je dobilo SNG 200 milijonov S-dinarjev mam subvencije kot leta 1902, preračunano po količniku, ki ga Uporablja socialno zavarovanje za revalorizacijo pokojnin. V nadaljevanju razprave je Marjana Priberšek govorila krepitvi samoupravljanja. Sedanji samoupravni sistem v gledaliških ustanovah je nedodelan. To vprašanje prav zdaj proučuj sekcija za idejna vprašanja gledališča, filma in televizije P®! komisiji CK ZKS za idejna vprašanja kulture. To delo sindik8 podpira, saj bo osnova za bodoči zakon o gledališčih, ki bi nal mimo drugega uredil tudi financiranje v gledališčih. Ob ten; je Priberškova izrazila zadovoljstvo z vsebino Kataloga, s3' gledališki delavci ugotavljajo, da je Katalog prvič pravila ocenil njihovo delo. Potem je Priberškova govorila o nizki3 osebnih dohodkih v gledališčih in se je zavzela za to, da bi marali zagotoviti gledališkim delavcem regrese za dopust. Za * namene gledališki kolektiv nima sredstev. Zato podpira predi® predsedstva republiškega odbora sindikata, po katerem bi n3) za leto 1970 izdvojili 2,5 % od bruto ali 3,7 °/o od neto osebni11 dohodkov za dopuste in druge oblike rekreacije. . . SERGEJ LUNAČEK iz Zavarovalnice Sava je razpravi]3' o spremembah v zavarovalniških delovnih organizacijah, ki s_ jih in jih še povzročajo integracijski procesi. Govoril je o nekaterih prehodnih težavah, ki se kot dediščina administravine m1 selnosti, zaprtosti in cehovstva prenašajo v današnji čas, ko s zavarovalnice vračajo v gospodarski sistem. V odstranjevanj teh nasprotij, je dejal tovariš Lunaček, bodo morali pomaga' sindikati. Ta pomoč bo potrebna še posebno tedaj, ko odpiraj ustavni amandmaji bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja s3 moupravljanja. , Z vprašanji večje poslovnosti je tovariš Lunaček povez3^ vodenje kadrovske politike, izobraževanje in pripravništvo. tem je govoril o osebnih dohodkih, ki so v zavarovalništvu,^ primerjavi z drugimi dejavnostmi družbenih služb, ugodnejši, 3 se je zavzel za, izvajan je sprejetih sporazumov in družbenih govorov o vrednotenju dela. Na tem področju so zavarovalnica^ in bankam veliko pomagali republiški in mestni sindikati ustreznim gradivom. .j MARJAN REPAR iz Gimnazije I, je svojo razpravo strP v treh stavkih in enem vprašanju: »Sola naj bi bila steber vs® ga, tudi steber družbe. Kadrov v šolstvu se polašča malodušJ ^ ker njihovi problemi niso rešeni. Malodušje lahko pripelje marsičesa hudega. In vprašanje: Kdaj se bo to rešilo?« . Na Reparjevo vprašanje je odgovoril SLAVKO GRČAR, nik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih de.i3'^ posti: »Letos se uresničuje prvi del sanacije, ki konkretno zade' osebne dohodke v šolstvu v Sloveniji. To pomeni za profeso®1 1600 N-dinarjev dohodka, predmetnega učitelja 1350 in za uči' Ija, ki uči na predmetni stopnji 1200 dinarjev, za učitelja s sre njo strokovno izobrazbo pa 1200 N-dinarjev. To je tudi pribli^, uskladitev osebnih dohodkov s podobno strokovno strukturo , gospodarstvu, za leto 1967. Za leto 1970 si prizadevamo, da zagotovili definitivno sanacijo v šolstvu. Računamo, da bo prosvetni delavci prihodnje leto v glavnem že ugotavljali SVOJ materialno osnovo in položaj 'v skladu z materialnim položaj® delavcev na drugih področjih.« , PAVLA DOBRILO iz Inštituta za zgodovino delavskega g*”^ nja je njegova sindikalna organizacija pooblastila, da spregovo o delitvi članarine. Dejal je, da manjše organizacije ne mor®1 shajati s skromnimi sredstvi, ki se naberejo izključno iz člab ^ rine. Zato predlaga, da se dosedanja delitev 65:35 spremeni razmerje 50:50 ali 60:40 v korist osnovnih sindikalnih orga*1 zacij. 6 predlogu Dobrile sta razpravljala SLAVKO GRČAR j"! IVA PROSENC. Slavko Grčar je med drugim dejal, da prav Deleaati na II. občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti mesta Ljubljane poslušajo uvodni referat predsednika mestnega odbora tega sindikata Milu'1'1 „..........-Mužiča . .. . , Posebna izdaja Novo vodstvo Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana Delegati sindikalnih organizacij delavcev družbenih dejavnosti mesta Ljubljane so na II. občnem zboru svojega sindikata ivm: . racDah. Integracija je uspela, je ugotovil Miloš Hanžič, i6ktivr 0staia še vrsta odprtih vprašanj, zlasti želja članov ko-JPrav,a- P? decentralizaciji samoupravljanja. V proces ^ samo-Hricjjk 'fnia m razna organizacijska vprašanja se je vključil tudi Pnf5 ' iH ''e!n je govoril tovariš Hanžič o reorganizaciji in deloya- iij v je govoril tovariš Hanžič o reorganizaciji in ueiu.va-ili konf ravstvenem domu. Za najvišji sindikalni organ so izvo-rami] renco’ ki je tudi osvojila program predsedstva: v pro-Se sindikat med drugim zavzema za decentralizacijo 50ij r.ravl.ianja, za zagotovitev najnižjih osebnih dohodkov tobra?mariev, za izboljšanje informiranja članstva, strokovno za izrjuijhaiijt: uuui.um-anj« ——- razreševanje stanovanjske politike, oddiha, delo p Odhosov itd. Ta vprašanja samoupravni organi že rešu-k?t®m je tovariš Hanžič nadrobneje govoril o vrednotenju i jc luvariš jnaiiziu nauiui-uicjc ^ v.. P*av]Y ®a ie Potrebno nagraditi glede na obseg in strokovnost Pril" :eneSa dela in ne zgolj prepisati predloge Kataloga, go-0 l’egresih, ki jih je na zahtevo sindikata izglasoval leSa. pravni organ v višini 300 N-dinarjev za vsakega zaposle-sia 'Pfprmiranju članstva sindikata in o bolj odgovornem ikanJRšnih odborov sindikata, predsednikov in tajnikov sin-Dr norganizacij. U o MIS iz Zavoda za zdravstveno varstvo je govo- ‘rjern bnosti planiranja in izvajanja zdravstvenega varstva na Al r>r’fionalnem področju. Ovijal SMOLNIKAR iz Skupščine občine Bežigrad je raz-!PraVe R Problematiki pravosodnih ustanov in ustanov javne LjUk, ■ ed drugim je povedal: »Javna uprava in pravosodje ttr!arP 'majo specifično mesto, ker je tu skoncentrirana ^Pravnih in pravosodnih ustanov. Gre za nekoliko podro- ■ dela — .....................—-------------------- - . 5rneri ’ Vsako od njih ima svoje specifične probleme, svojo %ve h0^’ druSačen način financiranja in zagotovaljanja ter 'kar ^Pdka in osebnega dohodka.« Potem je tovariš Smol-atija 5 }'°ril podrobneje o vprašanjih financiranja in obliko* "h p'0dr vVe osebnih dohodkov. Kljub mnogim razpravam je na atera *e vrsta neurejenih vprašanj. Opozoril je, da ne- '•ho . Področja hitreje napredujejo in da to zgrešeno opravicu-rugih vJTl'.da 80 pomembnejša za družbo. O teh in številnih šan^j|J bi morali sindikati zavzeti jasno stalisce. ^ .t>robw;HApNER - iz Izobraževalnega centra PTT je govoril 'Zacij . • s katerimi se srečujejo vodstva sindikalnih or§a~ 5 Sir>diksi s.v°iern delu. Med drugim je tovariš Hafner dejal, da 'teva-u' V11 dolavci v osnovnih sindikalnih organizacijah boječe rgani7aR. r,avnav iu reševanja osnovnih problemov v delovnih Prejo Težave se še posebno stopnjujejo, kadar se ne plijo rp_ mrmnie sindikalnega članstva. V takih primerih si °tern ipTte vi8iih sindikalnih forumov pri nadaljnjem delu. ata. Janez Hafner pohvalil metodo dela mestnega sindi-'fcliki ir,°!?aga vodstvu sindikalnih organizacij pri delu s pn-drugimi publikacijami ter izobraževalnimi seminarji. Takoj po končanem občnem zboru so na prvi seji plenuma ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti izvolili pet predsednikov pododborov, in sicer dr. DUŠANA MIŠA za predsednika pododbora za zdravstvo in socialno zavarovanje, PETRA TOŠA za predsednika pododbora za kulturo, BOŽIDARJA RAVNIKARJA za predsednika pododbora za šolstvo in otroško varstvo, SERGEJA LUNAČKA za predsednika pododbora za bančništvo in zavarovalništvo in EVO NAGLIČ za predsednico pododbora za javno upravo in pravosodje. Vsem smo po izvolitvi zastavili naslednje vprašanje: 9 Katere najpomembnejše probleme bo vaš odbor začel najprej razreševati? i Dr. Dušan Mis, predsednik pododbora za zdravstvo in socialno zavarovanje »V prvi vrsti se bo naš pododbor zavzel za uveljavljanje družbenega statusa zdravstvene službe kot tudi za izboljšanje materialnega položaja te službe. Razen tega si bomo v okviru pododbora prizadevali zagotoviti vsem zdravstvenim delavcem tak materialni položaj, da bo vsaj približno enak delavcem, ki so zaposleni bodisi v drugih področjih družbenih služb bodisi v gospodarstvu. Vsekakor bomo tudi aktivno sodelovali pri izpopolnjevanju zakonodaje, se pravi pri razreševanju vseh tistih sistemskih vprašanj, ki zadevajo predvsem zdravstveno službo. Mnoge še nerazrešene probleme bomo lahko uspešno odpravili predvsem z družbenim dogovarjanjem na vseh ravneh.« »Po mojem mnenju bo osnovna naloga pododbora, da bo pomagal urejevati notranje samoupravne odnose v kulturnih ustanovah v Ljubljani, prav tako pa bo moral nuditi vso pomoč pri izpopolnjevanju interne zakonodaje v teh ustanovah. Kajti že ob površnem pregledu samoupravnih aktov skoraj vseh kulturnih institucij v Ljubljani kaj lahko hitro razberemo, da so ti akti slabi, da so v njih zapisane med seboj neusklajene norme in da kot taki ne morejo služiti kot normutivna podlaga za urejanje samoupravnih odnosov. S tem v zvezi sem prepričan, da v kulturnih institucijah Ljubljane niso največji problem materialna sredstva, marveč so problem predvsem problematični samoupravni odnosi.« Peter Toš, predsednik pododbora za kulturo j Sergej Lunaček, predsednik pododbora za bančništvo in zavarovalništvo »Čeprav programa dela za pododbor, ki se bo ukvarjal s problemi delovnih organizacij v bančništvu in zavarovalništvu, še nimamo, menim, da bo naša osnovna naloga, pomagati izpolnjevati samoupravne sisteme v vsaki delovni organizaciji posebej. To še zlasti zaradi tega, ker smo samoupravljanje v bankah in zavarovalnicah uvedli mnogo kasneje kot v drugih delovnih organizacijah. Zavoljo' tega, ker banke in zavarovalnice postajajo vse bolj poslovne institucije, potrebujejo tudi dobre kadre. Teh kadrov pa še ni dovolj v omenjenih delovnih organizacijah. Zaradi tega menim, da bo moral pododbor va to stalno opozarjati in včasih tudi prcnričati posamezne delovne organizacije, da se samo 'z dobrimi kadri lahko doseže še boljše uspehe.« »Več je stvari, ki jih bo mgral obravnavati naš pododbor za šolstvo. V prvi vrsti menim, da je to problem enotnega finansiranja šolstva in otroškega varstva v Ljubljani. Nadalje bomo morali vsestransko pomagati šolam in varstvenim ustanovam pri oblikovanju samoupravnih internih aktov, ki morajo biti sprejeti do konca leta. In kot tretja najpomembnejša stvar bo sodelovanje pododbora pri oblikovanju kataloga za vrednotenje dela tako posameznih šol kot tudi posameznih prosvetnih delavcev.« Božidar Ravnikar, predsednik pododbora za šolstvo in otroško varstvo Eva Naglič, predsednik pododbora za javno upravo in pravosodje »Ne glede ,na naloge, ki so pred delovnimi organizacijami zlasti javne uprave pa tudi pravosodja v Ljubljani bo pomoč našega pododbora pri utrjevanju sindikalnih organizacij v teh ustanovah še kako potrebna. Potrebna zaradi tega, ker bo problematika, ki zadeva javno upravo v Ljubljani, letos še posebej zanimiva. Pri tem mislim na nov statut mesta Ljubljana, ki ga bo sprejela mestna skupščina. Prav sindikalnim organizacijam tako v upravi mestne skupščine pa tudi v vseh petih ljubljanskih občinah ne bo smelo biti vseeno, kako bodo te uprave obravnavane v okviru novega statuta našega mesta.« Sz naše družbe Na lOcicercf © TOLMIN V prispevku, ki je bil objavljen v tej rubriki v zadnji Številki DE, je tiskarska napaka. Šolo so morali zapreti v PODMELCU V BAŠKI GKAPI in ne v Podhomcu v Graški grapi, in dopisniku se za neljubo pomoto oproščamo. © KOPER Na povabilo Camere confedcrale del lavoro —- C. G. I. L. iz Medene je prejšnji teden odpotovala v Modeno 4-članska delegacija OSS Koper, ki jo vodi predsednik Pavel Pečar. Se pred združitvijo občinskih sindikalnih svetov Izola, Koper in Piran v obalni sindikalni svet Koper, so ti imeli zelo tesne prijateljske stike s sindikatom C. G. I. L. v Modeni. V letih so se ti stiki okrepili in polagoma prešli s sindikalnih tudi na druga področja. k. c. © SLOVENSKE KONJICE Občinski sindikalni svet bo v kratkem sklical širše posvetovanje predstavnikov delovnih in sindikalnih organizacij na svojem območ- mn&sir POHIŠTVO Ju. Poglavitni del razprave bodo namenili tekočim nalogam na področju urejanja samoupravnih aktov v zvezi s XV, amandmajem zvezne ustave. V. L. © NOVO MESTO Na letni konferenci osnovne organizacije sindikata v novomeški tovarni zdravil Krka so največ govorili o nadalnjem razvoju podjetja in o skrbi za človeka. Med drugim so tudi sklenili, da bodo v kratkem pripravili' novo konferenco, na kateri se bodo pogovorili še o vprašanjih, ki zadevajo samoupravne odnose, program dela sindikalne organizacije in podobnem. B. š. JESENICE Odbor za varstvo pri delu in socialno ter zdravstveno varstvo železarne Jesenice je na svoji prvi seji med drugim odobril 90 članom kolektiva brezplačno letovanje na morju. Po 12 dni okrevanja v kampu železarne v Biogra-du na moru so dobili delavci, ki delajo na zdravju škodljivifc delovnih mestih in so slabega zdravja. P. U. 0 VELENJE Na osnovi uvodne razprave o novih predlogih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji občinskega sindikalnega sveta Velenje potekajo po vseh delovnih organizacijah in ustanovah razprave, v katerih posamezne strokovne skupine pripravljajo pripombe na obstoječe predloge. Zlasti pomembni so argumenti zoper predloge iz Rudnika lignita, saj bi zakon tako, kakor je bil predlagan s strani delovne skupnosti, to delovno organizacijo postavilo v silno težko finančno situacijo. Na rudniku pripominjajo, da niso samo rudniki dolžni reševati finančna obveznosti zaradi bonificiranega staža rudarjev in razmišljati o problematiki invalidov in njih invalidskih nadomestil. nn © CELJE Celjska Cinkarna in Gradbeni center Siovenije sta v Rogaški Slatini organizirala dvodnevni simpozij o uporabi cinka v gradbeništvu. Poleg domačih strokovnjakov so se simpozija udeležili tudi tuji stro-kovnjaki. Na simpoziju so govorili o prednostih, k,i jih ima cinkova pločevina v gradbeništvu, posebno za pokrivanje streh, za žlebove ter za ventilacijske in odtočne cevi. (mb) © ŠOŠTANJ Gradnja novega gasilskega doma v Šoštanju, ki ga gradi KG^ »VEGRAD« iz Velenja, bo veljala okrog \00.000 dinarjev. Pri gradnji z velikim razumevanjem sodelujejo delovne organizacije. Tako je Termoelektrarna Šoštanj naročila izdelavo načrtov, denar za gradnjo doma pa fso prispevali Termoelektrarna Šoštanj, občinska skupščina Velenje, Rudnik lignita Velenje, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Občinska gasilska zveza Velenje, Industrija plastike Polypex, Lesno industrijski kombinat Šoštanj, Kmetijska zadruga Šoštanj in trgovska podjetja iz Šoštanja. (vš) KRANJSKE IZKUŠNJE: KAKO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH USKLADITI SAMOUPRAVNE AKTE S SPREMENJENIMI USTAVNIMI DOLOČIL^ Pravočasno, načrtno in kvalitetno Pred tednom je ObSS Kranj sklical razširjeno sejo, na kateri so člani predsedstva in komisije za samoupravljanje in delovne odnose razgrnili načrt široko zasnovane akcije kranjskih sindikatov za pravočasno, načrtno in kvalitetno delo pri usklajevanju spremenjenih ustavnih določil s samoupravnimi akti delovnih organizacij. Mimo informacije o organizacijskih in vsebinskh spremembah samoupravne zakonodaje in načrta o enotni akciji vseh družbeno političnih in strokovnih institucij, so na seji razpravljali o nekaterih bistvenih vsebinskih vprašanj organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah. vprašanj iz delovnega razmerja. Novi zakon daje delovnim organizacijam še več svobode na tem področju. Pri urejanju teh vprašanj bodo morali sindikati še posebno tesno sodelovati z delovnimi kolektivi. števa zakonske predpise, 01 n? redno s tem pa, katere notT^; do konca tega leta. predvideva, da bodo v POBUDNIKI ZA USKLAJENO AKCIJO r| 3J Kranjski sindikati poudarjajo: opravljene in predvidene spremembe temeljne samoupravne zakonodaje dajejo večjo svobodo delovnim organizacijam pri urejanju notranjih odnosov, tako med delovnimi enotami kot tudi med posameznimi člani delovne skupnosti. To po eni strani omogoča delovnim ljudem, da svojo interno organizacijo in odnose, v večji meri kot doslej, prilagodijo posebnostim delovne organizacije, da zagotovijo odgovornejše ravnanje in odločanje ter hitro sprejemanje samoupravnih odločitev. Ta večja svoboda pa lahko povzroči pod navideznimi prizadevanji za večjo poslovnost in strokovnost tudi večjo oblast posameznikov ali posameznih skupin v delovni organizaciji, kar ni v skladu z ustavno opredeljenim položajem delovnega človeka in tudi ni potrebno za uspešno poslovanje delovne organizacije. Zategadelj opozarjajo kranj-; ski sindikati predvsem na vsebinska vprašanja spremenjene samoupravne zakonodaje, o katerih se morajo delovni kolektivi temeljito pogovoriti in uzakoniti organizacijo samouprav-Ijajna, ki bo rezultat želje in potreb delovnega kolektiva pri razvijanju svobodnejših samoupravnih odnosov. v Cem je bistvo svobod. NEGA UREJANJA NOTRANJIH ODNOSOV? Za razliko od prejšnjih zakonskih določil, ki so podrobno urejala vprašanja o vrstah in številu organov upravljanja v delovnih organizacijah, določajo ustavne spremembe le delavski svet kot samoupravni organ, ustanovitev in določitev pristojnosti vseh drugih organov pa prepušča zakonodaja delovnim organizacijam. Zato izziva največ polemik sestava kolegijskih organov, kot jim pravi zvezna ustava, oziroma kolektivnih organov, kot jih vsebinsko ustrezneje imenuje republiška ustava. Za kakšen kolektivni organ se bodo odločili v delovnih organizacijah, ali za upravni odbor ali za več specializiranih komisij . glede na posamezna področja? Ponekod sodijo, da bi naj funkcijo upravnega odbora prevzel kolegij, ker bi tak organ zagotovil kvalitetno delo, učinkovite sklepe in po najboljši poti vodil organizacijo k ppslovnim uspehom. Poročevalec na seji ObSS v Kran u Borut Žnuderl je ob tem razmišljanju opozoril, da bi moral sindikat do tega vprašanja zavzeti stališče in delovne organizacije ustrezno usmeriti. Pri tem velja predvsem paziti, dp ne bi funkcije upravnega odbora prenesli na posameznike, kajti vedeti je potrebno, da bo delavski svet zasedal le nekajkrat v letu, vmes pa bo usmerjal in vodil poslovno politiko ta ali drug kolektivni organ. Zato je tako pomembno dobro premisliti, 'kakšne pristojnosti in dolžnosti bo kolektiv naložil kolektivnemu prganu. S tem se povezuje tudi vprašanje enega ali več individualnih organov. Večina vidi v vlogi individualnega organa direktorja. Kjer je direktor s svojo voljo in prisotnostjo v samoupravnih organih že doslej usmerjal delo upravnega odbora in po svoje vplival na njegove člane, so še posebno tankočutni ob vprašanju, kdo je lahko individualni organ. Vedeti pa moramo, da se z razvojem samoupravnih odnosov spreminja tudi status direktorja. Vsa minula leta je pri imenovanju direktorja, zdaj bolj, zdaj manj. sodelovala država. Direktor je črpal svojo »moč« iz splošnih predpisov. Poslej si izbira svojega direktorja kolektiv, in s tem se je spremenil tudi status direktorja. Direktor je eden izmed članov kolektiva, ki seveda, glede na odgovorne dolžnosti in pravice, ki mu jih daje kolektiv, uživa poseben položaj. Zato bo tudi zadeva kolektiva, za katerega in za koliko individualnih organov, se bo odločil. Naslednje vprašanje, ki jih ponujajo novi zakoni v razrešitev delovnim organizacijam, so oblike združenega dela, de- Vsa ta in še mnoga vprašanja, so poudarili na sestanku litev dohodka, obveščanje kolektiva in vprašanja, ki zadevajo delovna razmerja. Neko obdobje v preteklosti so se v delovnih organizacijah preveč intenzivno ogrevali za ustvaljanje delovnih enot. V tem času smo stopnjo samoupravljanja v delovnih organizacijah celo ocenjevali po razvitosti delovnih enot. Iz takšnih izkušenj, so poudaril kranjski na občinskega sindikalnega sveta v Kranju, jasno kažejo, da je le od delovnih kolektivov odvisno, ali bodo svobodno odločanje, kot ga ponuja spremenjena zakonodaja, izrabili tako, da bo v splošno korist delovnih organizacij. Nace Pavlin iz Iskre je zato povedal, da so se v njihovi organizaciji odločili za anketo, s katero bodo med delavci poizvedeli za odgovore na, bistvena vprašanja organizacije in vsebine pristojnosti samoupravnih organov. Za tak predlog so se ogreli tudi drugi udeleženci sestanka in menili, da bi na področju kranjske komune sestavili enoten vprašalnik za vse delovne organizacije. Za enotnost akcije je izdelal ObSS tudi program dela. Po tem programu, ki nazorno na- akte je potrebno spremeni J dopolniti, bi vse naloge^oF^ M sodelovali občinski svet in njegovi organi, 0 ,, občinske družbeno polbi^jji ganizacije, občinska skurij,ij< delovne organizacije in n] ^ samoupravni ter politični ji gani ter strokovne instn J kot so delavske univerze, . štvo pravnikov, Društvo mistov in Združenje knji®1' \ Stane Božič, predsednik^, činskega sindikalnega j Kranj, je na seji poudari,^, je potrebna za uspešno ^ vzajemna akcija vseh dep ^ kov. Hkrati pa je opozoril^ bi bilo potrebno v delovni ^ ganizacijah dobro proučiti ^ dan ji sistem samoupr in dobre izkušnje porabiti f nadaljnjem delu. Pri usklpJ f nju aktov se ne bi smeh j nati po načelu, kdo boj ,j opravil nalogo, ampak opravil, sicer pravocj vsebinsko najbolje in za no organizacijo najbolj I. VRHOVC^ Avtomobili renault po meri vaših sipdikati, ne bi smeli izhajati v , fi&St&SSSt-S&E zahtev in vaših možnosti hodišče mora biti, katere po- slovne odločitve naj sprejmejo delovne enote z edinim ciljem, da bo delovna organizacija poslovala brez zapletov v dobrih medsebojnih odnosih. V statutu delovne organizacije bo potrebno določiti tudi načelo, kako se ugotavlja poslovni uspeh, kako se deli dohodek in kako o poslovnih rezultatih objektivno, hitro in razumljivo obveščati delovni kolektiv. Pri razreševanju teh vprašanj bo pomagal organizacijam tudi zakon o knjigovodski evidenci, saj imajo možnost nastaviti knjigovodsko evidenco tako, kot jim najbolj ustreza. Zelo občutljivo vprašanje, ki terja še posbno trezen odgovor delovnih kolektivov, je urejanje Renault 16 GL komforten, funkciona'6 siguren 1470 CCM, 63 KM (SAE), diskaste zavo^ in ležalni sedeži Cena: 1.644,71 USA S Ndin 18.965,- cosmes Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Rome0' M. A. N. Gibo Same, Alpina .. Ljubljana, Celovška 32, telefon: 313*141 in 51*455 PODOBE TVT * č r-f' A INJ A Ft C~r A ČASA ! rjnovarišice in tovariši! Prav-| kar poteka leto dni, od-kar so nam smernice naložile najodločnejšo zaostritev boja proti korupciji, špekulaciji, zlorabi družbenega premoženja, privilegijem in raznim drugim oblikam pridobivanja dohodka na način, ki nasprotuje socialističnim in humanim odnosom v naši družbi. Dovolite mi, da na kratko ocenim rezultate prve faze tega boja pri odpravljanju družbenih deformacij na področju naše regije, kakor tudi, da predlagam konkretne predloge za našo nadaljnjo aktivnost. Tovariši, predvsem mislim, da se v primerjavi s prejšnjimi obdobji zmanjšuje število tistih pojavov, ko so se posamezne sile skušale uveljavljati mimo samoupravnih družbenih institucij, s političnimi pritiski in podobnim; povečuje pa se razreševanje družbenih problemov po normalni samoupravni poti, na demokratičen način. Ta proces je vsekakor zelo pozitiven, vprašanje je le, če se moramo zadovoljiti s terenom tega napredka. Premajhna učinkovitost samoupravnega dogovarjanja nedvomno terja izboljšanje oblik in metod dela na vseh ravneh samoupravnega odločanja, tovariši. Taka bi po mojem lahko bila globalna ocena; doslej odkrite pojavne oblike deformacij pa so naslednje: Ob obravnavanju negativnih pojavov v naših gospodarskih organizacijah lahko ugotavljamo. da je dajanje oziroma sprejemanje podkupnine v praksi naših gospodarskih or- ganizacij, zlasti trgovinskih, postalo že kar običajno. Konkretni primeri kažejo, da imajo naše gospodarske organizacije v svojih statutih in pravilnikih popolnoma legalizirano dajanje tako imenovanih provizij, ki so največkrat podkupnine raznim osebam. Tako je bilo med drugim ugotovljeno, da je npr. imel vodilni uslužbenec največjega podjetja v naši dolini dogovor z drugim večjim podjetjem, da bo obenem, ko bo opravljal po državi svoje trgovske posle, še za drugo podjetje pobiral naročila. Ugotovilo se je, da je samo s svojimi zvezami in telefonskimi pogovori na svo- med odkupno in prodajno ceno te kovine zelo visoke. S pogodbami, sklenjenimi s posamezniki, se je zavezalo plačati provizijo v znesku do 1 din za kilogram nabavljenega odpadnega bakra. Na ta način je samo ena oseba — referent — s svojimi zvezami in poznanstvi dosegla, da so podjetja iz raznih krajev države prodajala odpadni baker temu podjetju in je na podlagi legalno sklenjene pogodbe ta oseba v relativno kratkem času zaslužila nad 40.000 N-din provizije. Tovariši, našo javnost tudi še vedno razburja pomanjkljivo, nestrokovno in nevestno da bi se kogarkoli pozvalo na kazensko ali drugo odgovornost; nihče ni odgovarjal niti materialno, čeprav je bilo znano, da so projektanti in projektantske organizacije prejele za projekte visoke denarne zneske. Neko naše gostinsko podjetje je vzelo v najem gostinski lokal, last žene direktorja tega gostinskega podjetja. Po sklepu samoupravnega organa je podjetje v ta gostinski lokal investiralo nad 40 milijonov starih dinarjev in za to investicijo najelo kredit v znesku okrog 18 milijonov S-din z 10 Vo obrestmi. Podjetje je napeljalo centralno ogrevanje v naših subjektivnih sil zoPef njih, predvsem s pomočjo *n' tenzivne krepitve samoupra''' nih odnosov in sukcesivneS izpopolnjevanja naše pozit*'" ne zakonodaje, tovariši. — Tovariš predavatelj, dovolite, dvigne roko slušalk delavske univerze. — Zakaj ne, vprašaj? prik>' ma predavatelj. — Na pr°" gramu je aktualna politič’’ tema, zato je na koncu pfc® videna tudi diskusija. No? — Zakaj niste svojih naved^ konkretizirali? Če bi vedeli, katerih podjetjih se je vse dogajalo in kdo... — Aha, že vidim, da prej' vanja niste povsem razume11. BOJ PROTI DEFORMACIJAM NAŠA PERMANENTNA NALOGA jem rednem delovnem mestu dobil od drugega podjetja v enem letu provizije prek 50 tisoč novih dinarjev. S poslovnimi partnerji v državi, s ka" terimi je bil v rednem poslovnem kontaktu, pa se je dogovarjal za odkup raznega odpadnega materiala za neko drugo podjetje v naši dolini ter je pri tem imel padaljnje vire dohodkov. Nadalje j®/ bilo ugotovljeno, da je npr-neko podjetje hotelo prodati žerjav, ki ga ni moglo spraviti v promet in je zato namenilo 3570 N-din provizije tistemu, ki bo prinesel naročilnico. Našel se je neki gradbeni delovodja gradbenega podjetja v nekem kraju, ki j® pregovoril delavski svet, da ta žerjav kupi, čeprav ga podjetje ni potrebovalo- in je tako dobil prej navedeno provizijo Podoben je tudi primer nekega trgovskega podjetja, je zainteresirano na tem, da odkupi čim večje količine odpadnega bakra, ker so razlik® delo projektantov ter projektantskih in nekaterih drugih organizacij. Ko je bila na primer zgrajena večja upravna poslovna zgradba, se je ugotovilo, da deževnica odteka s pločnika v hiše in je bilo zato treba znižati nivo pločnika. Na drugih mestih pa se je nasprotno komaj na novo tlakovane ceste in pločnike prekopavalo zaradi raznovrstnih podzemnih napeljav. Ali: neka kmetijska delovna organizacija je zgradila hleve za živino v kraju brez vode in so zato morali vodo s cisternami dovažati za veliko število živine iz oddaljenega kraja. Ali: po projektu projektantskih organizacij so nekje zgradili večji objekt, za katere.ga se je že na samem začetku obratovanja ugotovilo, da ne ustreza potrebam in so morali ustaviti obratovanje. Vsi navedeni primeri so povzročili milijonske stroške in škodo. Veljavni predpisi v navedenih primerih niso omogočali, zasebno stanovanje najemodajalca in najemodajalcu zgradilo novo ograjo okrog vrta. Po pogodbi, ki jo je za podjetje sklenil direktor podjetja z lastnico lokala, svojo ženo, je žena dobivala najemnino v znesku 120.000 S-din mesečno in od tega plačevala anuitete za investicije v znesku 40.000 S-dinarjcv mesečno. Lastnica lokala je imela pravico odpovedati pogodbo z roku G mesecev, tako da bi lahko -v G mesecih dobila v posest moderno urejen gostinski lokal, ne da bi bili določeni pogoji za vrnitev sredstev, ki jih je podjetje investiralo v ta lokal. Nekatere namere je očitno preprečila Inšpekcija, kajti po opravljeni kontroli so pogodbo spremenili in lastnici poslali račun za plačilo stroškov za napeljavo centralne kurjave. To je le nekaj konkretnih pojavnih oblik družbenih deformacij, ki narekujejo zahtevo permanentnega boja vseh Primere sem navedel le figurativni pripomoček boljše razumevanje obrav«®' vane teme. Gre za politič11. moralni aspekt vprašanja, kakor pa ne za materiala odgovornost, ki je, mimogr®^ rečeno, niti ni mogoče uve' ijaviti, saj so vse te deforiP3' rije pokrite z ustreznimi s*1’ _ pi na ustreznih ravneh san*0” upravnega odločanja. Ra*ef, tega so primeri vzeti iz in*e2, nega gradiva za določene f® iskovalne in preventivne P®* trebe. Stvari resnično še alS“ do kraja razčiščene, zato P pravim, da gre za permaneP ^ no nalogo. No, če bi prišel , imeni na dan, bi se tudi k®, hitro znašel pred sodišče1*1^ najprej pred častnim, nato P še pred rednim. Zaradi žali* . časti, seveda! Kot predavat® aktualnega ciklusa tem “-Vi0 j, subjektivnih sil v naši bi« si pa takšnih nepotrebn* opravkov ne utegnem Pr^v.u ščiti. Imam preveč nabit urb* VINKO BLATNI* ■■■■■■n ■■n ■■■■■■■lil Iz naše družbe I POGOVOR Z UPF.AVLJAVCI 11300 NOVIH DELOVNIH MEST I I i I I I i i E I i i “Zapišite, da smo sindikati VH nedavnih volitvah v predstavniške organe v tolminski občini, skupaj z drugimi druž-beno-političnimi organizacijami, odigrali pomembno vlogo,*1 je dejal EVGEN GOLJA, Predsednik tolminskih sindikatov za začetek tega pogovora. »Zlasti, ko je šlo za to, kdo bo novi predsednik občinske skupščine, smo si prizadevali, da za to funkcijo dobimo takš-rtega človeka, ki bo z lastnimi načrti znal čim več ustvariti, in s pomočjo celotne skupščine izpeljati program nadaljnjega razvoja naše občine. Menim, da smo v inženirju Papiču kot novemu predsedniku občinske skupščine, vsaj kolikor ga poznam, dobili takšnega člove-ka.« Nadaljnja rast gospodarstva tolminske občine je še zmeraj osnovna naloga vseh dejavnikov v občini, zlasti pa nove občinske skupščine, ki bo znala pravilno usmerjati tokove gospodarjenja v naslednjem obdobju. Na Tolminskem, če lahko tako rečemo, so prav v zadnjem obdobju zabeležili mnoge gospodarske uspehe. Majhna podjetja, ki so še do nedavnega životarila ali poslovala na robu rentabilnosti, so danes zrasla v močne industrijske delovne organizacije s sodobno tehnologijo in proizvodnjo. Spomnimo se samo, v kakšnih težavah je bil na primer tolminski Avtoelektro, ?caJfo se je težko prebijalo podjetje Metalflex v Tolminu, ali Tekstilna tovarna Bača v Podbr- du pa tovarna igel v Kobaridu in še nekatera podjetja. Danes o kakšnih večjih težavah v vseh omenjenih podjetjih ne moremo govoriti. Vse pa še zmeraj ni tako, da bi bilo brez problemov. »Strokovni kadri, predvsem tehnični kadri, potem dobri ekonomisti, pa tudi pravniki, so še zmeraj nabolj boleča točka za tolminsko gospodarstvo. Delovne organizacije "SC trudijo, štipendirajo nove kadre, toda še zmeraj jih težko dobijo v podjetja,« pravi Evgen Golja. »Na tem področju nas torej čaka ogromno dela. Naloga nas vseh, ki si želimo še večjih gospodarskih rezultatov, je, da z delom in pravilno politiko ustvarimo v naslednjem obdobju takšne pogoje, da bodo tudi inženirji, ekonomisti, pravniki in drugi radi prišli na delo v naše tovarne ...« »Tovariš Golja, bi lahko na kratko orisali osnovne črte nadaljnjega gospodarskega razvoja tolminske občine, za katerega se bodo morali boriti zlasti odborniki novoizvoljene občinske skupščine in tudi družbeno politične organizacije?« »Že na občnem zboru našega sindikalnega sveta in potem še na mnogih drugih podobnih sestankih ter razgovorih smo menili, da so najrazličnejši integracijski in kooperacijski procesi tolminskega gospodarstva zdaj najpomembnejši. To pomeni, da novih tovarn ne bomo gradili, marveč bomo storili vse, da se ta podjetja še bolj učvrstijo, če je potrebno razširijo, predvsem pa modernizirajo. Le na ta način se bodo lahko vključevala kot kooperanti k drugim večjim slovenskim ali jugoslovanskim podjetjem, ki proizvajajo finalne izdelke. To je ena možnost, druga možnost pa se kaže v integraciji tolminskih podjetij z večjimi, kot je to že storila kobariška »Planika«, ko se je združila z zagrebško tovarno čokolade in bonbonov »Josip Kraš«. »Je »Planika« za zdaj edina, ki je ubrala takšno pot?« »Mogoče še baolj uspešna na tem področju so tudi druga naša podjetja. Avtoelektro iz Tolmina je zanesljivo že soliden kooperant Crveni zastavi iz Kragujevca, koprskemu Tomosu, tovarni TAM v Mariboru, velenjskemu Gorenju in celjski tovarni EMO. Me-talflex iz Tolmina sodeluje z Gorenjem, tovarna igel iz Kobarida s tovarno TAM, Tekstilna tovarna Bača iz Podbrda pa s proizvajalci konfekcije in Lesna industrija z novogoriško tovarno pohištva Meblo.« »Kaj pa na področju turizma, gostinstva in trgovine?« »Kot vam je znano, smo pred nedavnim v Bovcu ustanovili Alpski turistični center, v okviru katerega združujejo sredstva za podjetja tolmin-skp občine, nato podjetja iz vse Slovenije in sosednje Hr-vatske. Na ta način je bilo za gradnjo turističnih, gostinskih, trgovskih in drugih objektov združenih že nad milijon dolarjev. Toliko glede turizma in gostinstva. O integracijskih procesih v trgovini za zdaj ne bi mogel kaj več povedati. Največja trgovska podjetja, kot so Mercator iz Ljubljane, Nanos iz Postojne in morda še nekatera, bi rada prišla k nam, toda za zdaj še ne najdejo skupnega jezika z domačimi trgovskimi organizacijami.« »Morda bi za zaključek še odgovorili, kaj pravzaprav za vašo dolino pomeni gradnja Alpskega turističnega centra v Bovcu?« »Ne bi govoril, kaj pomeni ta center glede nadaljnjega razvoja turizma v dolini ob Soči, ker vam bo o tem mnogo več povedal inž. Klanjšček, direktor Soškega' gozdnega gospodarstva Tolmin in hkrati vodja centra. Za nas, ki delamo v družbeno-političnih organizacijah, pa z ustanovitvijo tega centra in gradnjo vseh j ustreznih objektov, v perspektivi vidimo razreševanje številnih problemov, ki nas tarejo že vsa leta. V prvi vrsti je tu zaposlovanje. Čeprav ' število nezaposlenih delavcev v tolminski občini ni tako kritično — mimogrede povedano se zaposlenost stalno veča, bo po dokončni izgradnji alpskega turističnega centra to v naši občini povsem odpadlo. Po načrtih je v Alpskem turističnem centru predvidenih kar 1300 novih delovnih mest, ne da bi pri tem upoštevali še tista delovna mesta, ki bodo na voljo v raznih servisih, po-pravljalnicah in drugih usluž-'nostnih delavnicah, ki bodo v okvirn takšnega turističnega centra, kot bo v Bovcu, nujno potrebne.« M. Ž. I I I I I I S I I I I J OBČUTNO PREMALO VAJENSKIH MEST ZA ZASAVSKO MLADINO DEKLETA NAJBOLJ PRIZADETA V kratkem se bo okrog 890 fantov in deklet v revirjih poslovilo od osnovnošolskih klopi in stopilo na pot življenja. Vendar to, kot je videti, za številne mlade ljudi prvi korak sila negotov, saj jih več kot polovica že zdaj, ko bo vsak hip odzvonil šolski zvonec, ne ve, kam po šoli? Najbolj negotova usoda čaka dekleta, kajti zanje skorajda ni vajenskih mest, razen v gostinsko-kuharski šoli v Zagorju, ki pa bo kot zmeraj doslej, vpisala le okrog 60 vajenk in vajencev za poklic kuharjev in natakarjev. Čeprav se sliši skoraj ne-Verjetno, vendar je resnica, da so npr. zasavska trgovska podrtja razpisala ali mislijo razpisati samo 11 vajenskih mest, skoraj vsi pa bi radi vzeli v uk tante. Značilno je tudi to, da s? zasebni obrtniki za zdaj pri-SJasiii potrebe samo za okrog vajenskih mest. Očitno je ^daj, da se trgovska podjetja ^pirajo vase, ne glede na to, da so letos in da bodo prihod-Ple leto v revirjih zgradili pre-novih prodajnih površin, ^citno je tudi, da bo obrt tudi Prihodnje v Zasavju še zme-ai Pastorek, saj bo ostala brez Podmladka. Na drugi strani pa IPdje še venomer močno pogrešajo razne uslužnostne dejavnosti, čakajo na te ali one usluge več tednov in celo mescev. Sicer pa obrtniki odkrito z.iavljajo, da so jim vajenci olj v breme kot v korist, da je dan,ji zakon o vajencih še ecej nespodbuden, predvsem jo Ponek°d izjavljajo, da nima-ki .volj° ustreznih lokalov, Vaje dovoljevali vzeti v uk _ Kaj pa vajenska mesta v sospodarstvu? v kovinarski ji d Strojne tovarne v Trbov-h s° pripravljeni vzeti naj-f,, 60 vajencev. Zatorej za k .e> ki so se odločili za poklic gojencev bo letos končalo šolanje. Značilno je, da imajo vsi zagotovljeno zaposlitev bodisi v večjih ljubljanskih hbtelih in ostalih gostinskih ter turističnih obratih bodisi v slovenskem Primorju. V Zasavju je od 890 otrok, kolikor jih pravkar končuje osnovnošolsko obveznost, samo nekaj nad 540 v osmih razredih osemletk. To pomeni, da je nad tristo deklet in fantov obtičalo v šestih in sedmiih razredih osnovnih šol v revirjih. Večina med njimi je že dopolnila 15. in celo 16. leto starosti in raču- najo, da bo ostalo okrog tristo otrok brez dokončane osemletke. Zanje ni'ne učnih mest, ne možnosti za kakršnokoli zaposlitev. Po podatkih izpostav komunalnega zavoda za zaposlovanje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju namreč nobeno zasavsko podjetje ne potrebuje nekvalificiranih delovnih moči. Verjetno se bodo fantje tako ali drugače znašli, toda dekleta bodo najbolj prizadeta. Sicer pa imajo v Trbovljah že zdaj med približno 480 nezaposlenimi najmanj 130 deklet, ki so že lani zaključila osnovno šolo, vendar je med njimi največ takih, ki so obtičale doma s sedmimi ali celo šestimi razredi osemletke. Če se bodo razmere na tem področju nadaljevale, potem bodo imeli v revirjih že prihodnja leta nad tisoč petsto mladih ljudi brez dokončane osemletke. Žal se za zdaj s temi problemi ukvarjajo redki ljudje v DOPISNIKI POROČAJO 1 & KOZJE Srečanje slovenske mladine V Kozjem pripravljajo za 14. september letos veliko srečanje §1 slovenske mladine, posvečeno 50. obletnici SKOJ in ZKJ. Pri-1 čakujejo, da se bo v središču Kozjanskega zbralo kakih 15 tisoč S mladincev in mladink iz vse Slovenije, tabornikov, planincev, H članov Ljudske tehnike, kulturnih organizacij in drugih, pred-( stavnikov mladine iz sosednje Hrvatske in pripadnikov JLA. 1 Dolžnost predsednika častnega odbora za proslavo v Kozjem 1 so organizatorji zaupali predsedniku skupščine SRS Sergeju g Kraigherju. pk | • ŠOŠTANJ Po rekonstrukciji povečanje proizvodnje M Na rekonstrukcijo oziroma dograditev oddelka kromovega usnja se || že nekaj časa pripravljajo v Tovarni usnja Šoštanj. Z okrog 2.500.000 din, H kolikor bo predvidoma veljala investicija, bodo povečali proizvodnjo v H obratu kromovega usnja za okrog GO odstotkov ter istočasno občutno poli večali tudi vrednost proizvodnje. Nov obrat kromovega usnja v šoli štanjski Tovarni usnja naj bi začel predvidoma poskusno obratovati že p| ob koncu tega leta. (vš) | 9 RAVNE NA KOROŠKEM Do novega leta po starem Izvršni odbor sindikalne organizacije in sekretariata organizacije ZK j Železarne Ravne na Koroškem sta predlagala, da naj bi v tej delovni s organizaciji ostale do konca leta v veljavi obstoječe oblike samouprav-H Ijanja, to je, da bi zraven osrednjega delavskega sveta delovali še upravni M odbor ter samoupravni organi v delovnih enotah. I (vš) | ® SLOVENJ GRADEC 1 Letos 80 novih stanovanj V Slovenj Gradcu računajo, da bo letos vseljivih 40 stanovanj v j§ družbenem sektorju, prav toliko pa tudi v zasebnem. Verjetno bodo še g letos začeli z gradnjo novega stanovanjskega bloka za prosvetne delavce S v Podgorju, v katerem bedo tudi prostori za vzgojno varstveno ustanovo, a i (vš) - ''/Pii v... . /:^i :■ -i- LrliP ' P .E'.-/ Ste se ze odločili iniiizpjplnili obveznico za i>: s+e ib dobili DO modernizacijo železnice ..revirjih, čeprav je več kot očitno, da bi kazalo že zdavnaj biti plat zvona, če nočemo, da bi zabredli v hude konflikte, ki jih bo zelo težko razrešiti. M. V. x 'lnarjev, ne bo toliko težav, tudiP°SvebnQ ne nem zato, ker bodo Strokovno-izobraževal-, centru v Zagorju razpisali rog 70 do 80 novih vajenskih yest elektro in strojne smeri. lJ„, tej vzgojno-izobraževalni tič nOVi se strokovno in teore-d a° usposabljajo vajenci iz jav*8, Vseh podjetij iz Zasav-■ Za zdaj so izrazili potrebo 'Vajencih Steklarna in Kemič-v tf0varna ten podjetje »Sijaj« del astniku, nekatere zagorske Za °VnP organizacije, pa tudi terf Premogovniki in neka-fyr„prugi kolektivi v Trbovljah, beri- .P™* so tudi gradbena tudi1?'1?’ ki pa ,x>do sprejela zj, VaJenee gradbene stroke in pra^avlianje s strojnimi nabode goftinsko-kuharski goli 6o vPPreieli, kot rečeno, okrog Za-Ppuk in vajencev iz vsega Vja' Skoraj enako število Kolektiv hotela Metropol v Novem mestu ima obširen razvojni P^an; V prihodnjih letih nameravajo zgraditi za sedanjim hotelom nov moderen hotel, medtem ko so prvi del načrta, to je izgradnjo nove restravracije, že začeli uresničevati. Nova restavracija, ki bo gotova sredi avgusta, bo najmodernejša take vrste na Dolenjskem in verjetno celo v Sloveniji. Nad restavracijo, ki bo skoraj popolnoma v steklu, bo tudi terasa in bo v celotni restavraciji prostora za okoli 200 ljudi. Spodnji del novega lokala bo imel ob straneh pulte in bo samopostrežnega tipa. V novem lokalu bo tudi slaščičarna, oddelek za uvožene jedi, nova shramba in klet itn. Ko bo novi lokal zgrajen, bodo preuredili še sedanjo restavracijo oziroma kavarno. Na sliki je prizor z gradbišča. — M. D. • DRAVOGRAD Razprava o samoupravljanju v delovnih organizacijah V prihodnjih dneh bodo o samo upravi jan ju v delovnih organizacijah spregovorili na seji občinske konference ZKS Dravograd. Komisija za družbeno ekonomska vprašanja je izvedla med zaposlenimi v delovnih organizacijah posebno anketo, s katero je želela izvedeti tudi, kako so zaposleni seznanjeni s stališči in sklepi samoupravnih organov in kako je z oblikami neposrednega samoupravljanja, v Dravogradu bodo skušali v tej zvezi izoblikovati kar najbolj konkretna stališča oziroma sklepe z namenom, da bi postalo v prihodnje informiranje bolj reden in sestavni del samoupravljanja, saj lahko to precej pripomore k boljšim medsebojnim odnosom in k boljšim rezultatom gospodarjenja. (vš) • KOPER Deset zaslužnih sindikalnih delavcev gre na Slovaško Ob letošnji 50-lctnici ustanovitve in obstoja sindikatov sta občinski sindikalni svet Nova Gorica ter obalni sindikalni svet Koper navezala stike s sindikalno organizacijo premogovnika Handlova na SioiTaškem. Ob priliki obiska njihove delegacije v Jugoslaviji kot tudi delegacije ObSS Nova Gorica in obalnega sindikalnega sveta Koper v Handlovi, je bilo dogovorjeno, da bi skupina 60 delavcev iz tega rudnika prišla na 14-dnevni dopust v Jugoslavijo; 60 delavcev iz Primorske pa bi koristilo svoj dopust v toplicah Bojnice na Slovaškem. Komisija za denarne pomoči pri obalnem sindikalnem svetu Koper je sklenila, da bi poslala na okrevanje v toplice Bojnice z obalnega območja deset starejših delavcev, ki so okrevanja v toplicah nujno potrebni; imajo pa nizke osebne dohodke. Pogoj pa je tudi, da so bili ali so še aktivni v delu sindikalne organizacije. kc • CELJE Strokovno posvetovanje emajlircev V počastitev 75-letnice tovarne EMO bo tovarna organizirala posve- tovanje jugoslovanskih emajlircev. Poieg tovarne bo soorganizator tudi Združenje emajlircev Jugoslavije. To posvetovanje bo predvidoma v oktobru letos. V tovarni EMO predvidevajo, da bodo na posvetu sodelovali trije njihovi strokovnjaki. (mb) • VELENJE Prostovoljno deio dobiva spet veljavo V Velenju so se letos odločili, da bodo začeli hitreje reševati nekatere pereče komunalne probleme v okolici. Zlasti si pri tem prizadevajo, da bi uredili prometno povezavo posameznih večjih krajev z občinskim središčem — Velenjem. Prvo je oz. bo prišlo na vrsto urejanje ceste Velenje—Šentilj. Občani bodo prispevali za ureditev ce$te nekaj denarja, pomagali pa bodo tudi s prostovoljnim delom, in ker so sami pred leti pomagali Velenjčanom pri urejanju mesta, so jih prosili, da jim vrnejo pomoč. Poziv je naletel v Velenjskih delovnih kolektivi na ugoden odmev. Med prvimi so bili zaposleni iz Rudarskega šolskega centra, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, podjetja za izdelavo pohištva STIX, tovarne Chrom metal itd. (vš) ........ i..'........ • TRBOVELJSKI »ELIT« SE JE IZKOPAL IZ TEŽAV ; iTn-sti: ’ V obrat Bakovnik so pripeljali plin. OBISKALI SMO INDUSTRIJSKI KOMBINAT SVIT KAMNIK V MORAVČAH SPET NOV OBRAT SVIT nenehno teži k modernizaciji svojih proizvodnih postopkov H > •fl * O r/> O « m 'S o o o m O S D e 71 H g 3 m * H g d o s H 3 s> H e K < H Industrijski kombinat SVIT Kamnik je v letih svojega razvoja naletel že na marsikatero oviro, ki pa je po navadi le za krajši čas zavrla hitro rast te pomembne slovenske gospodarske organizacije. Naj na primer omenimo le leto 1962, ko je kolektiv zaključil poslovno leto z izgubo 560.000 N-din in mu je že resno pretila likvidacija. Vendar se delavci podjetja SVIT niso dali kar tako. Še močneje so zavihali rokave in se v razmeroma kratkem obdobju spet trdno postavili na lastne noge. Tudi v minulem letu se je znašel industrijski kombinat SVIT v namoč nezavidljivih razmerah. Predstavniki družbeno-političnih organizacij iz Kamnika so namreč naslovili na podjetje nekaj resnih očitkov: v podjetje je prišla celo inšpekcija. Izkazalo pa se je slednjič, da so bila dejstva eno, govorice pa povcsm drugo. Kolektiv je namreč tako dobro gospodaril kot le malo-katera delovna organizacija v občini. VEC kot dobri GOSPODARJI Da je temu res tako, pričajo podatki, ki smo jih dobili v industrijskem kombinatu SVIT Kamnik pred dnevi, to je nekaj mesecev po tem, ko so se zgrnili nad kolektivom črni oblaki. ® Proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih je v primerjavi z istim obdobjem v minulem letu narasla za 43 °/o. Do konca letošnjega leta pa bo porasla za 80 °/o. ® Medtem ko so minulo leto znašali osebni dohodki v poprečju blizu 780 N-dinarjev na zaposlenega in je bilo podjetje glede osebnih dohodkov na predzadnjem mestu v občini, se je danes poprečje povzpelo že na blizu 1.000 N-dinarjev. S tem se je SVIT povzpel glede osebnih dohodkov s predzadnjega na drugo mesto v občini! @ In 'dalje: v primerjavi z lanskim letom so se letos povečali skladi podjetja kar za 206 »/o. Ti in drugi podatki pa pričajo o tem, da v podjetju SVIT vedo. kaj delajo, da so najmanj, kar lahko zapišemo, dobri gospodarji. NENEHEN VZPON BREZ POMOČI DRUGIH Zanimivo je, da so ustvarili delavci'podjetja SVIT vse. kar imajo, povsem sami in brez pomoči drugih in da tako danes nikomur ničesar ne dolgujejo. S tem se radi pohvalijo in zadovoljni so, da jim je to uspelo. Sedaj ima podjetje med drugim na Bakovniku pri Kamniku nove proizvodne prostore. Ti obrati že zdaj omogočajo delavcem v podjetju občutno povečano in tehnološko izboljšano proizvodnjo; še vedno pa v podjetju SVIT obrate razširjajo in opremljajo z novimi stroji. Danes ima SVIT že več kot 10.000 kv. metrov pokritih površin. Proizvodni proces je v teh obratih sodobno urejen in teče po viseči tekoči liniji. Hkrati z modernizacijo delovnega procesa uvajajo v podjetju SVIT tudi nove oblike in elemente notranjega transporta, ki ga žele napraviti kar najbolj funkcionalnega, ekonomičnega in za zaposlene tudi najmanj napornega. Širok PROIZVODNI PROGRAM V podjetju SVIT proizvajajo k;emične, keramično-porcelan- ske, izolacijske in plastične izdelke. Proizvodni program podjetja je na moč širok. Podjetje pa ima v bistvu štiri osnovne skupine dejavnosti in sedem obratov, ki so raztreseni od Kamnika do Križevcev na Hrvaškem. ® V prvo skupino izdelkov štejejo proizvodi iz keramike in elektroporcelana. Naj omenimo, da štejejo v to skupino poleg vsega drugega tudi znane keramične majolike z narodnimi motivi. Proizvodnja majolik ni donosna, pravijo v Kamniku, pomeni pa nadvse koristno dopolnilo naše turistične dejavnosti. ® Kemični obrat proizvaja številna čistilna in polirna sredstva, kite, sredstva za brušenje, varjenje, spajkanje itd. Ta oddelek je pred nedavnim osvojil tudi proizvodnjo posebnega kita — fleksiplast, ki je bistveno izpopolnil delo v avtokleparstvu in v drugih dejavnostih. ® V tretjo skupino sodijo najrazličnejši elektroizolacijski materiali, impregnirana svila, impregnirani trakovi, papir in impregnirane cevi... © Tudi plastični proizvodi zavzemajo v podjetju SVIT obsežen del proizvodnje. Sem sodi proizvodnja najrazličnejših vrst gumbov. Ta oddelek pa nenehno išče tudi nove možnosti proizvodnje. Tako so njihovi strokovnjaki pred nedavnim skonstruirali najsodobnejšo plastifi-cirano anteno za vsakovrstno' uporabo v radiotehniki. TEŽIŠČE RAZVOJA JE V PLASTIKI V podjetju SVIT smo tudi zvedeli, da se podjetje uspešno vključuje na mednarodno tržišče in da ima glede prodaje izven naših meja še nadvse lepe perspektive. SVIT izvaža svoje proizvode v Nemčijo. Avstrijo, Francijo, Madžarsko in Turčijo. Vrednost izvoza raste iz meseca v mesec. Samo v letošnjih štirih prvih mesecih je zaključilo podjetje za 35,8 ®/o več izvoznih poslov kot minulo leto v istem obdobju. Težišče nadaljnjega razvoja podjetja pa je v izdelovanju plastičnih izdelkov, trdijo v Kamniku. Ce bodo uspeli najeti potrebne kredite, bodo lahko v razmeroma kratkem času podvojili proizvodnjo. Podrobni načrti, kaj vse bo potlej obsegal proizvodni program podjetja SVIT, so že izdelani, vendar so za zdaj še poslovna skrivnost. 2e danes pa lahko zapišemo, da bo podjetje SVIT kmalu pričelo s proizvodnjo plastičnih vrat in, okenskih okvirov, ki ne bodo dražji od klasičnih, bodo pa kvalitetnejši, odpornejši in vrhu vsega tudi lepši. i TEŽNJA PO MODERNIZACIJI Na željo krajevne skupnosti v Moravčah odpira podjetje SVIT v Moravčah nov obrat kjer bo razvil proizvodnjo reprodukcijskega materiala za potrebe elektronske industrije. Obrat bo v začetku zaposloval od 70 do 120 ljudi. Ker bodo vsi ti delavci na novo zaposleni, pomeni, da bo podjetje SVIT v marsičem pripomoglo k zmanjšanju števila brezposelnih na področju občine Kamnik, še posebno, če vemo, da je SVIT v letošnjem letu na novo zaposlil že 82 delavcev. Na osnovi vsega tega lahko pričakujemo še uspešnejši razvoj industrijskega kombinata SVIT Kamnik. Kljub težavam, s katerimi se srečujejo proizvajalci v tej delovni organizaciji, je kolektiv enoten in kar je prav tako pomembno — vseskozi teži k modernizaciji svojih proizvodnih postopkov in k uvajanju tistih artiklov, po katerih je na našem trgu največje povpraševanje. D 71 H O >9 E d e 71 H g -- 71 T m S e o 2 2 z > H C te S H L '■ a 55 > 2 Z 3 H X d 59 O M H £ 71 2 O o d 7) H O d £ d c 71 H 5 S 55 M g G Z 0 g 2 z > h d 71 S H 1 55 TEŽKO OBVAROVANO DOBRO IME Med izvozniki na konvertibilna tržišča se od letos dalje vse bolj uveljavlja tudi ELIT Trbolje; torej prav tisti kolektiv, ki se je znašel zaradi notranjih razprtij in poslovne izgube ped letom dni tako rekoč na robu propada, saj je proizvodnja zastala, kupci so vračali izdelke, 130-članski kolektiv pa je prejemal minimalne osebne dohodke. Kaj se je torej zgodilo v podjetju ELIT, da so vendarle ujeli ugoden veter? Njihov »primer« je tako poučen, da mu že zategadelj namenjamo nekaj več prostora. Poudariti kaže predvsem to, da je zaključni račun za minulo leto za kolektiv podjetja ELIT predstavljal tisto prelomnico, ko so dejansko morali potegniti črto pod vse »grehe« in napake minulih let in ugotoviti, da jih hiti računovodska tehnika ne more obvarovati pred spoznanjem, da slabo poslujejo; da njihovi izdelki niti po kvaliteti in niti po ceni ne ustrezajo zahtevam na trgu. Ugotovitev tega dejsfva je povzročila tri posledice: A odhod tedanje »vodilne garniture«, ® minimalne osebne dohodke za preostali del kolektiva, # nikoli tako zaostreno vprašanje, kaj naj storijo, da bi se obdržali na trgu in da bi svoji delovni organizaciji povrnili izgubljeno dobro ime. »NIHČE NI HOTEL SLIŠATI ZA ELIT!« Zdaj, ko se razmere v tej delovni organizaciji korenito obračajo na bolje, res ni potrebno, da bi v vseh podrobnostih oživljali spomine na težke čase pred dobrim letom dni. Zato bomo poskusili opisati samo najvažnejši tedanji problem podjetja ELIT: kaj storiti, da bi se izkopali iz težav? Inž. Franc Lesničar, direktor podjetja ELIT, nam je na to vprašanje odgovoril: »Ko so naši tedanji kupci izvedeli, da smo zašli v težave, da so reklamacije vse bolj pogoste, da zaradi tega naš kolektiv prejema minimalne osebne dohodke in da je — slednjič — sploh vprašanje, ali se sploh izkopljemo iz težav, niso marali več slišati za ELIT. Za nas je to pomenilo, da smo sicer imeli nekaj malega naročil iz prejšnjega leta, zato pa nobenih novih naročil. Pred našimi komercialisti so se praktično zapirala vsa vrata. Toda ni bilo samo to: znotraj kolektiva, ki je prejemal minimalne osebne dohodke, je prihajalo do različnih sabotaž, saj so na primer posamezniki namenoma kvarili stroie...« Že iz teh besed lahko povzamemo. da so bile razmere dejansko vse drugo prej kot ugodne. Kako pa so se iz njih izmotali? ENKRATEN PRIMER REŠEVAJA SKUPNIH INTERESOV TREH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Financiranje gradnje TE Šoštanj III Soinvestitorji tretjega agregata v Šoštanju so tudi Rudnik lignita Velenje, Savske elektrarne Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj Minulo leto je obiskal kolektiv podjetja SVIT tudi tovariš Miha Marinko Gradnja nove termoelektrarne Šoštanj III, ki bo imela vgrajen za zdaj največji agregat v naši državi, in to moči 275 megavatov, je v polnem teku. Dela morajo biti opravljena do decembra 1971. leta, potek dosedanjih del pa daje upanje, da bo ta energetski objekt tudi do roka dograjen. Bralce bi želeli s tem sestavkom opozoriti na novost, ki je bila dosežena pri financiranju gradnje nove Termoelektrarne Šoštanj III, saj zgolj poročilo o poteku del ne bi bilo toliko zanimivo. Gradnja nove Termoelektrarne Šoštanj III bo veljala kakih 460 milijonov N-din, kot sofinancerji pa se ob bančnih zavodih in inozemskih partnerjih pojavljajo tudi tri slovenske delovne organizacije, in sicer Rudnik lignita Velenje, Savske elektrarne Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj. To niso samo soinvestitorji, pač pa bodo odvisno od višine vloženih sredstev, udeleženi tudi pri finančnem uspehu poslovanja nove Termoelektrarne Šoštanj III. To je pravzaprav prvi primer uveljavljanja novega sistema financiranja gradnje energetskih objektov v naši republiki. V prihodnje bo treba novi način financiranja uporabljati v še večji meri, se pravi, da bo treba poiskati vse tiste delovne organizacije, ki bodo zainteresirane za vlaganje sredstev v gradnjo elektroenergetskih objektov. Tri izredna skupna zasedanja samoupravnih organov Rudnika lignita Velenje, Savskih elektrarn Ljubljana in Termoelektrarne Šoštanj niso , bila zaman. Dosežen samoupravni dogovor — sofinanciranje gradnje ^ nove Termoelkrarne Šoštanj III — je pravzaprav korak naprej v našem samouprav- nem sistemu in hkrati enkraten primer reševanja skupnih interesov treh delovnih organizacij. Rudnik lignita Velenje, Savske elektrarne Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj so se, na primer odločili za sofinanciranje gradnje novega agregata Šoštanj III iz povsem določenih razlogov. Rudniku lignita Velenje je z gradnjo nove Termoelektrarne Šoštanj III zagotovljen odzvem blizu 75.% vsega, zdaj nakopanega lignita; se pravi, da bo premogovnik dosegel kar najbolj racionalno izkoriščanje kapacitet in najekonp-mičnejše poslovanje in tudi konkurenčen nastop, saj bodo lignit pravzaprav na mestu izkopa predelali v električno energijo. Savske elektrarne iz Ljubljane bodo lahko ob vsakem času oskrbovale potrošnike zelektrično energijo. Termoelektrarni Šoštanj pa je zagotovljena razširitev in modernizacija proizvodnih zmogljivosti. (vš) »Veseli me, da je bila ve&ns naših ljudi pripravljena vztrajati,« je nadaljeval direktor-»Tako smo vsaj prostala naročila zaključili ob roku in v zahtevani kvaliteti. S tem pa smo naše kupce opozorili, da lahK° računajo z nami; bili so sicer zelo previdni, toda — dajali ®0 nam delo. Bili so primeri, da so nam ob skrajno nemogočih rokih zaupali minimalna naročila. Kasneje smo izračunali, oa nas je zgolj postavitev strojev veljala več, kot pa smo lahko zaračunali za izdelke. Toda C® je to bila cena, ki smo jo morali plačati, je res tudi to, da nam je na ta način dokazana solidnost prinesla nova naročila. Tako smo proti koncu minulega leta spet zadihali; spe* začeli izplačevati lOOv/o osebne dohodke. Polni osebni dohodkii čeprav še vedno nizki — v letnem povprečju komaj 680 N-dinarjev — pa so verjetno največ pripomogli k temu, da j® naš "kolektiv z vso voljo spe* poprijel za delo. Toliko bolj zaradi tega, ker so z obsegom proizvodnje naraščali zaslužki-Z letošnjim aprilom smo na primer presegli 1.000 N-dinarjeV povprečnega zaslužka; dohodki pa še naraščajo...« i POMAGAJ SI SAM, DA BI Tl POMAGAL DRUGI! Iz razgovora v podjetju ELIT smo izvedeli tudi to. da vsa njihova prizadevanja najbrž ne bi kaj prida zalegla, Č® jim v najtežjih časih ne bi pomagale druge delovne organizacije iz trboveljske občine. Oh odhodu prejšnje »vodilne garniture« na primer ni bilo pričakovati, da bi ELIT ob minimalnih osebnih dohodkih lahko privabil strokovnjake, ki bi podjetju pomagali iz težav. Zato so trboveljski kolektivi Strojna tovarna, RUDIS, Mehanika ih Elektrarna za nekaj mesecev »posodili« svoje strokovnjake1 ih jim v lastno breme tudi izplačevali osebne dohodke. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij je razen tega odobril kredit, s katerim je ELIT poplačal nekatere obveznosti ih hkrati v poslovni sklad naložil vsaj nekaj za nujno potrebna obratna sredstva. ZDAJ: TRETJINA PROIZVODNJE ZA IZVOZ Samo ob proizvodnji standardnih odlitkov in elektroin-stalacijskega materiala se ELlT seveda ne bi mogel obdržati-Zato je kolektiv podjetja ELlT začel razmišljati o preusmeritvi proizvodnje. Med drugim se j® usmeril na kokilni liv aluminijevih izdelkov in polizdelkov, po katerih je precejšnje povpraševanje na zahodnih tržiščih-Z nekim ameriškim kupcem so 1 se na primer lani dogovorili za dobave v vrednosti 300.000 dolarjev. Pogodba od letos dalj® velja za naslednjih pet let! Za njihove odlitke pa se zdaj zanimajo tudi nemški kupci. Tako . ELIT že zdaj izvaža tretjino proizvodnje, ki je navzlic povprečnemu znižanju ceh za 10 % še vedno donosnejša-kot je bila poprej, ko so zašl' v krizo. K temu prispevata tako elikoserijska proizvodnja kakor tudi skrb za boljšo organizacijo proizvodnje in tehnologije. In še nekaj: ker so strokovni kadri pravzaprav bistveni problem njihove delovne organizacije, štipendirajo hov® sodelavce. -mG in!lll!!ll!l!llll!!!!l!!!l !!llll!!llllilllllll!!ll!illll!l!!lllll!l!llllllI!l!l!illlllllli!IIIIIIil!illll]ll!!l!lIIII!lllll!l!iii!iI!lilii!!lllllllll!IIIIIWI!®|: ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek !IIIl!ll!!!!!!lllllllli!lllll!!!lllllllll!l!l Blllilll !I!!lMlil!!l!9!!!!l!l!!!!!!l!ll!!!!0!lliin'iM!!!!!l!!llinnilVIII!llll!l!!!!!ill!!!S^ POVEZOVATI, NE DROBITI! > s M (Nadaljevanje s 1, strani) gospodarskih prizade-je slej kp prej delavni ovek —^samoupravljavec, ki spodbuja neprestana težnja P° ekonomskem in duhovnem ^Vredku. Njegovo lastno znate' znanost'ter strokovna in Mvarjalna dejavnost V a mu orqjo skupno s sodobnimi ehničnimi pripomočki pri teh rteadevanjih pomagati, saj teajo odločilen vpliv na ta basv°i. Ce ne bomo teh druž-e*lh in ekonomska-tehničnih . Monitosti razumeli in prizna-• bomo v tako imenovanem ^teoupravnem socializmu stal-hodiil po robu birokratske-7® CBntralizma ali anarhizma tiružbeno-ekonomske raz-^bljenasu, tega jasno sledi, da za izpolnjevanje notranje saimo-t^Pravne strukture in dohod-°Vnih odnosov ni bistveno do-čanjp količinskih razmerij v ehtvi na centralizirana ali de-^enžralifirana sredstva, mar-eč je odločilno: ® kako prehajajo temeljne ^Podarske funkcije, s tempa Mi delei v enostavni in raz-r3eni reprodukciji na različ-e ravni posrednega samo-^Pfavnega odločanja in po-Mno-aperativnega izvrševala; i koliko se resnično pove-le Prispevek k ustvarjenemu ckodku z deležem v njegovi blitvi; ® ali ima delovna skupnost ^fateški koncept in načrt razite, kar je osnova za celovi-°3t in skladnost razvoja celot-eBa podjetja; ® kako oblikovati optimal-710 investicijsko politiko, da bi MS POHIŠTVO * v dosegli uskladitev proizvodnih zmogljivosti in kar največji dohodek, optimalno izkoriščanje zmogljivosti posameznih delov podjetja ter prednostni razvoj tistih dejavnosti, ki so prvenstvenega pomena, Ko razjasnjujemo praktična vprašanja glede neposrednosti ali posrednosti samoupravnega odločanja in vodenja, lahko torej ugotovimo, da je gotovo najbolj sporna točka: razpolaganje s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, Zato moramo v vsakem podjetju najprej jasno opredeliti njen pomen in uveljaviti takšna razmerja pravic in obveznosti posameznih delov podjetja in takšne odnose, mehanizme in kriterije prelivanja sredstev med njimi, ki omogočajo zavestno in odgovorno odločanje delovnih ljudi, upoštevaje pri tem dolgoročnost skupnih interesov in skladnost razvoja podjetja kot celote. Bistveno je, da posamezne samoupravne delovne skupnosti v določenih oblikah združenega dela vedo, kakšen je njihov delež v strukturi dohodka, v katere namene se uporablja, in da pri tem neposredno ali posredno vplivajo na uresničitev svojih temeljnih interesov. Torej je raven samoupravnega odločanja tesno povezana z razvojem racionalnega gospodarjenja, strokovne presoje, posebnosti in samoupravnega dogovora znotraj vsake delovne organizacije ali v okviru integracijske skupnosti. Najpomembnejše je torej pri tem, da se pri odločanju opredeli in sankcionira odgovornost tistih, ki odločajo (organi ali posamezniki), da se ugotovi, kdo in koliko vpliva na možne rešitve, kdo more in mora nalogo učinkovito opraviti in da se zagotovi odločilen vpliv delovnih ljudi na temeljne smeri in pogoje razvoja, zlasti pa na usodo rezultatov njihovega dela. i VINKO BLATNIK Ul £ S VELEBLAGOVNICA nama 0 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in eenen nakup vseh potrebščin. la sebe. ta družino, za dom In za gospodinjstvo; 0 potrošnikom ondi blago na obročno od-plačevanjei 0 za tuje kupce je v blši menjalnica. 53 Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a > O H < SŠ 2 o ih 3 c H cn < o 3 < H C/3 > O H < 2 3 < o ih 3 < H C/3 LJ U B L J AN A LITOSTROJ IN RENAULT STA Sl PODALA ROKI Peti proizvajalec avtomobilov v državi O tem, zakaj so se v Ljubljani odločili za montažo znanih francoskih avtomobilov znamke Renault, govori za DE generalni direktor Litostroja, Jože Kopinič Ni še dolgo tega, ko je javnost prvič zvedela, da bodo pričeli še letos montirati v Ljubljani francoske avtomobile znamke Renault. Kmalu zatem, ko so predstavniki tovarne Renault in ljubljanskega Litostroja podpisali pogodbo o kooperacijskem sodelovanju sp dali uradno soglasje za ta poslovni korak tudi vsi pristojni organi v republiki in v zvezi, slednjič pa še zvezni izvršni svet. Skratka, danes ni več dvomov, da bodo že konec letošnjega leta zapeljal z montažnih linij Litostroja prvi avtomobir znamke Renault. V Litostroju računajo, da jim bo uspelo že v letošnjem zadnjem tromesečju sestaviti blizu 1500 avtomobilov. Za začetek —• več kot razveseljivol ^ENja in STALIgCA SINDIKATOV • MNENJA IN STALISCA SINDIK REZERVIRANO ZA STAVOVANJSkO GOSPODARSTVO STANDARD PROIZVAJALCI SIVE LITINE V ZAGATI V želji, da bi zvedeli za glob-je vzroke, ki so privedli do sklenitve kooperacijskega sodelovanja med tovarnama Renault in Litostroj, smo pred dnevi obiskali generalnega direktorja Litostroja Jožeta Kopiniča, ki nam je za uvod povedal tole: »Kot je znano, proizvaja naše podjetje predvsem turbine, Die-sel-motorje, žerjave, opremo za cementarne ..., skratka v glavnem le velike in zelo drage strojne naprave. To svoje blago, če gaTahko taka imenujem, prodajamo seveda na kredit. To velja tako za domače kot inozemske kupce. Iz tega sledi, da imamo ob znanem pomanjkanju ka- pitala ogromne težave, saj mora-rho po 10 in več let kreditirati tako rekoč kompletne objekte. Ker je predvideni fond za kreditiranje izvoza šibak, imamo velike težave s prodajo na mednarodnem trgu. Na kratko povedano: v primerjavi s tujimi proizvajalci enakih izdelkov smo zaradi pomanjkanja kapitala in peugodnih kreditnih pogojev pritisnjeni ob zid. Prav zaradi tega tudi tako hitro raste uvoz investicijske opreme. Samo lani je znašala vrednost tega uvoza že 450 milijonov dinarjev. Iz tega jasno sledi, da ima naša industrija vse manj dela...« V Litostroju smo nadalje zvedeli, da glede kvalitete, dobavnih rokov in drugih naj- Še dva tipa družinskih hiš v Kosezah V zadnji številki Delavske enotnosti smo predstavi dva osnovna tipa stanovanjskih družinskih hiš, in si-eer pritlične hiše i enainpol etažne hiše, ki si jih bodo interesenti lahko zgradili v soseski SŠ-9 v Kosezah. Tu Vo, kot je že znano, stanovanjsko gospodarstvo $tandv duhovitostjo.. Uprizoritev, k*... jo je zamislil Vili Strel, je zelo študiozno zasnovana, ^ prav'je ob vsej discipliniraj sti režije včasih zašla v sit**® cijski komiki že v burkaštvj Predstava vseskozi na odP*" sceni, čisti in barviti, kot s*1? jih navajeni že od Mežica!*" je pokazala tisto pravo ves®'j* igralcev do igranja, tisto !*.: bolj žlahtno, kar skriva v 5 :eV o6 gledališki amaterizem. Naj koncu še povemo, da so’ tj Prevaljčani kot večina skup1 pripravili svoj gledališki kar tudi kaže, da se amat®“j zavedajo kulturna vloge, ki j, jo med svojo publiko apr®' Ijajo. (Konec prihodnjih SONJA GAŠPERŠIČ DOPISNIKI JAVLJAJO Obalni sindikalni svet Kopt* f Pokrajinski muzej Koper bos« a počastitev 50. obletnice sindi*41’ < priredila od 11. do 22. junij* a(. atriju Pokrajinskega muzeja j. stavo likovnikov-amaterjev. Za i o vtol i Irit -rini T-v-1 o *-i t Z* rvnSG" stavo je veliko zanimanje f>°seIU' na šolah, pa tudi v delovnih °r%l nizacijah. Takšna razstava haj ^ poslej vsakega 1. maja postala^ dicionalna. Pododbor za prosveto in sindikata delavcev družbenih nosti obalnega območja bo z Delavsko univerzo Koper IfLt' sodelovanju z Zavodom za Pr° r° V no pedagoško službo Koper oV^o' Timi n h L- n n n 11 inrr o t-vi m c o n n. ** ziral ob koncu tega meseca sveti in kulturi. Seminar bo * središčih in bo obravnaval n^jj^p nje teme: Vloga sindikata v in kulturnih zavodih; Nekateri JjE tualni problemi morale in ter vprašanje načrtovanja Od kod in zakaj pojav mladins^v^ prestopništva ter vloga šole Pr* IgK' srečevanju prestopništva; per!2oJ* tivni program dolgoročnega slovenske obale. ... PLANINSKA TRANSVERZALA KURIRJEV IN VEZISTOV NOB SLOVENIJE OP GANČANOV V PREKMURJU DO SLAVNIKA JE ŽE NARED : 3 3 KRATKO IN JEDRNATO Delavske športne igre I v Postojni 3 V Postojni so bile te dni S zaključene priljubljene de-3 M-vske športne igre, ki jih S vsako leto organizira ob-; ctnski sindikalni svet Po-3 Mojna. Svečan zaključek je 3 °d v hotelu Javornik, kjer 3 Predsednik občinskega j ^radikalnega sveta Tomaž 3 Tušar skupaj s predsedni-3 kom DSI Suissi Gvidom 3 P°deltl pokale in diplome 3 Najboljšim ekipam iz sin-3 dihalnih podružnic po-5 stojnske občine, ki so tek-3 ^vale v sedmih panogah. S Rezultati tekmovanj so 5 m naslednji: g l’ MALI NOGOMET: 5 Zmagovalci so ponovno po-S stali tekmovalci iz trgov-5 skega podjetja »Nanos«. 3 tJruga je bila efcjpa pe. j vutninarstvo »Kras«, tretja Pa je bila železničarska Postaja. [l. S AH: Najboljši so bi-1 železničarji in so se uvr-stili pred ekipo skupščine °bčine Postojna in Nanosom. III. STRELJANJE — ruoški: Pokal so osvojili strelci iz KZ Postojna, dru- 3 8a je bila ekipa iz GG Po-5 stojna, tretja pa je bila 3 ekipa skupščine občine Po-3 stojna; 5 Zenske: Lep pokal so 3 osvojile strelke iz Vzgoj-5 ne9a zavoda Planine pred ekipo hotelsko-gostinskega Podjetja »Kras« Postojna. IV. BALINANJE: Zmagovalci so postali športniki l* Perutninarstva »Kras«, Neverke pred Zavodom Postojnske jame, obrat favorja iz Postojne pa je blt tretji. V. NAMIZNI TENIS: Zmagovalec je postala eki-Pa železniške postaje pred Prosvetnimi delavci in KZ ‘ ostojna. » VI. ODBOJKA: Najbolj-sa je bila ekipa prosvetnih delavcev pred KZ in kovinskim podjetjem »Liv« dostojna. I *■ E ■ = H ■■ •m JH ■■ E I •*» m z g- ■ = = = z Ml E s E z » n m Ml m E s z «M ■» M S n Prehodni pokazal za najboljši uspeh v vseh šestih Panogah je letos osvojila jltldikalna podružnica že-ezniške postaje, KZ je bi-a druga, tretje mesto pa 0 si razdelili prosvetni de-JiFot in Perutninarstvo Kras« Neverke. E. P. Novogoričani prvaki! boNa -kiu zrnagovalcev delav- * vr ^Portnih iOer iz Ko-3 st3 Kove Gorice in Poti 0r^ne: ki jih vsako, leto 3 j. “Oaizirajo občinski sindi-5 sveti omenjenih ob- 3 kal °sr>0jil prehodni po-S občinski sindikalni svet tradicionalnem tro- ooa Gorica. ft^opogoričani so Si pribo-ka točk, saj so osvojili dtS štiri prva mesta. Na 0SS° mesto se je uvrstil pr Koper, ki je osvojil 3 man ■ taJco točk, vendar S s0 h-,Prvih mest',--tretji pa * gani 1 Gostitelji, to je or-teii for#- ki so odnesli s Gostitelji, to je or- S '^7rZ " S ^[dovanja 10 točk. 5 zinaLnamna ekipa’ ki je 5 nooi a v Posamezni pa-3 vSe ’ ‘,e osvoirta tudi pokal, 3 dmomePe •T 80 prje!e 3 Udeležg6' skupno kosilo "»»lili E. Progar ZA 25 DNI HOJE IN SPOMINOV i ! f i I I E E Pokroviteljski odbor nad kurirji in vezisti. NOB Slovenije, ki deluje kot stalna komisija delavskega sveta Združenega podjetja za PTT promet v Ljubljani, si je med drugimi nalogami iz svojega delovnega programa zastavil tudi to, da bi planinskim transverzalam, ki že obstajajo, priključil še eno; »Transverzalo kurirjev in vezistov NOB.« S to transverzalo, ki so jo včeraj svečano odprli, organizatorji želijo doseči, da bi se vsi tisti, ki bodo po njej hodili, spoznavali z zgodovinskimi dogodki in naravnimi lepotami na posameznih delih te spominske poti, ki se začenja v Gančanih v Prekmurju in se končuje na Slavniku. Pokroviteljstvo nad nekdanjimi kurirji in vezisti NOB so prevzela vsa PTT podjetja Slovenije. Zato je razumljiva odločitev, da je tudi transverzala izpeljana tako, da poteka po območjih vseh slovenskih PTT podjetij. Izračunali so, da je dolga okrog 700 kilometrov, prehoditi pa jo je mogoče v 25 dneh. Kakor že rečeno, transverzala kurirjev in vezistov NOB se začenja v Gaučanih, kjer so madžarski fašisti že 1941. leta ubili narodnega heroja Štefana Ko-vača-Marka. Prek prekmurskega gričevja in Slovenskih goric se pot dvigne na Pohorje ter mimo Osankarice zavije na Koroško, kjer se najvišje dvigne na Peco. Nato se pot spusti na območje celjskega podjetja za PTT promet, kjer kraji Ljubno, Gornji grad in! Menina planina spominjajo na legendarno pot XIV. divizije. V tem kratkem zapisu seveda ni mogoče omeniti vseh krajev, ki jih vključuje transverzala kurirjev in vezistov NOB. Zato naj omenimo le, da se nad 'Trbovljami pot povzpne na Partizanski vrh, od koder se spušča na območje novomeškega PTT podjetja, kjer se skoraj vsak kraj ponaša z bogato preteklostjo in junaštvom v NOB. Transverzala na tem območju med drugim zajema Gorjance, Belo krajino in Kočevski rog. Iz Kočevja transverzala vodi proti Grčaricam, kjer sp partizani izvojevali svojo slavno zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci. Prek Travne gore se pot spušča na Bloke, od tam pa prek Slivnice nad Cerknico in Kureščka proti Turjaku, Ilovi gori, na Polževo in Janče, z Urha pa proti Ljubljani. Prek •Gorenjske transverzala potem vodi v Železnike, Dražgoše, na Soriško planino ter skozi Cerkno in Idrijo v nepregledne temine Trnovskega gozda, pa na Nanos in skozi Postojno do končne postojanke — na Slavnik, kjer je med vojno tudi delovala kurirska TV postaja. Zgolj iz tega, kar smo zapisali, je razvidno, da planinska transverzala kurirjev in vezistov NOB poteka po ozemlju, ki ra- zen spominov na najtežje dni NOB nudi tudi obilo turističnih lepot in užitkov. Ker se pot razen tega samo na Koroškem dviguje nad 1.500 metrov nadmorske višine, tudi ni preveč zahtevna. Zato je upravičeno pričakovanje, da bo po njej zlasti množično hodila mladina, razen nje pa še vsi tisti, ki so se bojevali na območjih, ki jih povezuje transverzala. Razumljivo je, da se bodo za popotovanje po tej transverzali radi odločili tudi vsi tisti resnični ljubitelji planin, ki jih med PTUJ Slovenci ni malo; še zlasti mnogo pa jih je v vrstah PTT delavcev. Da pa glede na razpoložljive prometne zveze planinci na tej poti ne bi izgubljali preveč časa, so jo organizatorji razdelili na 4 odseke: Gančani— Vransko, Vransko—Kočevje, Kočevje— Ljubljana —Železniki in Železniki—Slavnik. Dve tretjini trase planinske transverzale kurirjev in vezistov NOB poteka po že markiranih poteh. Pot pa bo ves čas označena še s posebnimi znaki. Tako ni bojazni, da bi bila za kogarkoli preveč naporna, ali da bi se kdo celo izgubil- V 88 krajih bodo popotnikom na voljo posebne štampiljke s katerimi bodo udeleženci žigosali svoje dnevnike. Ko bo posebna komisija na podlagi žigov v »dnevnikih transverzale« ugotovila resničnost opravljene poti, bo vsak udeleženec prejel posebno spominsko značko. Kakor smo že omenili, so transverzalo včeraj odprli s slovesnostjo na ploščadi pred zgradbo Združenega podjetja za PTT promet v Ljubljani. Kol prvi so na pot odšli mladinci in mladinke Izobraževalnega PTT centra iz Ljubljane. Njim so se na 700 kilometrov dolgi poti v raznih krajih pridružili tudi starejši stanovski tovariši ter nekdanji kurirjt in vezisti NOB. -mG Manifestacija mladosti V okviru praznovanja 1900-letnice mesta Ptuj je bil v nedeljo izredno uspel telovadni nastop na ptujskem stadionu Drave. Telovadni nastop je organizirala občinska zveza za telesno kulturo v skupnem sodelovanju z ptujskimi šolami in telesno-vzgojnimi organizacijami ptujske občine. Pod pokroviteljstvom predsednika ptujske občinske skupščina Franja Rebernaka se je pred polnim stadionom predstavilo okrog 2000 nastopajočih pionirjev, mladine, članov — folklornih skupin ter odraslih telovadcev. Med nastopajočimi je bila tudi skupina iz bratske občine Čakovec, ki je prikazala zelo lepe vaje. Nastopili sta še tudi dve folklorni skupini, sama prireditev pa se je končala z živo letnico 1900, ki je gledalce Izredno navdušila. Zares je bil to nastop, kakršnega si ptujski občani še želijo. Pred samim nastopom je predsednik razdelil šolam in društvom 12 zares lepih pokalov, od katerih so Markovci dobili kar 4. F. M. O CELJE Na občinskem prvenstvu posameznikov v kegljanju na 200 lučajev imajo pravico nastopa vsi, ki so člani društev ali sindikalnih podružnic. Nastopov bo pet. Najboljših 20 tekmovalcev v vsakem nastopu nadaljuje tekmovanje. Za naslov občinskega prvaka bo tekmovalo 20 tekmovalcev, štela pa bosta zadnja dva nastopa. Osem najbolje uvrščenih bo dobilo pravico nastopiti na republiškem prvenstvu. Tovarno EMO bodo na tem tekmovanju zastopali štirje tekmovalci, izmed katerih so se trije že uvrstili v drugo kolo. V prvem kolu je bil najboljši Lešek Franc, ki je zasedel drugo mesto z 868 podrtimi keglji. \ Slovenski gradbinci imajo na področju organizacije aktivnega oddiha zaposlenih že dolgoletno tradicijo. Srečanje svojih najuspešnejših športnikov organizirajo dvakrat letno, poleti in pozimi. Na letošnjih poletnih igrah, ki bodo 27., 28. in 29. tega meseca v Mariboru, bo nastopilo kar 1350 športnikov, od tega 180 žensk. Igre bodo že devetnajste zapovrstjo! Organizatorji letošnjega športnega srečanja predstavnikov slovenskih gradbenih podjetij bodo mariborske delovne organizacije Konstruktor, Stavbar in Tehnogradnje, medtem ko bo pokrovitelj iger Adolf Derganc, direktor podjetja Konstruktor. Organizatorji letošnjih iger gradbincev Slovenije se dogovarjajo s Foto-kino klubom Maribor, da bi posneli njihovi strokovnjaki 30-minutni film, ki naj bi zabeležil vse tisto, kar bo na športnem srečanju gradbincev v Mariboru najbolj zanimivo. Film bo za sodelujoče kot njihove tovariše na delovnem mestu, ki se doslej še niso ojunačili in se pridružili svojim kolegom-športnikom, vsekakor zelo zanimiv. Na našem današnjem posnetku vidimo prizor z lanskoletnih iger gradbincev, ki so bile v Novi Gorici. • MARIBOR . V zadnjih prvenstvenih tekmah v mariborski sindikalni nogometni ligi so bili doseženi nepričakovani rezultati. Največje presenečenje predstavlja vsekakor poraz doslej vodeče ekipe TAM, ki je izgubila proti ekipi Metalne. Prav tako preseneča tudi neodločen rezultat ekipe Konstruktorja prott Karoseristu in pa visoka zmaga SWATY proti ekipi Koloniale. Najzanimivejši derbi srečanje je bilo med ekipo Elko in Mariborskim tiskom, ki se je končalo po dobri igri obeh ekip z neodločenim rezultatom 1:1. Po odigranem 16. kolu je na lestvici prevzela vodstvo ekipa Konstruktorja pred TAM in Livarno, vendar z odigrano tekmo več. Letošnje sindikalno prvenstvo je doslej najbolj izenačeno, saj je na vrhu lestvice kar sedem ekip z minimalno razliko v točkah. • IDRIJA Minulo soboto je bila v Idriji velika slovesnost: razglasili so najboljša šolska športna društva v Sloveniji. . Najvišja priznanja sta to pot osvojili športni društvi 5SD »Janez Peternelj« na gimnaziji v Škofji Loki in ŠPD »Enotnost« na gimnaziji v Murski Soboti. Na slovesnosti je uvodoma spregovoril Dagmar Šuster, predsednik žirije. Govoril je o nerazveseljivih razmerah v telesni kulturi pri nas, v katerih imajo šolska društva čedalje večji pomen. Prvega republiškega tekmovanja se je zato udeležilo kar 54 šol iz vse Slovenije, najboljša društva pa so prejela naslednje nagrade: 1.—2. ŠŠD »Janez Peternelj« iz Škofje Loke in ŠŠD »Enotnost« iz Murske Sobote po 2750 din; 3. Gimnazija Brežice — 2000 din; 4. ŠŠD »Mladi kovinar« iz ŠC TAM Maribor — 1500 dinarjev in 5. —6. Gimnazija Poljane in Gimnazija Celje po 500 din. Slovesnosti v Idriji se je kot gost udeležil med drugimi tudi predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije. Na parketu nove športne dvorane pa so se številnim obiskovalcem in gostom predstavile tudi članice šolskih športnih društev »Merkur« in TVD Partizana iz Idrije z lepimi skupinskimi vajami. Posvet o podvodnih športih Bil wm E s ■» ■» mm E «■ E in ra-7^ev športnih iger 5 la ‘'delitev nagrad je bi- = S Zriani^n0\elu Proteus. Pri- S 5 sedno Sta razdelila pred- Z lma?k?bSS Postojna To- = 5 ki smUSar in Suissi Gvido, ” S L t l^eč prispevala, Z 3 Drgam~roh°j’ ki so 9“ letos -5 ko lepTusp^0^111’ ^ 1 Predstavljamo vam avtomatski DIAPROJEKTOR A-15 \ " Ostra in jasna slika, daljinsko upravljanje menjave diapozitivov, . kooperacija s firmo Eci. Liesegang, Diisseldorf vega Ljubljana, Kotnikova 18, telefon 311 129 ...............................,1,7 Minule poletje Je utonilo v vodih naiega prelepega Jadrana več znanih podvodnih loveav. Osmrtnice in zadnje beiede v »levo tem pogumnim Športnikom so se kar vrstile v glasilu podvodnih lovcev »More«... Med tekmovalci, ki so izdihnili Pod vodno gladino, to je v svetu, ki so ga tako ljubili in zato znova in znova neutrudno obiskovali. Ja bil tudi pionir podvodnega lova pri nas in izvrsten Športnik Bruno Hočevar 1* Puje, večkratni državni prvak in imetnik številnih odličij z največjih mednarodnih tekem. Po teh lanskoletnih zaporednih tragičnih dogodkih so se podvodni •ovci in zdravniki, ki ze ukvarjajo ■ problematiko potapljanja, znova samisliii. Ponovno «o (poznali, da vodo razmeroma zelo malo o podli vodnih Športih z zdravstvenega vidi-ka, da je prav na tem področju fiziologij« in medicine Se veliko neraziskanega. :1 jra Je bil med drugim tudi eden izmed povodov za organizacijo letošnjega aimpozija o podvodnih aktivnostih z zdravstvenega vidika, ki J® bil pred dnevi v Rovinju. Simpozij to organizirali zdravstvena komisija Zveznega centra za podvodne aktivno««. Športno ribolovno društvo »Meduza« iz Bovinja in pa rovinjska bolnišnica za kostno in sklepno tuberkulozo, ki Je imela Pravzaprav glavne zasluge za redek strokovni posvet. \ In kaj so povedali zdravniki o problemih potapljanja, zadrževanja pod vedno gladino in vzrokih številnih nesreč pri podvodnih športih? Referate Je Imelo kar 17 zdravnikov, ki imajo v svoji praksi opravka s podvodnimi lovci, njihovo preventivo, kondicijo in zdravljenjem poškodb. Tako Je imel ha primer prof. dr. Tvrtko Dujmišič predavanje o Škodljivih vplivih visokega pritiska na določene človeške organe, dr. Goševič je govoril o sodobni terapiji kesonske bolezni, dr. Stela Zvjezdan o kostnih infarktih pri ke-sonski bolezni, medtem ko Je imel prof. dr. Alojzij Sef iz Ljubljane nadvse zanimivo predavanje o kon-dieiji In dopolnilnem športnem treningu kot pripravi za podvodne akUvnosU s Iportno-medicinskega aspekta. Tudi ostali referati in predavanja, ki so jih spremljali diapozitivi, so bili vredni pozornosti. Zato naj omenimo le Se nekatere: na primer predavanje dr. Veljka Narančiča o psiholoških faktorjih pri podvodnih aktivnosti, referat dr. Antona Ska-rapa in doc. dr. Mirka Lenkoviča o poškodbah s harpunami in končno predavanje prof. dr. Mihajla Pražiča o barotraumi in vprašanju orientacije pod morjem. Skratka, kdor je posvet pozorno spremljal, Je iz Rovinja veliko odnesel. Tako je na primer nadvse zanimiva ugotovitev, da so lahko že majhne, pri običajnem življenju na »suhem« povsem nepomembne in čisto neopazne poškodbe notranjih organov, usodne za človeka, ki se notaplja in prepušča visokemu tlaku. Iz vsega tega torej povzemamo, da so nujni pogosti in temeljiti zdravniški pregledi ljudi, ki se ukvarjajo s podvodnimi športi. Pregledov seveda ne morejo opravljati splošni zdravniki, temveč zdravniki specialisti, predvsem strokovnjaki za srce in ožilje ter ušesa, nos in grlo. Ob tem naj omenimo, da so lahko na primer poškodbe srednjega ušesa, katerih se človek, ki jih ima, sploh ne zaveda, pri potapianju smrtno nevarne in lahko včasih postanejo usodne že pri borih treh metrih globine! Skratka preventiva, preventiva in znova preventiva! To je bila tudi osrednja misel simpozija in obenem napotek vsem, ki so v kakršnikoli povezavi s pod-■ vodnimi športi. Prisotni so istočasno sklenili, da bodo storili vse potrebno, da se bo lahko s kvalitetnimi materiali rovinjskega simpozija seznanilo kar največ ljudi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s podvodnimi športi. Dogovoriti so se tudi, da bodo ustanovili v okviru Zveznega centra za podvodne aktivnosti stalno zdravniško komisijo oz. posebno telo, ki se bo sestajalo vsaj dvakrat letno in skušalo sproti reševati številna vprašanja na področju podvodnih športov z medicinskega vidika. A. U. G3 20-LETNSCI DELOVANJA ISKRE, TOVARNE ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA ® OB 20-LETNICI DELOVANJA ISKRE, TOVARNE ELEKTRIČNIH APARATOV UUBPAl Iz obrtne delavnice sodobna tovarna Predvidevajo, da bodo po srednjeročnem programu tovarne do 1975. leta dosegli 14 milijard starih dinarjev bruto proizvodnje z 940 zaposlenimi delavci. S tem računajo/ da bodo ustvarili blizu 4 milijarde S-dinarjev dohodka, pri čemer bodo lahko 1,2 milijarde dali na sklade Iskrina tovarna električnih aparatov v Ljubljani, ki se je mimogrede povedano razvila iz bivše tovarne TELA, sodi med tiste tovarne v okviru Združenega podjetja Iskra Kranj, ki s svojim poslovanjem skoraj nikoli ni prišla v zadrego. »Pred šestimi leti nam je šlo malo teže. Toda ne tako težko, da bi se v poslovanju znašli na robu rentabilnosti. To se nam doslej še ni nikoli zgodilo,« je v razgovoru povedal IVO KLEŠNIK. direktor omenjene Iskrine tovarne. Toda ne glede na to direktorjevo ugotovitev, tudi temu več kot 700-članskemu delovnemu kolektivu ni bilo vedno lahko pri premagovanju številnih naporov. Zlasti ne tedaj, če je hotel doseči takšno stopnjo proizvodnje pri izdelovanju električnih aparatov za področje zaščite in požarno signalno varnostnih naprav v cestnem in železniškem prometu. svoje proizvodnje potrebovala tudi večje delovne prostore. »Ker nismo uspeli dobiti kreditov za gradnjo iproizrodnih prostorov, smo v začetnem obdobju našega razvoja uporabljali številne pomožne prostore in tako gostovali po vsej Ljubljani,« pojasnjuje direktor Ivo Klešnik. »Končno smo le uspeh dobiti tovarniško lokacijo na Savski cesti v Ljubljani in delno izgraditi tovarno relejev. Hkrati smo del proizvodnje premestili v Dobrepolje, kjer smo dobili primerne prostore in kjer danes dela blizu 70 delavcev ...« Po združitvi z Iskro leta 1961 so morali v tej tovarni, zaradi delitve proizvodnega programa, opustiti izdelovanje zračnih stikal, ker je bila ta proizvodnja že utečena v obratu stikal v kranjski tovarni. To je bil za tovarno v Ljubljani precejšen udarec, saj so morah ■KRiieBBBiiaiivaiaaiaflsaaMMMMMaaaiiMaifli zmanjšati in dokončno opustiti najbolj izpopolnjen del proizvodnje. Področje proizvodnje električnih aparatov za zaščito pa je bilo tedaj v prvi večji rekonstrukciji, ker so začeli uvajati proizvodnjo novih sodobnejših naprav. Zavoljo tega ni prav nič nenavadnega, da so v tovarni leta 1962 zabeležili rahel padec proizvodnje in tudi naslednje leto ponovno y - ve- čanje ni bilo takšno kot v prejšnjem obdobju. Delno rešitev so našli v začasni proizvodnji TV stabilizatorjev in že v letu 1964 dosegli izredno bruto proizvodnjo, saj so jo nasproti letu 1963 skoraj podvojili. Hkrati je morala tovarna preiti na povsem nov način proizvodnje. V tem obdobju so izoblikovali montažne trakove in 'danes v obratu relejev po tem principu sestavljajo skoraj vse naj- naai pomembnejše elemente avtomatike, ki jih kot samostojne izdelke nudijo tržišču ali jih sami vgrajujejo , v kombinacije za zaščito. Tudi področje industrijskih elektronskih naprav — tako aparati za varjenje, kot progra-matorji in elektrooprema, ki so tipično maloserijski, dobivajo vse več standardnih elementov in jih skušajo proizvajati kar najbolj sodobno. Enako velja za požarne signalne naprave in signalno varnostne naprave za železnico. Kajti na "teh področjih je možnost razvoja še velika in nudi tovarni trdnejšo perspektiva SODELOVANJE S TUJIMI TOVARNAMI Ob tej priložnosti ne smemo mimo naporov Iskrine tovarne električnih aoaratbv za sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji in z usvaj.anjem principov delitve dela. . »Z lastnim programom do-, polnjujemo proizvodnjo drugih tovarn in so naši finalni izdelki predvsem elementi za njihove izdelke ali oprema k tem izdelkom,« je povedal dr. ANTON OGORELEC, ki dela v razvojnem oddelku . tovarne. »V zadnjem času smo posegli tudi na področje mednarodne kooperacije z delitvijo programa iz lastne proizvodnje. Tako sodelujemo predvsem s firmo »Lorenz« pri izdelavi železniških signalno varnostnih naprav, s tovarnama »Asea« in »Siemens« pri proizvodnji aparatov za zaščito in elementov avtomatike, z VEB »Elektroschaltgerate« na področju proizvodnje tipkal in bimetalnih relejev ter s tovarno »Crouzet« pri proizvodnji pro-gramatorjev za pralne stroje, ki jih potem dobavljamo tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju.« Tudi izvoz Iskrine tovarne električnih aparatov je v zadnjem času precej narasel, predvsem v dežele s čvrsto valuto. »Sodelujemo z nekaterimi kupci, ki že danes predstavljajo resne in potencialne odjemalce naše proizvodnje, predvsem s področja elementov za avtomatiko,« dopolnjuje inž. SREČKO RAZPOTNIK, vodja obrata sig- !BaBaaaaBaaaaaKaBiBaBBa>RBBBBBaaaaBBaaaBBBaRaBBaaaBaaaaRBaaaaaaaeai Ob montažnem traku pomožnih relejev PROIZVODNJA SIGNALNO VARNOSTNIH NAPRAV »Naš prvotni proizvodni program je obsegal predvsem električne naprave za področje zaščite,« nadaljuje direktor, »ki je v tedanjem naglem razvoju in izgradnji objektov za proizvodnjo in distribucijo električne energije omogočal hiter razvoj, saj je bila naša tovarna in je še zdaj na tem področju edini jugoslovanski proizvajalec. Zaradi tega tudi danes področje proizvodnje naprav za zaščito predstavlja eno osnovnih skupin v tovarni. Izdelke v tej skupini smo tudi že izpopolnih. Danes strokovnjaki v našem razvojnem oddelku že iščejo tudi zamenjavo mehanskih elementov z. elektronskimi in. tran-sistorškimi elementi...« Toda ker je področje zaščite vezano predvsem na investicijsko izgradnjo, kot že rečeno, na izgradnjo hidrocentral in termo električnih central, je omenjena Iskrina tovarna že zgodaj posegla tudi na področje stikalne tehnike in začela s proizvodnjo daljinskih zračnih in oljnih stikal. Prav tako pred osmimi leti so v tovarni začeli proizvajati oziroma pripravljati proizvodnjo naprav za varilno tehniko in signalno varnostnih naprav v cestnem prometu, kasneje pa tudi v železniškem prometu. TEŽAVE S PROIZVODNIMI PROSTORI Iskrina tovarna električnih aparatov, ki je najprej obratovala v Ljubljani na Rimski cesti, je nedvomno z razširitvijo Kako najugodneje in najceneje NA POTOVANJE — NA DOPUST? 9 Z vpisom obveznic za modernizacijo železnic, ker s tem dobite brezplačne karte za potovanja — 6 % obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevna potovanja po inozemstvu ter letovanja na morju. # Z vpisom obveznice za 500 N-dinarjev — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 N-dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa ter v naslednjih dveh letih. • Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972. Za podjetja — na vsako obveznico za 10.000 N-din — 3% popust pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveh letih. 9 Poslužujte se te nove ugodne oblike in pogojev varčevanja ter vpisujte obveznice za modernizacijo železnici BBBBBBBBBBBBBBBni Umerjanje motorčkov za časovne releje nalno varnostnih naprav. A čeprav v izvozu še ne dosegamo takšnih prodajnih cen, kot jih lahko na domačem trgu, nam vseeno prav izvoz omogoča razširitev naše proizvodnje do takšne meje, kjer se nam v proizvodnem procesu izplača uvajanje tudi drobne avtomatike in vseh sodobnih metod vodenja, organizacije in izvedbe proizvodnega procesa. Na ta. način lahko počasi vendar vztrajno nižamo lastno ceno teh izdelkov« SKRB ZA KADRE V Iskrini tovarni električnih aparatov pa ob vsem, kar smo že povedali, dobro vedo, da so strokovni kadri njihova bodočnost. Zavoljo tega je tovarna široko zasnovala politiko štipendiranja, prav tako je omogočila svojim sodelavcem še dopolnilno izobraževanje. »Posebno skrb smo posvetili dopolnilnemu izobraževanju,« je spet povzel besedo direktor tovarne, »in sicer na področjih, kjer splošne šole ne dajejo ustreznih profilov, to je tehnologov, planerjev, nabavnih referentov in podobno. Ker je omenjenih kadrov malo in je organizacija takšnega izobraževanja v lastni režiji, draga, smo v združenem podjetju Iskra težili k organizaciji takšnih akcij na nivoju združenega podjetja, ker so tečaji, seminarji In dopolnilno izobraževanje po panogah ekonomičneiši in zaradi poznavanja potreb vseh štirinajstih Iskrinih tovarn tudi uspešnejši.« GOVORIJO ŠTEVILKE Res je, da so številke suhoparne, toda kadar je treba, le-te dovolj zgovorno prikažejo rast neke delovne organizacije, tako tudi Iskrine tovarne električnih aparatov. Pred dvajsetimi leti je v tej tovarni delalo komaj 7 zaposlenih in so v vsem letu proizvedli le za 390.000 starih dinarjev iz- delkov. Danes pa dela v tej t