93
DA" ALI „NE ?
V PREJŠNJI ŠTEVILKI LISTA SMO V SESTAVKU »NEZAKONITI PRAVILNIKI« SPREGOVORILI O NAPAČNIH POSTOPKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KI UREJAJO TARIFNA VPRAŠANJA BREZ SOGLASJA PRISTOJNIH ORGANOV. TOKRAT PA VELJA SPREGOVORITI SE O NEKATERIH DRUGIH VPRAŠANJIH S PODROČJA TARIFNE POLITIKE.
V teh dneh se zbirajo delovni kolektivi na zborih volivcev ter volijo odposlance za volilna telesa, ki bodo izvolila Slane okrajnih skupščin zavodov za socialno zavarovanje. — Prizor iz jeseniške železarne.
Letos so oongami upravljanja številnih gospodarskih organizacij sklenili zvišati posamezne tarifne pravilnike v celoti. To svojo namero so različno utemeljevali.
Posamezna podjetja (in ta so v večini) želijo spremeniti tarifne pravilnike oziroma postavke zato, ker so občutne razlike za enaka delovna mesta pri njih in v sorodnih podjetjih: Ponekod pa želijo spremeniti tarifne postavke za posamezna delovna mesta, ker se je spremenil pomen le-teh bodisi z združitvijo ali ločitvijo delovnih mest, bodisi z razširitvijo njihovega delovnega področja.
Iz teh razlogov je zadnji čas v petih okrajih želelo spremeniti tarifne pravilnike 38 gospo-
ČE,TRTI JUNIJ — DAN KRVODAJALSTVA
Kri
za življenje
Četrtega junija 1945 je začel delovati sicer skromen oddelek za transfuzijo krvi v ljubljanski vojaški bolnišnici. To je bil Lačetek te službe v naši republiki in v spomin na ta dogodek bomo odslej vsako leto praznovali ' i dan kot praznik krvodajalstva.
Iz skromnih začetkov se je krvodajalstvo razvilo pri nas tako močno, da smo med prvimi na svetu. Leta 1953 na primer so zbrali samo ’ Ljubljani, ko se je začelo množično prostovoljno krvodajalstvo, več krvi kot v desetih letih na Danskem, ki sodi glede tega med najrazvitejše dežele v Evropi. Danes imajo pri zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani registriranih več kot 103 tisoč prostovoljnih krvodajalcev. Razen tega pa deluje še šest stalnih transfuzijskih postaj v raznih krajih Slovenije, ki tudi vodijo seznam krvodajalcev. Lani so zbrali v vsej republiki več kot 90 hektolitrov krvi in je naša zdravstvena služba z njo dobro preskrbljena.
V sodobni medicini zavzema kri vedno važnejše mesto Pri poškodbah, operacijah in porodništvu, zadnji čas pa vedno bolj tudi pri zdravljenju različnih bolezni, s čimer se močno skrajša čas zdravljenja.
Krvodajalstvo je še posebnega pomena za varovanje zdravja. Vsakega krvodajalca namreč pred odvzemom krvi temeljito pregledajo (splošni pregled, specialni Pregled krvi in delovanja srca ter rentgenski pregled) ter so dostikrat pri prijavljen-cih ugotovili bolezen, ki se je sami niso niti zavedali in bi prišli morda k zdravniku, ko bi bilo že prepozno. Število 17% odklonjenih zgovorno priča tudi o preventivnem Pomenu krvodajalstva.
Nadvse pomemben pa je moralni činitelj krvodajalstva. Vsak daje lastno kri zastonj, da bi pomagal sočloveku ter mu morda celo rešil življenje. Krvi sploh ni mogoče plačati in je malica, ki jo dobi vsak po odvzemu, le okrepčilo.
Dan krvodajalstva je iskreno priznanje vsem tistim, ki nesebično odstopajo kri sočloveku, obenem pa tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki neutrudno sodelujejo v tej akciji.
Dvoje značilnosti
Z zadnjega zasedanja ljudske skupščine Slovenije
Dve stvari sta značilni za skih predmetov. Tržne inšpek-zadnje zasedanje ljudske skup- cije naj bi bolj nadzorovale ščine Slovenije (ki je bilo mi- poslovanje podjetij, nuli petek v Ljubljani):	V razpravi je bilo izrečeno
1.	Živahna razprava ljudskih mnogo koristnih opozoril in poslancev in vrsta njihovih predlogov. Izvršni svet jih bo predlogov ter opozoril po go- proučil, predložil v razpravo voru predsednika izvršnega pristojnim organom in znova sveta tovariša Borisa Kraigher- predložil ljudski skupščini v ja, ki je opozoril na nekatere obravnavanje in sklepanje, značilne pojave ob izpolnjeva- In sedaj nekaj besed o drugi nju plana v prvih mesecih značilnosti.
letos.	Zbor proizvajalcev okrajne-
2.	Sklep zbora proizvajalcev, ga ljudskega odbora Ljubljana
da bo posebna komisija, se- je poslal republiškemu zboru stavljena iz njegovih članov, proizvajalcev resolucijo, v ka-predstavnika izvršnega sveta in teri opozarja na potrebo po strokovnjakov, proučila koope- kooperaciji med podjetji v racijo v elektroindustriji Slo- elektroindustriji in na nekate-venije.	re nezdrave pojave. Sklep re-
Najprej nekaj ugotovitev o publiškega zbora proizvajalcev izpolnjevanju plana in poja- je bil: Gradivo, na podlagi ka-vih, ki jih ob tem opažamo:	terega naj bi razpravljali o ko-
Industrijska proizvodnja Slo- operaciji, se omejuje le na po-venije je v nekaterih panogah samezne primere. O kooperaciji nekoliko zaostala za planom, v elektroindustriji pa velja Nekatere industrijske panoge razpravljati s širšega vidika, zaposlujejo preveč novih de- upoštevati vse gospodarske or-lavcev in proizvodnost dela ganizacije in zavode, ki delajo zaostaja.	na tem področju. Vprašanja
Izvažamo manj, kot smo ra- velja reševati celovito, proučiti čunali, uvoz reprodukcijskega činitelje in metode, ki koope-materiala, predvsem opreme, racijo na tem področju zavi-pa narašča bolj, kot bi smel. rajo in jo pospešujejo, se o
Denarni dohodki prebivalstva vsem tem pogovoriti s pred-v mestih in industrijskih sre- stavniki delovnih kolektivov diščih so v prvih treh mesecih in tako dalje, narasli za okoli 28 "/o (v pri- Zato je zbor proizvajalcev merjavi z istim časom lani), sklenil ustanoviti komisijo, ki dohodki zasebnih kmetijskih bo te stvari podrobneje prouči-proizvajalcev pa so porasli kar la, pripravila poročilo, predlo-za 48 Vo. Medtem ko so se cene ge in priporočila, o čemer bo industrijskega blaga precej zbor proizvajalcev ljudske ustalile, cene kmetijskih pro- skupščine LRS posebej raz-izvodov še vedno naraščajo. pravljal.
Izdatki za investicije naraščajo hitreje, kot smo računali, in nevarno je, da bo potrošeno več denarja za gospodarske investicije, kot je bilo planirano, in manj za negospodarske, s;:s| čeprav lahko le-te hitro vpli- | vajo na rast življenjske ravni.
In sedaj nekaj osnovnih predlogov in opozoril iz razprave ljudskih poslancev.
—	Novi predpisi glede nadurnega dela sicer vplivajo na zmanjšanje nadur, toda ponekod zavoljo omejitev zaposlujejo nove delavce. V ljubljanskem okraju opravljajo letos za 45 “/o manj nadur, število zaposlenih pa je poraslo za 12 odstotkov. To med drugim tudi vpliva na zmanjšanje proizvodnosti.
—	Gospodarstvo potrebuje še več strokovnjakov. Ne samo podjetja, posamezne panoge skorajda nimajo strokovnjakov praktikov — inženirjev in tehnikov. Študij na univerzi bo treba preusmeriti, da bo dobilo naše gospodarstvo čimprej strokovnjake — praktike.
—	Sedanji način odkupa
kmetijskih pridelkov prinaša	v
včasih in ponekod več škode SSg* ' | kot koristi. Zadruge ne izko-riščajo odkupa dovolj za kre- ^ pitev zadružne lastnine, pač pa z njim podpirajo rast dohodkov zasebnega kmetijskega	^
proizvajalca. Odkupa ne izko-	^ ,
riščajo dovolj za razširitev	ffiSPiit
kooperacije in premalo store za krepitev socialističnih odnosov na vasi.
—	Posamezna podjetja samovoljno zvišujejo cene živii-
Druga značilnost tega zasedanja oziroma zasedanja zbora proizvajalcev je torej, da bo prenesel delo za nekaj časa izza skupščinskih vrat v podjetja in proučeval kooperacijo na področju elektroindustrije. Upamo pa lahko, da bo zbor proizvajalcev slej ali prej podobno proučeval tudi kooperacijo na drugih področjih našega gospodarstva in o vsem še obširneje razpravljal.
darsikih organizacij. Organi občin in sindikalni sveti, ki so pristojni za izrekanje soglasja k spremembam tarifnih pravilnikov, v murskosoboškem, gori-škem, trboveljskem in celjskem okraju niso pristali na spremembo tarifnih pravilnikov 17 gospodarskih organizacij. V ljubi janskem, miuinsk os ob o šk e m, goriškem in trboveljskem okraju pa so ti organi pristali na spremembo pravilnikov 21 organizacij.
Alj so ravnali prav tam. kjer so pristali na spremembo tarifnega pravilnika na podlagi takšnih utemeljitev ali tam, kjer niso bili soglasni s takšnimi spremembami?
Proizvodnja je živ organizem, nenehno se izpopolnjuje in razvija. Zato tarifnih postavk ni mogoče zalkovati. Spremembe v gospodarskih organizacijah, ki jih narekujejo nova delovna mesta, organizacijske in tehnične spremembe v poizvodnji, novosti, zaradi katerih je pomen delovnih mest večji alj manjši, terjajo tud; ustrezne spremembe v tarifni politiki. Kjer so želeli spremenit; tarifni pravilnik zavoljo tega, so ravnali prav. Takšne spremembe posameznih tarifnih postavk velja podpirati. Seveda pa se je potrebno za vsak posamezen primer poprej temeljito prepričaiti, ali dejansko obstoje za takšne spremembe potrebni gospodarski razlogi. Ce bi zavirali spremembe tarifnih postavk v teh primerih, bi lahko zavrlj proizvodnjo in uveljavili nepravilen način nagrajevanja. Organ; izven podjetja, ki so pristojni izreči soglasje k spremembi tarifnih
pravilnikov, pa so se se veda dolžni ob vsaki spremembi tarifnih pravilnikov poprej prepričati, če ne gre samo za navidezno spremembo delovnega mesta.
Toda mnoga so želeli spremeniti tarifne postavke iz drugih razlogov, kar nam pove, da še ■ niso doumeli bistva nove delitve dohodka. Urejanje tarifne politike še vedno pojmujejo kot preprosto zviševanje tarifnih postavk in le-te izenačujejo z' zaslužkom. Tarifna postavka bo sicer še precej časa osnova osebnih dohodkov, toda višina osebnega dohodka še ni končno določena z višino tarifne postavke. Razen tarifnih postavk so v veljavi še druge oblike nagrajevanja. Osebni dohodek posameznika j® odvisen še od drugih čittiteljev (zaslužek iz naslova norm, akordov in premij) in od dobre organizacije dela ter dobrega gospodarjenja vsega kolektiva.
Marsikje so prezrli te stvari. Prezrli so, da je dobilo nagrajevanje delavcev v praktični plačni politiki družbeno povsem novo vsebino. Delavci si ne dele več plač, temveč sj po splošnih družbenih normah dele dohodek, ki so si ga kot gospodarji ustvarili. Prav zato ker v posameznih gospodarskih organizacijah še niso doumeli tega, si prizadevajo zgolj vsklajevati tarifne postavke s sorodnimi podjetji, in zato zahtevajo spremembo tarifnih pravilnikov v celoti ali spremembo posamičnih tarifnih postavk.
Kjer utemeljujejo celotno spremembo tarifnega pravilnika aili spremembo posameznih tarifnih postavk samo s tem, da hočejo le-te prilagoditi sorodnim podjetjem, ravnajo napak. Takšno vsklajevaaje tarifnih postavk med posameznimi gospodarskimi organizacijami bi bilo sedaj nekoristno in celo škodljivo. Sedaj je namreč v teku temeljito proučevanje po-
zvezne
Znano je, da zvezna tarifna komisija namerava določiti enotna splošna merila za izdelavo novih tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij. Teh meril pa nikakor ne more določiti brez solidne podlage, se pravi brez temeljite analize sedanjega stanja. Zalo je zvezna tarifna komisija razpisala, anketo, s katero namerava zbrati dcvolj podatkov za takšno analizo. Komisija namreč sodi, da podatki, ki so jih doslej zbirali statistič-

ni zavodi, zbornice in sindikati, niso dovolj tehtni in odločilni, ker jih niso zbirali po istih metodah, pa tudi zato, ker ne temelje na ocenah delovnih kolektivov.
Anketa bo zajela 22,4% industrijskih podjetij, 2,1% kmetijskih organizacij, 14,1% gradbenih, 6% prometnih, 6,7% trgovskih, 4,8% obrtnih in 15,8% komunalnih podjetij. Za anketiranje so izbrali 1294 delovnih mest (14 splošnih in 1280 tipičnih). Gospodarskim organizacijam so že 1. junija poslali naslednje obrazce: 1. pregled tarifnih postavk po kvalifikacijah, 2. pregled delovnih ur in osebnih do-
hodkov, mest, 4. 1957.
3. pregled delovnih tarifna politika v letu
Za uspešno izvedbo te ankete niso odgovorne le tarifne komisije posameznih strok in »teritorialne« tarifne komisije, ampak predvsem delovni kolektivi. Zvezna tarifna komisija priporoča, naj v podjetjih skličejo sestanke kolektivov, na katerih
stavk v vseh podjetjih. Hkrati se sedaj tudi faračumava minimalni dohodek po novih instrumentih. Sele ta proučevanja bodo pokazala, kije velja kaj spremeniti. Razen tega trenutno tudi ne obstajajo nobena kolikor toliko natančna merila, s katerimi bj bilo mogoče vrednotiti tarifne postavke, ki jih žele ponekod vskladiti, kajti doslej veljavne tarifne postavke vsebujejo tudi mnoge anomalije, ki jih je porodila dosedanja tarifna politika.
Vsako divje vsklajevanje tarifnih postavk, in med to lahko štejemo tudi vsklajevanje postavk za enaka delovna mesta med sorodnimi podjetji, bi bilo torej škodljivo. Zaželenih sadov ne bi rodilo, pač pa bi vso problematiko okrog tarifne politike še bolj zapletlo in odprlo nove probleme.
V našem listu smo že zapisali stališča sindikatov in spet jih velja zapisati. Ta so: zavračati velja vse splošne ali posamične spremembe tarifnih pravilnikov, če hočejo gospodarske organizacije s tem vskladiti tarifne postavke med posameznimi podjetji; podpirati pa velja spremembe tarifnih postavk in pravilnikov, ki jih narekujejo uvedba novih delovnih mest, organizacijske in tehnične spremembe v procesu dela, bistvene spremembe in novosti v obsegu delovnih mest in podobno. Seveda morajo vse to opraviti gospodarske organizacije na način, kot ga predpisujejo obstoječi pravni predpisi.
P. D.
Obširna anketa
tarifne komisije
naj razpravljajo o tarifni politiki v letu 1957 in zberejo predloge, ki naj jih zapišejo na ustrezno vprašalno polo.
Anketo so sicer razpisali predvsem zaradi podatkov, na osnovi katerih bi lahko določili enotna merila za sestavljanje tarifnih pravilnikov, vendar bodo njeni podatki koristni tudi za proučevanje drngih oblik nagrajevanja kot so norme, premije in nagrade.
Vzemimo na primer normiranje, ki je važen instrument tarifne politike. (Dobre norme izpopolnjujejo, slabe pa onemogočajo pravilno nagrajevanje po delu). Zazdaj še nimamo enotnih meril za določanje norm, in dogaja se, da so velike razlike med normami celo v podjetjih iste stroke in istega kraja. Očitno pa je tudi, da v mnogih podjetjih nimajo realnih norm. Zato bo zvezna tarifna komisija — ko bo proučila omenjeno anketo — poslala gospodarskim organizacijam posebna navodila in priporočila za ureditev normiranja.
VSAK PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA NAJ OPRAVI
SEMINAR 0 UPRAVLJANJU
AKCIJA SINDIKALNIH SVETOV LJUBLJANSKEGA OKRAJA
Okrajni 'sindikalni svet v Ljubljani se je lotil velikega dela. Prizadeva si, da bi v enem mesecu opravili vsi predsedniki delavskih svetov seminar o upravljanju. Na zadnjih volitvah je bilo izvoljenih precej novih članov delavskih organov upravljanja in bi jiim bil tak seminar nadvse koristen.
Na seminarjih nameravajo obravnavati predvsem praktična vprašanja upravljanja, ki se z njimi predsedniki delavskih svetov vsak dan srečujejo. Neposredno organizacijo seminarjev so prevzeli občinski sindikalni sveti. Vsak seminar bo trajal pet dni. S podjetji so se dogovorili, da bodo dobili udeleženci seminarjev ta čas plačo, stroške predavanj pa bo nosil okrajni sindikalni svet. Predvidevajo, da bodo vsi seminarji zaključeni do konca junija in da se jih bo udeležilo okoli 700 ljudi, poleg predsednikov delavskih svetov še tudi sindikalni odborniki in predsedniki upravnih odborov, če se za to zanimajo. Ponekod bodo seminarji urejeni internatsko.
To akcijo je okrajni sindikalni svet koordiniral z že obstoječim delom ljudskih univerz in Svobod na tem področju in bodo tudi one ta čas prirejale seminarje po enotnem programu okrajnega sindikalnega sveta. V. J.
Dan krvodajalcev, četrti junij, je priznanje vsem, ki nesebično s svojo krvjo pomagajo reševati življenja, priznanje pa tudi vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki neutrudno sodelujejo v tej akciji. — Tiie mladinci se prijavljajo za krvodajalce.
Na volitvah samoupravnih organov socialnega zavarovanja izvolimo take mlade delavce, ki bodo čutili odgovornost do svojih volivcev -zavarovancev, jim večkrat poročali o svojem delu ter jih seznanjali s problemi upravljanja in gospodarjenja s skladi socialnega zavarovanja
InžseoA
Ne ptič ne miš
Oprostite, tovariš urednik, vendar tega, kar* se je meni primerilo, le ne morem razumeti. Tako ravnanje okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju bi tudi kdo drug težko razumel.
Sem 66-odstotni bolezenski Invalid in sem dobival mesečno invalidnino. Vsako leto moram pred zdravniško komisijo. Tudi letos sem bil 27. marca. Komisija je ugotovila, da sem še naprej za 56 odstotkov nezmožen za delo.
Do tu je šlo vs^ po sreči, zdaj se je pa zataknilo. Od konca marca ne dobim niti invalidnine niti otroških doklad. Nekaj časa sem čakal, ker pa le ni bilo nič, sem pisal enkrat, dvakrat, tretjič celo priporočeno. Iz zavoda pa ne bev ne mev Končno sem vzel pot pod noge in se sam oglasil v zavodu. Rekli so mi, da je lepo, da sem prišel, vendar danes niso uradne ure. Ljubeznivo so mi priporočili, naj jim pišem... Pri nas v Gorenji vasi nimamo table, na kateri bi pisalo, kdaj ima zavod v Kranju uradne ure. Pisal sem jim že tudi trikrat in nimam denarja, da bi kupoval pisma in znamke kar tjavdan.
Zdaj pa res ne vem, ali sem ptič ali miš. Če pišeš, pravijo, piši. Če prideš tja, se te odkrižajo, češ, da niso uradne ure. Vem pa, da imam dva otroka in da že dva meseca nisem dobil otroških doklad niti invalidnine.
Prepričan sem, da je večina uradnikov v zavodu vestnih. So pa tudi pleve v žitu in prav jaz sem nanje naletel. Zaradi dobrih naj tudi med slabimi napravijo red.
Srečko Debelak
Upravitelju gozdne uprave na Ravniku in še nekaterim njegovim sodelavcem se je čudno zdelo, da je bila tovarišica M. B. izvoljena v delavski svet — Med delavci so zato delili listke, na katerih naj bi napisali, da te tovarišice sploh niso volili
V NEDELJO DOPOLDAN SO V POREČU ODPRLI NOVO OKREVALIŠČE ZA ZAVAROVANCE ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE IZ VSE SLOVENIJE. PRIJETEN JE VTIS, KI GA NAPRAVI NOTRANJA UREDITEV NOVEGA OKREVALIŠČA (ZA KAR JE POSKRBEL ING. IVO PASKULIN). PRVI OBISKOVALCI SO BILI TUDI PRIJETNO PRESENEČENI NAD LEPO UREJENO JEDILNICO, KI JO KRASI FRESKA — DELO AKADEMSKEGA SLIKARJA PROFESORJA FRANCETA FERSlNA.
Novica o listkih, ki jih je delil upravitelj gozdne uprave Ravnik delavcem, na katere naj bi zapisali, da M. B. niso volili v delavski svet, ni več tako sveža. O tej stvari so se delavci že precej pogovarjali, sklicali so nekaj sestankov, toda tega vprašanja !so mogli nikdar do kraja razčistiti.
Kmalu po volitvah delavskega sveta se je nekaterim na gozdni upravi silno čudno zdelo, ker je bila M. B. izvoljena. Pomenkovali so se o ten:, kdo jo je volil, in naposled so sklenili, da je moral nekdo volilne glasovnice ponarediti. Zato so začeli med delavce deliti listke, na katere naj napišejo, da M. B. niso volili (do zdaj so zbrali že 22 taki listkov). Pobudnik te akcije pa je bil — kakor je pokazal zad-
nji sestanek manjšega dela tega kolektiva — upravitelj sam.
2e dolgo je tega, odkar sta se prvič sprla upravitelj U. F. in materialna knjigovodkinja M. B. (Zdi se, da upravitelj tu in tam ne ravna prav s svojimi
delavci in uslužbenci, da je včasih preveč gospodovalen, premalo tovariški itd. M. B. se mu je vedno postavljala po robu. Njen odnos do U. F. kot upravitelja gozdne uprave pa je večkrat nepravilen. Vsak izme#
„Tri tisoč dinarjev
ali • • •
za nič“
V prvomajski številki našega lista smo zapisali pritožbo Jožeta Tekavčiča in Milana Re-povža, članov delovnega kolektiva Industrije gradbenega materiala v Zagorju, ki sta jo izrekla na republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pritoževala sta se, da jima sedanji vršilec dolžnosti direktorja odreja delo, ki ne pri-stoja njunim strokovnim sposobnostim. Zanimalo nas je, kako bo te stvari razsodil delavski
Obisk v Celju
Skiupirua delavcev podjetja TOBI v Bistrici pri Rušah je pred dnevi obiskala Tovarno ermaaJirane posode v Celju. Ob koncu tega tedna pa je druga skupina delavcev podjetja TOBI obiskala tovarno »Iskra« v Kranju.
G.G
I '1
svet podjetja, kaj sodi o tem kolektiv in sindikat. Zato smo prosili našega dopisnika, tovariša Marijana Lipovška, naj poizve kaj več o teh stvareh. Tole nam je pisal:
Pred meseci je delovni kolektiv zaradi slabega in neodgovornega poslovanja v podjetju razrešil dotedanjega direktorja podjetja in tehničnega vodjo. Vse do tedaj so se razne stvari v podjetju obravnavale po domače«, kot pravimo v ljudski govorici. Omenjena tovariša sta pod bivšim »režimom« uživala določene ugodnosti. Upala sta, da jih bosta tudi letos. Med drugim sta lani v jeseni pred začetkom šolskega leta ostala mesec dni doma, čeprav sta že izkoristila letni dopust. Čeprav ■ bila v šoli, sta prejela še dobiček za leto 1957 (3700 in 3200 dinarjev). Tovariš Jože Tekavčič je prejel lani na račun štipendije 243.664 dinarjev ali povprečno 20.305 dinarjev, tovariš Milan Repovž pa 236.075 dinarjev. Ko so o pritožbi teh dveh tovarišev razpravljali člani upravnega odbora na svoji s niso vedeli, kolikšno štipendijo sta imela. 2e samo to pove, ■ i je prejšnje vodstvo podjetja samovoljno določilo višino prejemkov za ta ' /a gojenca apne-ničarske šole.
Potlej, ko sta bila razrešena svojih dolžnosti direktor podjetja in tehnični vodja, so namestili na posamezna delovna mesta ljudi, ki imajo veliko zaslug za uspehe v podjetju in ki se sedaj z vsemi močmi trudijo, da bi podjetje v novih pogojih kar najbolje zaživelo. Kot menijo v kolektivu, bi bilo krivično, če bi *- '^va tovariša sedaj zamenjala
posameznike na njihovih delovnih mestih samo zato, da bi ugodili njuni želji. Po mnenju delavskega sveta, upravnega odbora in odbora sindikalne podružnice (vsi ti organi so o pritožbi razpravljali) je pravilneje, če ta dva tovariša do začetka šolskega leta opravljata različna dela, da bosta res čimbolje spoznala podjetje in delovni proces ter se tako lahko usposobila za bodoča strokovna delavca.
In kot vedo povedati v kolektivu, se izobraženih ljudi ne boje. 2elijo le strokovno vešče delavce, ki bodo živeli in čutili s kolektivom.
Spoštujmo odmor med delom
Prejšnji četrturni odmor med osemurnim delovnim časom je bil resda za marsikoga prekratek. V naglici je pomalical, telesno in duševno pa se ni mogel odpočiti. Zato je določilo zakona o delovnih razmerjih, ki dovoljuje polurni odmor, kar dobrodošlo.
Ponekod pa polurni odmor izkoristijo za nezakonito skrajševanje delovnega časa. V podjetju »Inštitut za elektrozveze« na Linhartovi cesti in pri »Teli« v Ljubljani so odločili tako, da gredo ob sobotah prej domov, zato pa imajo med tednom samo po petnajst minut odmora.
V pravnem svetovalcu »Delavske enotnosti« sem že večkrat zasledil odgovor, da se kaj takega ne sme storiti in da mora biti odmor res odmor. AH zanje zakon ne velja?
Franc Vodnik
njiju je prepričan, da ima ob vsaki stvari edino on prav. Njuni službeni odnosi so iz dneva v dan slabši.) In ali so plod teh dabih odnosov tudi podpisni listki? To vprašanje je zdaj še odprto, vendar bo treba slej ko prej tudi nanj odgovoriti.
Nas pa veliko bolj kot to zanima, zakaj je upravitelj ob pomoči svojih sodelavcev delil take listke. Ce je bil trdno prepričan, da je M. B. ponaredila volilne glasovnice, zakaj se ni poslužil redne pdtž' ah ni morda vedel, da je takšna preiskava na lastno roko protipravna? Ali ni morda vedel, da je na ta način kršil tajnost volitev, o katerih tako izčrpno govorijo naši zakoni in ustava?
Zadeva s tem še ni končana. Na nedavnem sestanku delovnega kolektiva je upravitelj predlagal: »Pozabimo vse staro in hodimo spet dobri prijatelji.« Toda v pretekli dobi je tovariš U. F. to že večkrat predlagal. Pa vendar, razprtije so bile spet na dnevnem redu. Zdaj je delovni kolektiv gozdne uprave razdeljen v dva tabora. Prepiri so na dnevnem redu, proizvod-ija pa spi. Temu bo treba napraviti konec. Toda le ena pot je. Gozdna uprava na Ravniku bo morala dobiti novega upravitelja oziroma drugp materialno knjigovodkinjo.	N. B.
> 6 TEBI, TVOJEM DELU, • TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE >DELAVSKA ENOTNOST«
Predlogi zavarovancev
Zavarovanci podjetij spodnje Miklošičeve ceste v Ljubljani so imeli zbor volivcev v torek, 27. maja. V razpravi po izčrpnem poročilu člana skupščine okrajnega zavoda so priporočili, naj bi nova skupščina socialnega zavarovanja poskrbela, da ba se njeni člani tesneje povezali z zavarovanci in da bi ss izboljšal postopek z bolniki. Med priporočili so tudi tale:
Člani sikupščine socialnega zavarovanja naj ne poročajo svojim volivcem samo enkrat na dve leti, ob koncu poslovne dobe, marveč vsaj vsakih šest mesecev. Na teh sestankih naj se posvetujejo z zavarovanci o njihovih izkušnjah, pritožbah im nasvetih.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje naj ustanovi posebno podružnico za mesto Ljubljano, da bo povezava med zavodom in zavarovanci bližja in tesnejša. Dorsdej je namreč vse posle socialnega zavarovanja urejal okrajni zavod sam.
Ker bodo v kratkem ukinjene zasebne zdravniške ordinacije, naj zdravstveni domovi nastavijo dovolj zdravnikov, da bodo imeli čas posvetiti se bolniku. Dobra zdravnikova beseda pogosto več zaleže kot zdravilo, Ko čakajo bolniki na ordinacijo, se nekateri vrinejo, češ da imajo prednost. To so bolniki.
ki prihajajo po injekcije, bolniki s podeželja itd. Ne da se oporekati n. pr. prednosti tistega, ki prihaja vsak dan po injekcijo, saj ne more čakati po več ur- Vendar bi bilo vsekakor potrebno, da je za take bolnike določen poseben zdravnik ali poseben čas.
CV. A. K.
USPEH NI IZOSTAL
50 rudarjev končalo drugi letnik šole za odrasle v Velenju
Velenje se razvija v lepo rudarsko mesto. Hkrati tudi kulturno raste. Poglejmo danes šolo za odrasle, ki jo vodi in vzdržuje velenjska Svoboda Ustanovili so jo pred tremi leti Sola traja štiri leta in ima program nižje gimnazije prilagojen odraslim obiskovalcem, ki so
KO BOMO VOLILI ČLANE SKUPSClN PODRU2NIC IN OKRAJNIH 2AVODOV 2A SOCIALNO ZAVAROVANJE, JIM NAROČAMO, NAJ MED DRUGIM POSKRBE TUDI ZA TO, DA BODO ZAVAROVANCI BREZ ČAKANJA IN NEPOTREBNEGA ZAVLAČEVANJA UVELJAVLJALI SVOJE ZAKONITE PRAVICE. NOVO IZVOLJENI ODBORNIKI. NAJ SE ZAVZAMEJO, DA BODO SKUPŠČINE IMENOVALE POSEBNE ODBORE ALI KOMISIJE, KI NAJ PREGLEDAJO ORGANIZACIJO DELA V ZAVODU ALI PODRUŽNICI. S TEM BODO NAJOČITNEJE POMAGALI ZAVAROVANCEM.
_ DELAVSKA ENOTNOST
Glasilo sindikatov Slovenije. — Izdaja Kepubliškn svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-046, skupni za uredništvo in upravo 32-031.	— Račun pri
Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221.	— List izhaja vsak
petek. — Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 460 dinarjev in celoletna 900 din.
Kranj

V akvimu letošnjega gorenjskega sejma bo v Kranju več kulturnih prireditev, ki jih pri-rejia okrajni svet Zveze Svobod in prosvetnih društev. Od 1. do 11. avgusta bo razstava likovnih amaterjev Gorenjske, baletni večer, koncert godbe na pihala DPD Svotoode-Centeir, otvoritvena koncerta pevskih zborov »Enotnost« in »France Prešeren« ter zabavna revija.
Občinski sindikalni svet v Kranju je na dan mladosti priredil namizno teniško tekmo vanje najboljših sindikalnih ekip za prehodni pokal, na katerem so sodelovala moštva »Iskre«, »Tiiskanine«, Gorenjskega tiska in »Planike«. Prehodni pokal je osvojilo moštvo »Tiskanlne«.
MO delavcev, članov sindikata v tovarni Solar; iz Vidma je te dni obiskalo kolektiv tovarne »Iskra« v Kranju. Italijanske delavce je sprejel predsednik delavskega sveta Stane Mihelič. Gostje so si 2 zanimanjem ogledali proizvodni proces in se živo zanimali za delavsko upravljanje v tej tovarni.	M. Dj.
d ro o e mo vi c e
Šoštanj
Na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju so govorili o volitvah v samoupravne organe zavoda za socialno zavarovanje in pozvali sindikalne podružnice, naj store vse, da bi volitve čim bolje uspele. Sklenili so tudi, da bodo napravili -razpored prijav za šolo delavskega upravljanja v
Teharjah, v katero naj bi pošiljali predvsem predsednike delavskih svetov. Občinski sindikalni svet pa bo junija organiziral tridnevni seminar za člane delavskih svetov.
Preteklo nedeljo je šoštanjskd »Partizan« priredil telovadno akademijo. Gledalce je zlasti prijetno presenetila orodna vrsta članov, ki so nastopili na bradlji.
•
Dne 23. maja so v Šoštanju začeli taboriti mladinci predvo-jaške vzgoje. V prvi izmeni jih je 216. Pod platnenimi strehami bodo preživeli deset dni. V tej izmeni so mladinci iz šoštanjške in mozirske občine. Razen pred-vojaiške vzgoje bodo mladinci poslušali zdravstvena, politična in gospodarska predavanja.
' i	*
V šoštanjski termoelektrarni so sklenili, da bodo začeli graditi drugi del elektrarne. Ko bo le- ta zgrajen, se bo proizvodna zmogljivost elektrarne še enkrat povečala. Uvozili bodo švicarsko opremo, ki jim bo prihranila več premoga kot češka.
V Šoštanju sestavlja Zveza borcev kroniko o osvobodilnem gibanju v tem kraju. Starejši člani kolektiva Tovarne usnja so med drugim napisali tudi spomine na stavko v tem podjetju, ki je bilai leta 1936. I. M.
Velenje
Preteklo nedeljo so v velenjski osnovni šoli odprli razstavo vajencev šoštanjške občine, ki .razstavljajo izdelke tekstilne, oblačilne in kovinske stroke. V tej občini je nad 150 vajencev, zato bi bilo prav, da bi se nekateri mojstri bolj zanimali za to razstavo.
Jesenice
Vodstvo železarne Jesenice je izvedlo anketo med svojimi potrošniki v naši republiki in vsej državi. Iz odgovorov na anketo so hoteli razbrati, kakšne so potrebe in kakšen naj bj bil razvoj podjetja v naslednjih petih in petnajstih letih.
Perspektivni petletni plan Podjetja je že sestavljen in je sedaj v razpravi med železarji. Perspektivni petnajstletni plan, kj upošteva načela o razvoju jugoslovanskih železarn sploh, pa bo predvidoma sestavljen do konca letošnjega leta. U. Z.
Občinski sindikalni svet na Jesenicah je s svojimi 40 sindikalnimi podružnicami in podružnico okrajnega zavoda za socialno zavarovanje temeljito pripravil vse , potrebno za bližnje volitve v nove organe socialnega zavarovanja. Predvolilnih zborovanj je bUo v železarni 28,
po drugih delovnih Kolektivih pa 15. Svoj predvolilni sestanek so imeli tudi upokojenci.
V jeseniški občini bodo izvolili 30 članov v podružnico okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, 23 članov bodo volili aktivni zavarovanci, štirje upokojenci, trije pa bodo izvoljeni v bohinjski Občini.
Bohinj
Od 7. do 17. junija bo v mladinskem centru CK.LMS v Bohinju drugi letošnji seminar za mlade člane delavskih svetov. Na seminarju se bodo mladi upravljavci seznanili z osnovnimi gospodarskimi in prozvodni-mi vprašanji. Razpravljali bodo o nalogah organov delavskega samoupravljanja In ocenili, kako v podjetjih izvajajo sklepe in napotila kongresa delavskih svetov, govorili bodo o delitvi dohodkov gospodarskih organizacij, o delovnih razmerjih, o vlogi sindikatov i‘d
Trbovlje
Sest let samoupravljanja v socialnem zavarovanju je t"di v trboveljskem okraju pokazalo lepe uspehe. Predlanskim je bila ustanovljena podružnica v Brežicah, lani pa še krajevna izpostava v Sevniioi, tako da sta v okraju le dve občini Radeče in Senovo), kjer ni organa socialnega zavarovanja. S sredstvi so samoupravni organi skrbno gospodarili in presežke namenili za izboljšanje zdravstvene službe, za kar je bilo porabljenih v zadnjih letih nad 60 milijonov dinarjev.
(ek)
večinoma rudarji. Program je izpopolnjen s predavanji iz zakonodaje in delavskega samoupravljanja. V lanskem letu se je v šolo vpisalo 60 slušateljev, od teh jih je 50 z uspehom položilo izpit. K temu je brez dvoma mnogo pripomoglo tudi stališče uprave rudnika, ki v svoje tečaje za pridobitev kvalifikacije ne sprejme kandidatov, ki nimajo potrebne izobrazbe ali šole za odrasle. Šele s spričevalom te šole, če seveda nima kdo že druge izobrazbe, je možen vpis v strokovni tečaj za pridobitev polkvalifikacije, kvalifikacije ali visoke kvalifikacije. Slušatelji velenjske šole za od-, rasle hodijo trikrat tedensko v šolo in snov v glavnem zelo dobro dojemajo. Posebno zanimanje kažejo za praktična vprašanja, ki se tičejo dela v njihovem podjetju in prav posebno za vprašanja o delav©kem samoupravljanju.
Dosedanje izkušnje velenjske šole za odrasle nam dokazujejo, da bi za šolo bilo še mnogo več zanimanja, če bi spadala v rang rednih šol in bi slušatelji po končanem šolanju prejeli spričevalo o nižji gimnaziji, oziroma osemletki. Ne glede na to, pa se že kažejo uspeh; šole za odrasle v rudniku in v delavskem samoupravljanju.
Viktor Malovrh
Marljivi gasilci
Gasilsko društvo v' Vanča vesi je predvsem zadnje mesece Tv«* oej marljivo. Minulo zimo 5* zgradilo tri vaške studence, ša dva Pa namerava zgraditi sedaj. Dobili so tudi nove gasilske uniforme, ki jih doslej še niso imeli. Gasilci z Vanča vesi so imel« v načrtih tudi graditev gasilskega doma, žal pa so morali te načrte zaenkrat opustiti. Zelo prizadevni so gasilci tudi prt graditvi mosta čez vaški potok,
T. «
NAŠA ANKETA NA H MEDNARODNEM LESNEM SEJMU
Koliko in kako ii^ažamo!^^
V Izvozu predvojne Jugoslavije je igral les najvažnejšo vlogo, saj je zavzemal nad 30, v nekaterih letih pa celo nad 50% vsega izvoza. Takrat so izvažali predvsem nepredelano surovino — okrogli in rezani les.
Takoj po vojni je naš gozd spet prevzel glavno breme izvoza. Les nam je pomagal obnoviti predvojne trgovske zveze in osvojiti nova tuja tržišča. V skladu s splošnimi spremembami našega gospodarstva, predvsem z močno in naglo industrializacijo, je nastala tudi sprememba v proizvodnji in izvozu lesnih izdelkov. Tako zdaj odpade ena tretjina vsega izvoza na končne izdelke, na poti pa smo, da bodo kmalu le-ti znašali večino našega lesnega izvoza. Zdaj izvaža Jugoslavija letno za okrog 60 milijonov dolarjev-lesa. Posebno pomembna je lesna industrija Slovenije, ki zaposluje nad 16.000 delavcev (po številu zaposlenih je takoj za tekstilno in kovinsko industrijo). Slovenija ima najbolj razvito lesno predelovalno industrijo, ki izvaža 70% svojih izdelkov v 35 tujih držav. Prav zaradi tega prirejajo v Ljubljani — že od nekdaj najpomembnejšem jugoslovanskem središču lesne trgovine — mednarodne lesne sejme. Na letošnjem sejmu so sklenili za 2 milijardi 40 milijonov dinarjev kupčij, večinoma s tujimi kupci. Razstavo pa je obiskalo 52.180 obiskovalcev.
Izkoristili smo pravkar zaključen sejem in se obrnili na 15 proizvodnih in trgovskih podjetij, ki izvažajo lesne izdelke, z nekaj vprašanji. Želeli smo, naj nam povedo, koliko in kam izvažajo, kolikšna je vrednost izvoza, koliko možnosti za izvoz so izkoristili itd.
Ido nemi je odgovoril?
Anketna vprašanja smo razdelili 15 podjetjem, od katerih nam je odgovorilo le 8 podjetij ali 53.3%. Anketa bi bila veliko pomembnejša, če bi bilo odgovorov več, vendar pa je tudi tako zelo zanimiva.	,
Tovarna »Stol«, Duplica izvaža od 72 do 75% svoje proizvodnje, kar bo dalo letos .185 milijonov deviznih dinarjev. Izvaža v Anglijo, ZDA, Zahodno Nemčijo, Francijo, Belgijo, Venezuelo, Nizozemsko, Malto in na Srednji ter Bližnji vzhod. Tovarna pohištva Nova Gorica izvaža 45% svoje proizvodnje ali za 290 milijonov deviznih dinarjev letno, in sicer v Anglijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Sovjetsko zvezo in Italijo. »Brest« iz Cerknice izvaža
80% svoje proizvodnje za več kot milijon obračunskih dolarjev, in sicer v ZDA, Anglijo, Zahodno Nemčijo, Nizozemsko in Italijo. »Lesnina«, Ljubljana, izvaža 28% od celotne prodaje v ZDA, Nemčijo, Nizozemsko, Anglijo, Francijo, Irak, Libanon, ZAR, Belgijo, Švico, Italijo in Grčijo; »Hrast«, Ljubljana izvaža 50% svoje proizvodnje, in sicer v ZDA, Anglijo, Švico, Nizozemsko. Lesna predelovalna industrija Podpeč izvaža 98% svoje proizvodnje, in sicer v ZDA, Anglijo, Nemčijo, Nizozemsko ter nekaj na bližnji vzhod. »LIP« Ljubljanf pa 40% proizvodnje v Anglijo, ZDA, Izrael, Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Italijo (države so naštete po vrstnem redu vrednosti izvoza). Tovarna pohištva v Mariboru trenutno ne izvaža, poslala pa je vzorce svojih izdelkov na Nizozemsko ter pričakuje, da bo sklenila prvo pogodbo.
# Ali so še možnosti za povečanje izvoza?
V »Stolu« — kot so povedali — so izkoristili vse svoje možnosti za izvoz, potrebe na domačem trgu pa so tako velike, da jim sploh ne morejo zadostiti. Tudi izvoz bi lahko še zelo povečali, če bi dobili razmeroma majhna sredstva, s katerimi bi nabavili 6 novih strojev in tako povečali proizvodnjo za 7 do 8%. Tedaj bi več izvažali, predvsem v ZDA in Zahodno Nemčijo, za klr imajo velike možnosti. Če ne bodo dobili novih strojev, — pravijo — jih utegnejo, izpodriniti na tujem tržišču poljski in češki izvozniki, kjer iz dneva v dan povečujejo proizvodnjo z novejšimi stroji in vztrajno povečujejo izvoz.
Tovarna pohištva Nova Gorica pravi, da bi lahko izvozila vsaj 80% svoje proizvodnje, tod» s tem bi še bolj zanemarila domači trg. Ker pa bodo letos po-
večali proizvodnjo, bodo povečali tudi izvoz na 60% proizvodnje.
Tudi v »Brestu« še niso izkoristili vseh možnosti za izvoz, sodijo pa, da je to odvisno -1 trgovskih izvoznih podjetij.
Tako kot predstavniki Tovarne pohištva Nova Gorica pravijo tudi iz »Bresta«, da udeležba podjetja pri devizah ni ugodna in da zneski deviz iz namenskih skladov ne zadoščajo. Med drugim nam iz »Bresta« pišejo:
»Količnike bi morali prilagoditi dejanskim možnostim poslovanja tako, da ne bi ovirali izvoza. Težave nam povzroča tudi carina, ko samovoljno odloča o artiklu in količniku: posebno pri izvozu vzorcev, na katere čaka inozemski kupec, zavlačujejo z izdajo dovoljenj... Kupec seveda ne čaka in se obrne na drugo državo.«
»Nujno je, da kemična industrija. dobi surovine za izdelavo površinskih materialov, ker grozi, da teh materialov ne bo______
Nameravamo povečati izvoz, toda to bomo lahko dosegli le z boljšim strojnim parkom. Če tega ne bomo dobili, nas bo tako po ceni, kakor tudi zaradi boljše kakovosti izpodrinila tuja konkurenca.«
Na zastarel strojni park se pritožujejo tudi v »Hrastu«, znatno preslabe proizvodne zmogljivosti ima prav tako Lesna predelovalna industrija v Podpeči, kjer so kot pravijo, že izkoristili vse obstoječe možnosti. Zato nam pišejo: »Nove investicije so nedosegljive, z izboljšanjem proizvodnih naprav v lastni režiji pa bomo povečali proizvodnjo in za toliko — približno 20% — povečali izvoz.«
Tudi »LIP« Ljubljana primanjkuje investicijskih kreditov ...
V Tovarni pohištva Maribor imajo težave s površinsko obdelavo svojih izdelkov. Izdelujejo kuhinjsko opremo, ki je na razstavi vzbujala največ zanimanja. Pravijo, da v Italiji, Nemčiji in Angliji izdelujejo kuhi-
nje z ultra-pasom, s katerim oblagajo celo vrata in ne samo mizne plošče. Izdelava z uvoženim materialom pa je predraga in zato ne morejo konkurirati.
»Lesnina« je izkoristila le četrtino svojih možnosti. Več bo lahko izvažala šele tedaj, ko bo temeljiteje poznala tuja tržišča in bolj skrbela za kakovost izdelkov. Kakovost (čeprav so reklamacije na splošno redke) še ni zadovoljiva, ker imajo tovarne premajhne obratne kredite in zato ne morejo imeti na zalogi zadostne količine suhega lesa.
Tudi nestrokovnjak je že i. sikdaj slišal različna mnenja o izvoznih količnikih. Vprašali smo, kaj o njih menijo naši izvozniki. Direktor »Lesnine« nam o količnikih piše takole; »za pohištvo bi moral biti količnik 2.00, enako za lesno galahterijo, to pa zaradi vzhodnoevropske konkurence. Nadalje predlagamo, da se količniki ne menjavajo v enem letu dvakrat ali celo trikrat, temveč da se en sistem obdrži vsaj leto dni, o vsaki spremembi pa je potrebno obvestiti izvoznike vsaj pol leta poprej, da bi lahko regulirali ponudbe za naslednje obdobje.«
Enako je odgovoril tudi predstavnik tovarne »Stol« in podobno predstavnik Tovarne pohištva v Novi Gorici.
41 Ali konkuriramo samim sebi?
Sedanji izvoz pa vendarle kaže, da tuji kupci radi segajo po-naših lesnih izdelkih. Želijo vedno več jugoslovanskega pohištva, galanterije itd. Našim izvoznim podjetjem pa velikokrat delajo težave kratki dobavni roki, včasih pa tudi tuji kupci, ’..i takoj, ko izdelka ne morejo prodati, predlagajo izboljšave, spreminjajo konstrukcijo, kar podraži proizvodnjo, neradi pa pristanejo na povišanje cene.
Ob vsem tem se poraja vprašanje, če si v tujini tudi domača podjetja nelojalno konkurirajo (kar pa se seveda na do-
mačem trgu ne dogaja, ker potrebe domačega trga še zdaleč niso zadovoljene).
Medtem ko iz »Lesnine« odgovarjajo, da se sicer v tujini dogajajo primeri nelojalne konkurence domačih izvoznikov, toda ne zlonamerno, temveč zaradi pomanjkljive koordinacije med izvozniki pa nam iz »Bresta« pišejo:
»Nelojalna konkurenca je vsako zniževanje cen, ki jih je tuji kupec že sprejel, potem pa ga obišče drug izvoznik in mu ponudi nižje cene. Tako povzroča škodo ne le prvemu izvozniku, temveč celotnemu našemu go spodarstvu. Zgodilo se je, da nam je inozemski kupec storniral pogodbo v vrednosti 40.000 ameriških dolarjev, ker je neko izvozno podjetje iz LRS prodalo isti izdelek konkurenčnemu podjetju.«
Kako se je lahko to zgodilo?
' »Čeprav je bil izdelek zaščiten, je drugi izvoznik našel proizvajalca, ki ga je izdeloval po našem vzorcu, in pozneje z njim pokvaril trg.«
»Iz »Stola« ;»a pišejo:
»Ta konkurenca je bila lani velika, letos pa pojema (vsaj v Angliji in ZDA). Skušamo sodelovati predvsem pri določanju cen,«
Iz Lesne predelovalne industrije Podpeč so nam odgovorili:
»Nelojalna konkurenca domačih podjetij na inozemskem trgu žal obstaja — bodisi da kdo drug ponuja nižje cene ali pa izvaža izdelke slabše kvalitete.«
Predstavnik »LIP« Ljubljana piše:
»Po izjavah .izvoznih podjetij nudi več izvoznikov iz drugih republik isti artikel po nižjih cenah. Škodo in krivce bi lahko navedli le naši izvozniki.« (Zal tega niso storili.) »Mi izvažamo v ZDA otroške garniture, za katere pa smo letos zahtevali 8 dolarjev (lani 7). Kupec je ceno sprejel, zdaj pa se nam oglaša z dopisi, v katerih pravi, da bo te garniture težko prodal, ker jih neki drug jugoslovanski izvoznik (ne moremo ugotoviti kateri) prodaja v ZDA po 6 do-
Nad SOOnovih stanovanj
Kaj vse bodo letos zgradili v Zasavju
Zbral sem nekaj podatkov o tem, kaj vse bomo letos zgradili v Zasavju, se pravi, kaj bomo zgradili, da bi zboljšali razmere, ki v rujih žive naši ljudje.
Začel bom s stanovanji, saj je
Sobe za pionirje!
Učenci osemletne šole v Štorah imajo svoj pionirski odred Ivana Cankarja, v katerem delujejo; dramska sekcija, strelska sekcija, pravljični krožek, dva pevska zbora in sekcija, ki pripravlja športne nastope, tekmovanja in prireditve.
Lani so pionirji lepo proslavili 29. november, obenem pa tudi 15. obletnico pionirske organizacije. Na tej proslavi so sprejeli 130 novih pionirjev. Boizimi so s pomočjo drušitva prijateljev mladine priredili smučarsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 160 smučarjev in 200 sanikašev. Pionirji se zelo zanimajo za zimski šport, zato želijo, da bi prihodnjo zimo organizirali smučarske tečaje, za kar naj bi poskrbelo sindikalno športno društvo »Kovinar«.
V pravljičnem krožku so pionirji do 10. leta starosti. Krožek med drugim poučuje svoje člane, da sami pripravljajo in pripovedujejo pravljice. Dramski krožek, ki tesno sodeluje s Svobodo, pripravlja te dni prav-Ijičng igro »Sneguljčica«. Strelska sekcija je na okrajnem prvenstvu v streljanju z zračno puško dosegla drugo • mesilo. Pevska zbora se pripravljata za
nastop na pionirskem festivalu v Celju. Kmalu bodo ustanovili še tehnični krožek. Zanj pa še nimajo primerne delavnice. Material, orodje in strokovnjake jim bosta nudila Društvo inženirjev in tehnikov ter' Ljudska tehnika.
Največ časa pa so letos posvetili pripravam za praznovanje praznika pomladi in mladosti. Priredili so več športnih tekmovanj, prihod Zelenega Jurija, tek v vrečah, zažiganje starke zime in izlete v naravo.
Pionirski odred ipa ima tudi težave. Nima prostora, kjer bi se lahko sestajal, hrani1] razne rekvizite iitd. Železarno Store so naprosili, naj prevzame patronat nad njihovo organizacijo. Čeprav je minilo že precej časa, pionirji še niso prejeli odgovora. Pa tudi telovadnice nimajo, niči telesnovzgoj-nega društva Partizan. In še nekaj: vodstvo pionirske organizacije na osemletki v Štorah je predlagalo stanovanjski skupnosti in upravi železarne, da bi pri bodoči gradnji stanovanjskih blokov predvideli eno sobo za pionirje; kjer bi se le-ti sestajali in delovali v raznih koristnih krožkih. Jože Mastnak
stanovanje še vedno osrednje življenjsko vprašanje v vseh zasavskih občinah, zlasti v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
Letos bomo v Zasavju zgradili nad 560 stanovanj, od tega največ v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Pa tudi v Vidmu-Kir-šketn in Brežicah ter v Senovem, Sevnici in Radečah se bo precej družin vselilo v nova stanovanja. Tako veliko število stanovanj pa bo moč zgraditi le, če bodo občinski ljudski odbori pravočasno izdelali načrte in navodila za gradnjo stanovanj, ki naj hi odstranila vse tisto, kar gradnjo draži in zavlačuje.
Drugo pereče vprašanje je preskrba industrijskih središč. Z našo trgovsko mrežo nismo zadovoljni. Precej je še slabih lokalov, premalo je specialnih trgovin, primanjkuje skladišč in prvoznih sredstev. Vse to ovira boljšo preskrbo.
Zato bodo v Trbovljah dogradili blagovnico v Ulici 1. junija, kar je že dolgoletna želja trboveljskih in okoliških gospodinj. V njej bodo lahko kupile vse. kar bodo potrebovale za dom in družino. Trgovsko podjetje »Vi-taminka« si bo zgradilo skladišče s hladilnico za sadje, zelenjavo, mleko in maslo. Skladišče in prodajne prostore si, bo zgradilo tudi trgovsko podjetje »Železnina« v Trbovljah. Na prostoru ob Zabrašku pa bodo začeli graditi sodobno urejeno trgovsko hišo. V pritličju bo skladišče in razstavni prostor za gospodinjska stroje, avtomobilske dele, kolesa itd. Prodajni in upravni prostori bodo v prvem nadstropju. Trboveljčani; bodo letos dobili še novo pekarno. ki bo lahko spekla vsak
dan 8.000 kg kruha in peciva. V istem poslopju bo tudi slaščičarna in 12 družinskih stanovanj.
V	Vidmu-Krškem bodo pr; novem hotelu zgradili dva stanovanjska bloka s trgovskimi lokali, ki bosta zametek novega mestnega središča. V enem bo špecerijska in manufakturna trgovina, prodajalna konfekcije in galanterije. V drugem bloku pa bo grosistično trgovsko podjetje »Tobak« Videm-Krštoo z maloprodajno trgovino; razen tega Pa bo v tem bloku še mesnica z lastno hladilnico in sodobno urejena trgovina tehničnega materiala s servisom. V vsakem bloku bo osem stanovanj.
V	Brežicah nameravajo letos zgraditi novo pekarno. Imajo tudi že načrte za novo klavnico, nimajo pa še dovolj sredstev. V Sevnici gradijo veliko trgovsko poslopje, v katerem bo tudi komunalna banka. V Senovem. Radečah in Hrastniku bodo odprli več trgovin v novih stanovanjskih blokih. Zagorjani pa bodo verjetno že letos dobili novo trgovino za železnino in novo pekarno.
Razen tega bodo v Vidmu- 1 Krškem uredili vodovod in kanalizacijo, v Brežicah novo kopališče na Krki, na Bizeljskem zdravstveni dom, v Sevnici bodo adaptirali dom »Partizana«, v Senovem pa nadaljevali z gradnjo vodovoda. V Hrastniku imajo pripravljene načrte za novo klavnico, nimajo pa še denarja. Na Izlakah nad Zagorjem in v Radečah bodo bržčas v kratkem kupili nekaj opreme za mletoamd. V Zagorju pa bodo letos še nadalje gradili nov kul-
turni dom na Cesti 9. avgusta in dogradili stavbo občinskega ljudskega odbora.
Ko že govorimo o naših težavah in novih objektih družbenega standarda, se spomnimo še na promet, ki nam povzroča obilo preglavic. Vozni park je v slabem stanju, slaba pa so tudi cestišča. Nujno je, da v letošnjem letu začnemo odločneje reševati to vprašanje. Avtopre-vozniško podjetje »Avtoprevoz« v Zagorju je letos že dobilo nov avtobus, ki vozi na redni progi Trbovlj e—Zaigor j e—Lj ub-Ljana. Upamo, da bosta*’ tudi prevozniški podjetji »Avtopre-voznšštvo« v Trbovljah in »Prevoz« v Brežicah dobili nekaj nujno potrebnih avtobusov.
ek
larjev. Zdaj zahteva znižanje cene ali pa izjavo od »Slovenijalesa«, da v ZDA teh garnitur ne bo prodajal nihče drug kot on.«
Ni nam potrebno posebej poudarjati, kolikšna je škoda, ki jo zaradi takih primerov trpi naše gospodarstvo. Pristojni £(-nitelji bi morali te pojave v kali zatreti, krivce pa kaznovati.
9 Kakšna naj bi bila organizacije izvoza?
Tako se je glasilo naše zadnje vprašanje. Odgovorili so nam:
»Brest«: »V LRS naj bo samo ena izvozna organizacija, v upravljanju le-te pa bi morali biti predstavniki proizvajalcev.«
Tovarna pohištva Nova Gorica: »Od pravilne in dobre strokovne organizacije je odvisen uspeh vsega izvoza. Sodimo, da veliko število izvoznikov pohištva ne bi bilo koristno.«
»Stol«: »Neposreden izvoz nam zagotavlja na j večji uspeh. Kot proizvajalec in izvoznik imamo doma pri roki vso problematiko proizvodnih. in izvoznih možnosti. S pravilnim vsklajeva-njem le-teh dosežemo uspeh. Število izvoznikov naj ostane tako, kot je danes, ker vsi dobro poznajo svoj krog odjemalcev.«
»Lesnina«: »Organizacija izvoza je sedaj v glavnem zadovoljiva in bi zmanjšanje števila izvoznikov slabo vplivalo na čedalje bolj razcvetajočo se zunanjo trgovino. Potrebna pa bi bila še večja koordinacija med izvozniki ter stabilni predpisi za regulacijo našega izvoza.«
Lesno predelovalna industrija Podpeč. — »V samoupravne organe pri izvoznih podjetjih je nujno voliti predstavnike proizvodnih podjetij in povezati interese izvoznika in proizvajalca.«
»LIP« Ljubljana — »Izvozniki — v LRS dva ali trije — bi morali obvladati vsa inozemska tržišča in dobro poznati potrebe ter zahteve tujega trga in kupca.«
»Hrast« — »Izvozniki bi morali imeti sposobne kadre, ki bi znali prodati kar največ in po najvišji ceni.«
Slednji odgovor vsebuje želje vse naše lesno predelovalne industrije. Anketa je pokazala, da tuji trg še vedno odpira velike možnosti našim izvoznikom. S stabilnimi količniki, z boljšo proizvodno opremo in pa z dobrim sodelovanjem naših izvoznikov (namesto škodljive »konkurence«) bo zagotovljeno povečanje izvoza, hkrati pa se bo dvignil ugled naših lesnih izdelkov v tujini.
Medtem, L inozemski proizvajalci najraje iredelujejo bukovino, ki je je v Jugoslaviji veliko, in že zdaj z izdelki iz bukovega lesa uspešno konkurirajo tujim izdelkom iz dragega lesa — celo po zelo ugodni ceni tako za proizvajalca kot za našo državo. Na-daljni izvozni uspehi pa so odvisni tudi od rekonstrukcije že zares starih proizvodnih obratov in pa od večje proizvodnosti dela. Tedaj bomo izvažali še več in pa tudi na domačem trgu bo dovolj sodobnih in ne predragih lesnih izdelkov.
D. D.
ENKALON,
NVLON, PERLON,
CREPPE-NVLON
6
Komu
pripada
dodatni
dopust?
Pred kratkim je izšlo v urad* nem listu FLRJ navodilo o dodatnem dopustu.
Daljši letni dopust (ki je predpisan po zakonu o delovnih rrz-merjih, lahko dobijo po navodilu zveznega sekretariata za delo vsi tisti delavci in uslužbenci, ki delajo pod posebnimi pogoji.
Delo pod posebnimi pogoji jc na tistih delovnih mestih, kjer se čas računa s povečano dobo zaposlitve po zakonu o pokojninskem zav-rovanju, dalje na tistih delovnih mestih, kjer je po zakonu o delovnih razmerjih prepovedano delo žena in mladine, tam, kjer je predpisan skrajšan delovni čas, kjer pride večkrat do poklicnih bolezni, kjer so delovni pogoji zdravju škodljivi ter na težkih in odgovornih dolžnostih, kjer je za opravljanje teh dolžnosti potreben večji umski in fizični napor, kjer je potrebno večje prizadevanje tako med delovnim časom kakor tudi po njem.
Pod posebnimi pogoji delalo tudi invalidi, matere, katerih otroci še niso stari 8 mesecev in matere z dvema ali več otroki do 7. leta starosti.
Vsi ti delavci in uslužbenci lahko dobe največ še 6 dni dopusta.
Delavec, ki dela pod posebnimi pogoji in ima 5-letno delovno dobo, lahko dobi z vštetimi dodatnimi dnevi 18 delovnih dni letnega dopusta, s 15-letno dc-'ovno dobo 24 delovnih dni, s 25-letno dobo pa 30 delovnih dni Ud.
Na katerih delovnih mestih ' za koliko časa se lahko v nekem podjetju poveča redni dopust, bo v skladu s tem navodilom določila gospodarska organizacija sama.
V istem navodilu je tudi rečeno, da je treba upoštevati pri določanju dodatnega dopusta, kako težko je delo pod posebnimi pogoji, koliko časa je delavec delal pod temi pogoji, napor, ki ga je vložil v delo, kakor tudi uspehe, ki jih je dosegel.
Po tem navodilu mora pri določanju letnega dodatnega 'o-pusta sodelovati tudi sindikalna organizacija.
Sindikalne organizacije v delovnih kolektivih naj si prizadevajo, da bodo delavski sveti dosledno Izvajali vsa določi'- o letnih dopustih.

^ačeia je delovati triindvajseta radijska postaja v naši državi, postaja je v glavnem štabu mladinskih delovnih brigad na Otočcu. Ob otvoritvi je spregovoril komandant Miča Novkovič v imenu jugoslovanske radiodifuzije pa je pozdravil poslušalce Drago Seliger. — Iz delovnega naselja na Gmajni na avtomobilski cesti je v proslavo rojstnega dne tovariša Tita in dneva mladosti odletela proti Ljubljani štafeta devetnajstih golobov kluba »Sel«. Za njo je druga skupina golobov nadaljevala
štafeto iz Ljubljane do Zagreba in Beograda.
Čevljevo v tujino
Na) se vam predstavim: navaden domač kranjski čevelj sem, kakršne vsak dan gledate po izložbah in se čudite, zakaj so ob njih listki s tako visokimi cenami, čeprav so te številke tolikokrat prečrtane in zra-veii z rdečilom napisane nove, z obveznim geslom: »Globoko smo znižali cene.« Preveč bi bilo, če bi vam pravil, iz kakšnega usnja so me naredili in kakšna (nemogoča) imena mi dajejo. Saj me poznate: tolikokrat ste že preklinjali na moj račun, če se vam je na vsem lepem odlepil podplat __ Povedal vam bom zgodbo, kako
sem potoval v inozemstvo.
Lansko leto, ko je na vrata že krepko pritiskala zima, bi moral odpotovati v inozemstvo. Kar na dve celini so me poslali: v Afriko k črncem, ki jih v filmu po navadi vidimo skoraj gole in bose, in v Južno Ameriko. Teh temperamentnih Ameri-kancev se precej bojim: venomer vihtijo v rokah velike »kolte« in kaj kmalu me bo kateri izmed njih preluknjal. A kaj si morem pomagati, ko pa so moji gospodarji tako odločili? Toda saj končno nisem sam. Blizu dva tisoč parov nas je. Naša naloga je, da se črncem in Amerikancem čimbolj prikupimo. Potem nas bodo hoteli imeti še več. Drugič bi jih prišlo za nami štiri tisoč, deset tisoč itd. Pravijo, da bi za nas dobili devize. Ne vem sicer, za kaj jih uporabljajo, a pravijo, da so za našo državo zelo važne. Pred volitvami je na zborovanju v naši tovarni govoril nek poslanec o pasivni zunanjetrgovinski bilanci in nam to povedal. Ker to razumem, se tudi ne upiram iti k Amerikancem, čeprav imajo tako strašne samokrese.
Ze novembra lani bi morali na pot. Naš uvoznik »Mister John&Co« je dobil dovoljenje od tamkajšnjih oblasti, da nas sme
potovanje
prepeljati na ameriško kopno. Od pripravljanja na tako dolgo pot čez veliko lužo se nas je lotevala prava potovalna mrzlica. Takrat se je pa zgodilo tisto, česar še danes prav ne razumem. Naši cariniki nas niso pustili čez mejo. Rekli so, da je treba dobiti dovoljenje iz Beograda. Moji gospodarji so pisali v Beograd.
»Tako in tako ...« so pisali, »dolgo smo morali čakati na to priložnost. Sedaj je »Mister John & Co« pripravljen poskusiti z našimi čevlji. Ker je ta trg za nas zelo važen... V pričakovanju ugodne rešitve« in tako dalje.
Potem smo čakali. V skladišču se je prah nabiral na, naših zabojih. Minil je -mesec, nato drugi. Novo leto. Prišla je pbmlad. Se vedno smo čakali. Tedaj je iz Beograda prišlo dovoljenje. Že so nas hoteli odposlati, pa so se spomnili, da bi bilo prav, če bi prej obvestili firmo »Mister John & Co«. Kmalu je prišel odgovor. »Mister John & Co« sporoča, da mu je zelo žal, toda njegovo uvozno dovoljenje je veljalo samo do konca lanskega leta. Moji gospodarji so se Mr. Johnu opravičili, ker se niso držali dobavnega roka, in ga prosili, naj poskusi dobiti novo dovoljenje. Mr. John je ljubeznivo odgovoril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči.
Zopet smo čakali. Nov prah se je nabiral na naših zabojih. Pred nekaj dnevi pa sem slišal veselo novico. Moji gospodarji so od Mr. Johna dobili sporočilo, d,a nas lahko pošljejo. Na novo so nas prepakirali, ker je bilo treba z nas spraviti sedem mesecev star prah. Upam, da nas bodo tokrat cariniki spustili čez mejo.
Sedaj, ko grem po sedmih mesecih končno na pot, mi je zopet prišlo na misel predavanje tistega poslanca o pasivni zunanjetrgovinski bilanci. Zato pa še manj razumem,, zakaj. smo morali tako dolgo ‘čakati. Kaj pa, če nas Amerikanci seda) ne bodo hoteli, ker nas je mogoče že kdo drug prehitel?	iKr
Potoki alkohola
Laična razmišljanja o potrošnji alkoholnih pijač v Zasavju
PosHcubov aa zimanj&anje potrošnje eJtkoho-linilh pijač, je bilo pri nas nič Jcoliko. Lani, menida je bilo pomladi, so po zasavskih kinemaitogirafih vrteli kratki fltai z naslovom:	»Boj alkoholu!«
Obisk je bil porazen: med red-lami otoiskavaksi so bili otroci, žene in, kot bele vrane, moški. To torej ni vžgalo! Tajništvo za notranje zadlave je izdelalo obširno staitisitikio prorojetnih nesreč aafadi kralja alkohola, s katero so seznnili vse voznike motornih vozil, včlanjene v njihovih strokovnih društvih. Tudi to ni dalo želj enih rezultatov, ker se število nesreč na cestah ni kdo ve kaj zmanjšalo. Zdravstvena služba je poskusila s predavanji in prikazala zle posledice prekomernega uživanja aUkioholnih pijač. Brez posebnih uspehov.
*ani so tekle alkoholne pijače v Zasavju malone v potokih. Naša gostinska mreža je stočila ljudem kar 18.780 hi vina, 4040 hi piva in nad 2100 hi žganja in žganih pijač. Napram letu 1950 je porasla potrošnja vina za 1.070 M, potrošnja piva za 2.510 hi, medifceim ko je bilo stočeno 110 hi žganja manj. Tako so gostišča trboveljskega okraja ustvarila lani 928,623.000 din prometa,' kajpada predlvaem s prodajo pijač.
Ne bi hotel tarnati in delati brezglave zaključke nad tolikšno količaiK) prodanih pijač, vendar mi zdi, da smo s tem že skoraj zapraviti določene prednosti, izvirajoče iz preteklih let, ko so nam statistiki na ves glas objavljali, da se poraba alkohola pri nas zmanjšuje. Optimistično nazspoloženje pa ee je žal umaknilo precejšnjemu pesimizmu, ko so, kdo ve komu je bilo to potrebno, ponekod pohiteli z ustanavljanjem novih »oštarij«. Nemara nekaterim m bilo všeč, da bi šli avtomobil' ali celo vlaki, naloženi z alkoholnimi pijačami mimo Zasavja Gostilne so rasle kot gobe . dežju in zdaj jih imamo v okraju že 208. Postavljajo se Trbovlje, Zagorje in Brežice. V prvi občini jih je 37, v drugi ena, v tretji pa samo tri manj. Vse bi bilo dobro, če bi vsa ta gostišča resnično zaslužila to ime, žal je vse drugače. Na prste bi lahko prešteli gostilne, s kulturno postrežbo. Besda je zbornica to v zadnjih letih dokaj zaostrila kaj prida pa to ni pomagalo. Sr redkejše pa so gostilne z dobrimi pijačami in menda smo s, med okraji na Slovenskem, že kar pridobili sloves, da prodajamo najbolj »kvalitetne pijače«,
Posebnost so v Zasavju tako imenovana gostišča družbenih organizacij. Bred leti je bilo zelo v modi ustanavljanje podobnih gostišč in nekatera društva in organizacije so kar tekmovala. Se »Svobode« niso hotele biti prikrajšane za ta vir dohodkov in ker ponekod niso dobili potrebnega dovoljenja, - so kar na lastno' pest točah pijače. Resnici na ljubo je treba priznati, dia so ljudje raje posedali po teh toka lih, ker so jih organizacije in društva domiselno opremite, ker so odvajale precej manj dajatev kot redna gostišča. Gospodarski odbori teh gostiln pa so se potrudili in poskrbeli pristna, domača vina. Je že res, da so prereka,tere organizacije in društva s tem denarjem zamašila vrzeli v svojih blagajnah, seveda Pa je moralo priti do nič kaj razveseljivega pojava, da je začela dejavnost teh institucij rapidno padati. Marsikje se je delo društev ali organizacij tako zmaličilo, da so bili občni zbori prave, pravcate vojne. Zdaj zmaguje, kot je videti, zdrava rarascdlnost. Gostilne tistim, ki so dolžni Skrbeti za gostinstvo: okrajni ljudski odbor pa je že sprejel odlok, po katerem se bodo gostišča pri družbenih organizacijah postopoma ukinila. Za to ali ono društvo bo to bol j ali manj boleče, morda bo manj različnih nastopov, tekmovamj, otrgandjaeije in društva pa se bodo ponovno navadile z malo denarja dosti opravita.
Vse kaže, da bo treba za zmanjšanje 'potrošnje alkoholnih pijač resneje ukrepati. Majhen napredek je dosežen z ustanavljanjem točilnic brezalkoholnih pijač. Za zdaj je teh še bore malo; v Zagorju, Vidmu-Kirškem pa tudi drugod se že resno pripravljajo In iščejo ustrezne pro-
store. To pa ne bo dovolj. 2e tri leta zapovrstjo berem v osnutku družbenega načrta hrast-ndške občine, da tamkaj potrošnja žganih pijač, zlasti žganja, nenehno raste. Poznavalci utemeljujejo to s tem, da so ondod v nekaterih podjetijh taki delovni pogoji, da so delavci pri-siljend spiti več žganih pijač. Zdaj ko so ta podjetja uvedla mlečne malice, se .poraba žganja manjša. Razen tega tudi občinski ljudski odbor pripravlja določene ukrepe; s katerimi bo skušal omejiti potrošpjo žganih pijač. Zdi se mi, da brez sodelovanja sindikalnih dn drugih organizacij ne bo mogel kaj prida storiti Zlasti sindikalne organizacije bd morale v svojih pod-pojavih ta s konkretnimi sklepi odpravljati to sta,nje. Seveda pa to delo ne bi smelo biti kampanjsko, ker bi se izrodilo. Največ bi se dalo napraviti z uva-janjem mlečnih malic po vseh tistih podjetjih, kjer so delovni pogoji razmeroma težki. Zdaj so mlečni predeli Zasavja že toli-
kanj razviti, da ne bi smelo .primanjkovati mleka in mlečnih izdelkov.
In še pojav, ki ga bodo morali v Zasavju odločno zatreti. Crn: vinotoči še venomer cvetejo in nihče ne razpolaga niti z približnimi podatki, kolikšne količine alkoholnih pijač gredo iz teh lukenj v denar. Navadno prodajajo črni vinotoči svoje izdelke z imenom pristnih pijač, organi tržnih inšpekcij pa so doslej še vedno, kjerkoli so imeli srečo in našli take vinotoče, odkrili bogato krste s tekočino, ki ji navadno pravimo voda. Dostikrat pa so bile pijače delno pokvarjene.
Brez skupnega prizadevanja se torej 'potrošnja alkoholnih pijač v Zasavju ne bo zmanjšala. če bo to prizadevanje stalno in če bodo namesto zakotnih gostiln odpirali raje mlečne in brezalkoholne restavracije, bi bodo skrbele za cenene pijače, se aihokollzem ne bo razraščal.
M. 7.
Z združenimi močmi nov počitniški dom
Delavci podjetja »Snage« iz Ljubljane, »Javne razsvetljave«, »Mestne vrtnarije« in »Mestnega vodovoda« doslej niso poznali male vasice Bolterije v Istri.
šsJ I
rit
Počitniški dom v Bolperiji, last komunalnih zavodov iz Ljubljane
Odslej pa jo bodo vsako leto obiskovali. Dne 1. junija je bil namreč odprt v tem kraju počitniški dom teh kolektivov. V počitniškem domu bo izmenoma počivalo 40 do 50 članov teh kolektivov s svojimi družinami.
Pred tremi meseci je bil ta, sedaj zelo lepo urejen počitniški dom, še stara zapuščena zgradba, v kateri je bilo skladišče. Po skupnem dogovoru vseh teh kolektivov in ob gmotni pomoči, ki jo je nudil tudi odbor za oddih okrajnega sindikalnega sveta, pa so delavci v treh mesecih uredili počitniški dom.
Počitniški dom bo za delavce teh kolektivov tudi zdravilišče. Delavci podjetja »Snage«, »Javne razsvetljave«, »Mestne vrtnarije« in »Mestnega vodovoda« opravljajo svojo službo ob vs? kem vremenu in so nič kolikokrat mokri. Zato revmatična obolenja niso redkost. Kopanje v morju in sončenje za njih i -bo samo razvedrilo, temveč tudi zdravljenje.	J. .8.
Videm - Krško
Delavski svet Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem je na svoji seji dne 26. V. 1958 sklenil preimenovati ppdjetje v: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško.
Počitniški domovi — last družbenih organizacij
V kratkem bodo zvezni organi sprejeli nekaj predpisov, ki bodo uredili osnovna vprašanja našega turizma. Gre predvsem za zakon o turističnih krajih in za zakon o turističnih gospodarskih organizacijah, za odlok o počitniških domovih ter \ posebne predpise, ki bi regulirali višino in način določanja ter uporabe turističnih taks.
Od vseh zakonov, odlokov n predpisov bo gotovo najprej sprejet odlok o počitniških domovih, kajti vsi dosedanji predpisi o teh domovih so razveljavljeni.
Čeprav predlog ega odloka še ni dokončno oblikovan, je vendar znano, da bo predpisoval enoten značaj počitniških domov. Doslej so imele počitniške domove gospodarske in družbene organizacije (poslovanje teh domov ni bilo enotno, različne pa so bile tudi obveznosti do skupnosti), predlog novega odloka pa predvideva, da bodo počitniške domove lahko ustanavljale in imele le tiste družbene organizacije, ki neposredno skr-be za življenjsko raven svojih članov. Počitniški domovi bodo imeli tudi enotne obveznosti. Plačevali bodo amortizacijo (in s tem zagotavljali enostavno reprodukcijo osnovnih sredstev), pa tudi prispevek od osebnega dohodka svojih delavcev in nameščencev. Ne bodo pa izločala drugih sredstev, kot so na primer obresti na osnovna sredstva in prispevek od dohodka.
Gospodarske organizacije ne bodo več imele počitniških domov. Imele jih bodo le njihove sindikalne organizacije. Zato bo odlok urejal tudi vprašanje dotacij, ki naj bi jih gospodarske organizacije dajale sindikalnim podružnicam za počitniške domove. Gospodarske organizacije bodo lahko (na osnovi splošnih predpisov) porabile sredstva skupne potrošnje za investicije in dotacije počitniških domov.
Odlok bo moral tudi točno določiti, kdo bi lahko uporabljal počitniške domove, kakšen naj bo odnos ustanovitelja do doma, kako se oblikujejo cene v domovih in kakšno — minimah ;) — tehnično in zdravstveno opremo naj imajo.
F Ing. Slavilo Marjanovič : PROUČ6VAMJe PeiA

Za naše gospodarsko življenje sta v minulem tednu važna med drugim dva dogodka: tretji kongres društva ekonomistov Jugoslavije in IV. letna skupščina Industrijske zbornice Jugoslavije. Na kongresu ekonomistov so prebrali več referatov, ki so obravnavali proizvodnjo, osebno potrošnjo itd. Delegati so razpravljali tudi o posebnostih našega sistema planiranja. — Eno izmed opozoril, izrečenih na tej skupščini, je bilo, da bi morala naša podjetja čim dosledneje uveljavljati ukrepe za zmanjšanje zunanjetrgovinske bilance. To pomeni, naj bi za pospešen izvoz ubrala razna pota, ne pa da bi se zanašala samo na spremembo izvoznih količnikov.
ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA:
Nenapovedana točka
Na medaivneim. zasedanj« skupščine irepuMlšfceiga zaivoda za socialno zavarovanje je bila glavna točfea dnevnega reda s*cer razprava o delu samiaupnavnSfa organov v pretekli dolbi, vendar ®s je vsa razpirava sukala zgolj o zobozd rarvstvtenl stažlbi.
Vsekakor je moč raiziumeti prizadetost samoupravnih, organov socialnega zavarovanja, saj so oni dolžni zagotoviti, da morejo zavarovanci uresničiti vse pravice, ki jim po zalkoniu .pripadajo in da so prav zato posebej opozorili na zobozdravstveno službo. Pravice na popravilo zob .pa zavarovanci dostikrat ne morejo uresničiti, ker' ne pridejo na vrsto.
V	SlovenSjl je danes 330 Bobnih terapevtov, med njimi komaj dobra 'tretjima zobozdravnikov, drugi so dentistt. Od teh jiilh |}e v ambulantah 281, torej
OBRHTMA AMBULANTA RUDNIKA V ZAGORJU
V	Zagorju ob Savi so se marljivo pripravljali na volitve samoupravnih organov socialnega zavarovanja. Občinski sindikalni Svet je imenoval tudi poseben polltičnii štab, ki vodi priprave na volitve.
S tem, da bodo letos odprli obratno ambulanto v rudniku, bodo posebej pripomogli k temu, da bodo zavarovanci laže prišli do zdravnika in da jim ne bo treba tako dolgo čakati v ambulantah. Nekaj denarja je dal okrajni zavod iz sklada za preventivo, za inštrumente pa je največ prispevala podružnica.
V	Zagorju, ki šteje 16.000 prebivalcev, so trije zdravniki. Dva sta v ambulantni službi, tretji pa dela na bolniiiškem oddelku zdravstvenega doma tako da odpade na enega zdravnika v am-
odpade n,a enega terapevta okoli 5.500 prebivalcev. Seveda pa so po ollorajih neenakoremmioi razporejeni. V Ljubljani odpade na enega terapevta 2.300 ljudi, v mutokosolboiškem okraju pa celo 12.000.
Republiški zavod si že dlje časa prizadeva, da bi reišili to vprašanje. Na njegovo pobudo j© svet za zdravstvo že pred štirimi teti sklenii!, naj ee ustanovi denistična šote, vendar šole š6 danes ni, čeprav je imel republiški zavod pripr.aivljenega že 'precej denarja zanjo. Vodstvo s tarnat otoškega oddelka medicinske fakulteto se jo ves čas odtočno upiralo ustanovitvi den-tilstičme šole, češ da bo fakulteta sama v kratkem času vzgojila vsaj za Silo dovolj zobozdravnikov. Do konca aprila letos pa je prišlo iz nje le 32 zobozdravnikov, na kliniki pa se jlih je specializiralo 18. Zato je povsem razumljivo negodovanj© Slanov skupščine, ki sd pred' štirimi leti slišali zagotovila, da bo dala medicinska fakulteta dovolj kadrov in slišijo isto obljubo tudi danes. Med tem časom so študij na tem oddelku podaljšali celo na šest let, zdaj j® preračunan spet na pet let in j© težko zanikati, da me leži del krivde za to tudi na vodstvu sitomatolo-škega oiddellkia medicinske fakul-. tete. V petem letniku je letos vpisanih 18 študentov, absolvi-ralo jih je pa 15, kar tudi && n© bo mofčnio omilil© pomanjkanja aoboadnaivnikoiv v n.alši republiki. Na skupščini so jasno opredelili svoje staJSIšče: vseeno je, na kakšen način se vzgajajo zobozdrav-stvemi terapevti. Važno je, da so in da so tako uspoisioltoljieni, da bodo mogli strokovno opravljati svoj posel, čudili, pa so se svetu za zdravstvo, ki kljub že. davno sprejetemu sklepu, da se ustanovi dentističnia šola, znova
Miza, pri kateri delavec dela, mora blsii nižja od lahti za 3 do 5 cm in to velja. Se delavec o!) nj«i stoji ali sedi.
Predmet, M leži najdelj 66 cm od sklepa v ramenu, lahko človek doseže in prime z iztegmjeao roko, pri tem mu ni treba pregibati telesa. Polkrog opisan s 46 cm od sklepa v ramenu, označuje mejo daljnega dosega. Najoddaljenejša točka od roba mize je 67 cm.
Meje bližnjega dosega pa opisuje polkrog s 34 Cim od točk«, v kateri se križata rob mize z osjo pbdlaMnice, naslonjene na mizi, pri vertikalno sproščenih mišicah. Predmete, ki so bližje, je moč pitona z roko, ne da bi se ta izpcrežija (gibanje v lahtu (kot v centru).
Meja bližnjega dosega, kot meja prek katere je za to potrebno večje napenjanje za delo, ni točno določena. Meja daljnega dosega je označena z vrhom palca iztegnjene roke, kajti predmet je mogoče prijeti s prsti samo, če leži v okviru teh meja. Ta meja je stalno določena, ker je za prijemanje predmeta izven nje potrebno premikanje telesa.. To pa se že šteje za dodaten napor.
Prostor nad mizo Je prav tako omejen z dvema sfernima površinama, ki sta označeni z mejo bližnjega in daljnega dosega v prostoru nad površino delovne mize. prostorna meja daljnega dosega se giblje samo do 45 stopinj. Predmeti, ki stoje na dosegu iztegnjene roke ali nad 45 stopinj, terjajo ve« napor piečnih mišic in dviganje glave. Prostorna meja bližnjega dosega pa se lahko giblje po sferni površini vse do 99 stopinj. Toda v to mejo ne postavljamo predmetov zato, ker zmanjšujejo svetlobo.
Delovni prostor je v sredini pred delavcem alti v mejah bližnjega dosega. V prostoru med mejo bližnjega in daljnega dosega postavljamo predmete, ki jih delavec redkeje prijema, v mejah bližnjega dosega pa tiste predmete, ki jih delavec pogosteje vzame v roko.
Zato, ker se roka najmanj utrudi, če svobodno visi, ni ,priporočljih'o, da je skrčena v lahtu vseh osem ur. To pomeni, da ni treba postavljati vseh predmetov, ki so potrebni na delovnem mesta, v mejo bližnjega dosega. V tem primeru namreč delavec ves čas ne bi prav nič iategraiil roke. Predmeti, ki jih redkeje jemlje v roko, naj bodo postavljeni v mejah bližanega ali daljnega dosega zato, da bi lahko delavec občasno stegnil roko.
Pri proizvodnji raznih aparatov in instrumentov je veliko drobnih delov, ki »e stekajo na [prostor montaže. Zato, ker Je prostor na delovnem mestu omejen in ni mogoče postavi® drobnih delov z njl-hovimi zabojčki v meje bližnjega niti v meje daljnega dosega, imamo zabojčke
z nagnjenim dnom. Na spodnjem delu dna je odprtina, skozi katero se stekajo deli jz zabojčka. Takšni zabojčki lahko stoje tudi dalje od meje dosega, toda odprtine morajo biti v teh mejah.
C e je več r aznih sestavnih delov, morajo bitj le-ti razdeljeni po obliki in velikosti, vsak v posebnem zabojčku. Zato, da bi zmanjšali prostornino delovnega mesta, pa je treba izdelati kombinirane zabojčke z nagnjenim in razširjenim dnom. Vsak material doteka po nagnjenem dnu (večji deli po spodnjem dnu, manjši po zgornjem). Dotok materiala pa mora biti v mejah bližnjega dosega.
Na duhovit način so na primer racionalizirali tehtanje meda v prodajalnici beograjske čebelarske zadruge. Gibe, Id so bili potrebni za prenašanje medu od soda do tehtnice, so odstranili tako, da teče tehtnica po tračnicah pod odprtinami rezervoarjev. Tako lahko natočijo med brez najmanjšega napora. Ob tem se ne zamaže posoda, medu ni treba dolivati ali odlivati. To je primer gibljivega delovnega mesta.
4, Odlaganje predmetov tam, kjer je opravljen zadnji del operacije, mora biti organizirano tako, da jih delavci izpuščajo iz rok. To pomeni, da predmetov ni treba nositi (terbling : gib z bremenom) do tistega mesta, kjer jih bodo pustili temveč, da jih je treba izpustiti iz roke tam, kjer je opravljen zadnji gib te operacije.
Na delovnem mestu je sicer predvidena ta delovna operacija, toda če bi izdelane proizvode puščali tam, bi se delovno mesto hitro napolnilo, zaradi tega velja speljati žlebiče, po katerih naj polzijo predmeti od končne operacije do zaboja, kjer odlagalo obdelane kose ali pa nad trak, ki jih prenaša na naslednje delovno mesto. Odlaganje predmetov v zabojčke uredimo za serijsko proizvodnjo, odlaganje na tekoči trak pa za množično proizvodnjo. Začetek žleba, ki je nagnjen nad zabojček ali trak, da lahko po njem drse predmeti, naj bo čim bliže tistemu prostoru, kjer se opravlja zaključni gib operacije.
Po zaključnem terbllgu (Izpuščanju) se ciklus operacije ponavlja s prvim ter-bligoea (prazen gib). Ta gib se mora nadaljevati z .gibom, s katerim smo predmet odložili in to tako, da je smer enega in drugega giba povezana z linijo brez ostrih sprememb. Iz tega razloga izbiramo tisto mesto, kjer bomo postavili vhodni del žlebiča tako, da bo le-ta kolikor mogoče blizu prostora, kjer se zaključuje prvi terblig ciklusa (prazen gib). Zato, da bi izpolnili oba pogoja določimo prostor, kjer izpuščamo obdelan predmet iz roke na sredini med prostorom, kjer opravljamo zaključni gab operacije in kjer je treba vzeti v reke naslednji predmet ali orodje.
Delovno , mesto najbolje uredimo takrat, kadar delata obe roki istočasno In simetrično. Zato velja določiti dvoje simetričnih mest za odlaganje predmetov (začetki žleba) in tako dosežemo, da je celotno delovno mesto simetrično urejeno.
5.	Napor pri delu lahko zmanjšamo, če skrajšamo ai!t odstranimo neučinkovite gibe, ki so ipotrebrai za določeno delovno operacijo. Delavec namreč ob vsaki operaciji večkrat vzame v roke material in orodje ter ga izpušča. Pri tem opravi vsakokrat dva osnovna giba (prazen gib in gib z bremenom). Ob tem opravi šo tele terblige: prijeroanje, držanje in izpuščanje. Zato, da zmanjšamo napor pri teh gibih, je priporočljivo, da je vse tisto, kar delavec prijemlje, nameščeno tako, da so gibi povezami z rahlo ukrivljeno Unijo, brez ostre spremembe smeri.
V nekaterih podjetjih visi orodje točno nad delovnim mestom. Kadar hoče delavec uporabiti neko orodje dvigne roko le toliko, da ga lahko zgrabi in potegne do predmeta, ki ga obdeluje. Ko je delavec opravil to delo, spusti orodje, ki Je pritrjeno na vzmeti, in te-to s« samo vrne na svoj prostor. Tako so največkrat nameščeni mali električni vrtalni stroji, elektrode in podobno.
Ce je orodje tako razmeščeno, so nepotrebni terbiigi zato, da ga delavec vrne. Nepotreben je torej gib z bremenom in prazen gib. Razen tega pa s tem zagotovimo. da je orodje vedno na istem mestu in ga pri ponovni uporabi n* treba iskati. S tem se izognemo tudi ter-bllgom: iskanje in izbiranje.
6.	Osvetlitev delovnega mesta in ostali delovni pogoji so tudi zelo važni Med ostale delovne pogoje velja šteti: čist zrak (brez prahu, vlage in dušečih snovi), relativna tišina (brez ropota in pretresov), osebna čistoča in čistoča prostorov, Zadnji čas pa opozarjajo psihologi tudi na barvo v delovnem prostoru.
Dobra osvetlitev mora izpolniti tele pogoje:
1.	Da ima odgovarjajočo čisto barvo, in sicer takšno, ki je približno enaka dnevni svetlobi.
2.	Da ima potrebno smer, to Je da osvetljuje prostor, kjer Je potrebna svetlob«.
3.	Da Je čim bolj difuzna, to je, da ima čim manj senc.
4.	Da je vedno enako močna,
5.	Da ne blešči, tako Iz svojega izvora, kakor tudi z osvetljenih površin.
6 Da, je dovolj močna.
Ce delovno mesto ni pravilno osvetljeno, se trudijo oči. To ne povzroči takoj bolečin in zaradi tega se tudi ne pripetijo takoj nesreče, toda to vpliva na storilnost dela, posebno pa na natančnost prt delu.
Razlika med osvetUtvijo delovnega mesta in njegovo okolico pa ne sme biti prevelika, kajti sprememba zelo utruja oči.
Moč osvetlitve merimo z luxi. Nemške norme DIN 5,035 priporočajo tole moč osvetljevanja za posamezne vrste del:
	Splošna	Osvetlitev
Delo	osvetlitev	delovnega
	1 X	mesta lx
grobo	60	—
polffrio	• 120	250
flmo	250	500
zedo fino	600	1000
Dobra osvetlitev pa postane sčasoma slaba in sicer največkrat zaradi tega, ker se svetleča telesa oziroma okna zamažejo.
Dnevna svetloba je ponolnoina difuzna, če sončni žarki ne svetijo naravnost na delovno mesto. To je treba preprečevati. Umetno osvetlitev pa je mogoče namestiti tako, da z direktnimi žarki (odbijanje žarkov od stropa ali zidov) osvetljujejo delovno mesto z difuzno osvetlitvijo.
Ropot se meri z enoto, ki se imenuje decibel. Največji ropot, ki ga lahko človeško uho prenese, je 130 decibelov. Ropot tovornega avtomobila, ki je oddaljen okoli 10 metrov, je močan 7S decibelov, šepetanje pa 10 do 26 decibelov. Ropot utruja živčni sistem, zmanjšuje pozornost in storilnost dela. Zaradi tega je treba uveljavljati dvoje ukrepov za zmanjšanje ropota: odstraniti izvore ro-nota ali zmanjjajti njegovo moč in izolirati izvor na ta način, da preprečimo širjenje zvočnih valov.
Godba lahko zelo ugodno vpliva na razpoloženje za delo in na storilnost dela, Toda Izkazalo se je. da je treba dobro proučiti, kdaj naj v delovnem prostore igra godba, kako močna in kakšna naj bo. Določenih del, ki zahtevajo izredno pozornost, ne smemo spremljati z godbo, ki izziva zanimanje. Monotona dela, posebno v visokomehanizirani proizvodnji, pa je zelo dobro spremljati z godbo.
Napak je, če posredujemo godbo v prostoru, kjer je velik ropot, zato da bi ga z njo prevpili. Ropot je treba pre- “ prečiti ali pa ga izolirati. Na noben način pa ga ne smemo z godbo prevpili, ker to še bolj obremenjuje sluh in živčni sistem.
Opomba:	(V zadnji številki je bil v
poslednjem odstavku izpuščen del dveh stavkov, zato berite zadnji odstavek takole: Glede na velikost predmeta, M ga delavec obdeluje, količino materiala in velikost orodja pa so lahko te minimalne razdalje vendarle tolikšne, da se človek precej napenja pri delu. Iz tega razloga Je določena tudi maksimalno dovoljena oddaljenost materiala in orodja, ki zagotavlja najmanjši mogoči napor.
V
J
butemltni služshi oiferog 8.000 pre- ustanavlja foomiisiijie, ki naj priri bivalcev, fcair je veliko nad re- uče, alti je demtiisitiii&aa šola P°-publtefeim povprečjem.	trebna ali ne.
(ek)	V. J.
Te dni so bili objavljeni podatki o proizvodnji tekstilne industrije v prvem četrtletju-. V prvih treh mesecih je bila proizvodnja za 10% večja kot lani v istem času. Na to je med drugim vplivala pravočasna preskrba s surovinami. Promet s teksta* nhni izdelki pa se je v tem času v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečal približno za četrtino.
USTANAVLJAJMO
plesne odseke pri društvih
2e^ večkrat se je pojavilo Prašanje, kako . to, da sode-v amaterskih prosvetnih društvih tako malo mladine.
sem razmišljala, kje so zroki za to, se mi je misel k?-Va znova ustavljala pri ^olikah, v katerih se delo v Prosvetnih društvih odvija. Ali take, da vsaj v neki meri zadostijo potrebam mladih IjU-j*1’ Ali vzbudi pevski zbor, *palska družina, godba, predajanje tako veliko zanimanje, aa Potegne mladino od zabav P° gostilnah in drugod v dvo-fane in kulturne domove? Najbrž bi ne škodilo več razmiš-^anja o tem, kako bi poleg načinov dela, ki so že v rabi, nvedli še druge, nove, s ka-jjrimi bi pritegnili tisti del nnladine, ki jo morda bolj kot Petie, igranje in podobne obli-as dela zanima ples. Nekako v Prejšnjem desetletju se je P°javila misel, da ples — po-moderen — ne more primerna zabava za socia-ustično mladino. To mnenje Se seveda ni obdržalo in da-nas vemo, da največkrat prav Wes zvabi v dvorane več mla-nA kot pa še tako dobra Predstava in koncert. S tem nejstvom bi se kazalo sprijaz-Pui in ga celo obrniti sebi v Prid. Malokje, do sedaj menda nelo^ samo v dveh prosvetnih ..štvih na Slovenskem, so Prišli na misel, da bi ustano-vUi nekakšne plesne krožke, v katerih bi strokovni učitelji jbladini posredovali vse, kar J® treba vedeti o modernih Plesih, o vedenju v plesnih dvoranah in podobno. Koliko zanimivosti in privlačnosti ob-eriem pa koristnega bi lahko Pddil tak krožek!
Zapisati nameravam nekaj •Pdenj treh naših plesnih Praktikov o tem, kakšno vlo-p3 bi lahko odigrala plesna drnetnost v amaterskih prometnih društvih.
Tovarišica Milica Buh, članica baletnega zbora ljubljanske uPere, se že več let ukvarja s Poučevanjem baleta po prosvetnih društvih v Ljubljani •P izven nje. Prijazno mi je °dgovorila za nekaj vprašanj.
Kako to, da ste se odločili za delo z otroki?
V glavnem zato, ker menim, aa i® z baletom treba začeti
rake, vaje, pozneje plesne pantomime in podobno, vse pa seveda zelo preprosto in v mejah možnosti, ki so na žalost večkrat zelo omejene. Tudi po večjih krajih, kjer sem delala, so na primer le analo-kje premogli prostor za vaje z drogom ob strani. To je za balet nujno, sicer si otrok držo popolnoma pokvari in mu ples lahko več škodi kot koristi. Na drugi del vprašanja naj odgovorim takole:	baletni pouk
lahko nudi otroku, pole^ možnosti za uspešno nadaljevanje tega študija za izredno nadar-
deljene v grupe, skoro vsak dan vadijo v Zlati dvorani hotela Union. Ogledala sem skupino predšolskih in osnovnošolskih otrok ter deklice iz nižje gimnazije. Videla sem že marsikakšno telovadno prireditev ali baletni nastop, a moram reči, da take prisrčne sproščenosti in vneme nisem videla nikjer. Po končani vaji sem začela zastavljati vprašanja.
Kakšne so metode, ki jih pri svojem delu uporabljate in kako vpliva izrazni ples
MLADI
BALETNI
MOJSTRI

jene, še telesna uglajenost, sproščenost in izreden smisel za ritem. Namen mojega dela ni samo pridobivanje kadrov za Srednjo baletno šolo, ampak otroku nuditi možnost, da se v plesu sprosti in razvije.
Lahko s svojimi skupinami naštudirate celovečeren program ali se omejujete le na krajše točke?*
Lahko naštudiramo celovečerni program. Prav zdaj smo, kot sem že omenila, v Mengšu
BORIS' ŽERJAL - SONJA MODIC (KUD JOŽE «ERMANKO, MARIBOR) STA OSVOJILA PRVO MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 17. MAJA LETOS. TA PAR JE TUDI ZMAGAL NA MEDNARODNEM PLESNEM TURNIRJU
?ri otroku. V nekaj letih lah-o Pridobi osnovno tehniko, ki ® Potem gradi dalje. Osnovno uanje, ki ga balet terja, za-Tvh^ precei časa in energijo. eh pa odraslemu človeku abjka, ker mu ples pravza-Pav pomeni razvedrilo in “Prostitev, ne pa ambicijo. V asprotju z njimi pa so otroci Ponavadi zelo ambiciozni, »»"ratai in požrtvovalni. V ^er vodim sku-p ‘O približno tridesetih, otrok, ti ob nedeljah, ko sem edi-Prpsta, vadili malone ves n-fHj ,^a^° Pa je tudi baletna .stava, ki smo jo nedavno Sf0rili> tepo uspela. Mimo-° oue naj omenim še, da so Prav otroci izven Ljubljane ze-d. ”avdušeni za balet. To Iju-kv-T1 podeželju pomeni več M t fdvbljančanom, ker pač jbhiajo prilike redno gledati baletnih predstav.
Kaj vse obsega Vaš pouk in kakšne uspehe si obe-t®te od njega?
S°iencern> če naj ta-skušam posredovati klasičnega baleta: ko-
uspešno uprizorili »Alenčico in lutko«. Prav tako pa sem tudi z baletno skupino Svobode iz Trnovega že naštudirala baletni vložek za otroško igrico »Narciski«. Napišite še, da veliko gostujemo in da si otroci žele čim več predstav.,
Vaše delo zajame pri še tako veliki prizadevnosti le majhno število otrok. Kako bi po vašem mnenju te skupinice razširili in pomnožili?
To je res nujno, obenem pa zelo težko. Za zdaj ne vidim drugega izhoda kot to, da mi, ki že delamo na tem področju, delamo še naprej, povabimo pa k sodelovanju še svoje tovariše iz baletnega zbora. Mislim, da bi nekateri od njih radi prevzeli delo po prosvetnih društvih.
V okviru Pionirske knjižnice deluje šola za ritmični in izrazni ples, ki jo vodi tovarišica Živa Kraigherjeva. Ko sem jo zaprosila za kratek razgovor o njenem delu, me je povabila na vaje. Z deklicami, ki so po starosti raz-
na telesni, predvsem pa na duhovni razvoj otroka?
Ritmično izrazni ples, ki ga gojijo v Pionirski knjižnici, izvira iz čiste plesne moderne smeri. Načini dela se močno ločijo od že ustaljenih metod pri študiju drugih plesov. Pri izraznem plesu gre za to, da se otroku omogoči res popolno sprostitev. Videli ste, da se na primer vaje z najmlajšimi bistveno razlikujejo od raznih telovadnih vaj. Namen tega plesa je, da se otrok pri vsakem gibu popolnoma po svoje izrazi. Zato pa moro vsaka vaja v njem sprožiti čustveni odziv. Otrokom na primer ne rečem, naj odročijo, ampak jim rečem naj bodo pajaci. Tako se neverjetno vživijo in vaja popolnoma doseže svoj namen. Vpliv izraznega plesa na otroka je zelo velik. Razmeroma zelo hitro lahko ritmično izrazi svoja občutja. Poleg tega se nauči popolne sprostitve telesa, pred drugimi ni v zadregi. Otroci se navadijo drug na drugega in se kritično opazujejo. Obenem pa se jim lahko s previdnim in obzirnim vodstvom vzgoji pravilen odnos do drugega in kritičnost do sebe. Spominjam se neke deklice, ki se je vsa plaha prve dni neprestano stiskala v kot. Nikakor je nisem mogla pripraviti do tega, da bi se igrala in vadila z drugimi. Sčasoma se je iz nje razvil samozavesten otrok s celim majhnim izraznim bogastvom. O tem, da daje take vrste ritmično gibanje telesu eleganco in prožnost, ni treba posobej govoriti.
Je tehnika pri izraznem plesu drugotnega pomena?
Nikakor. Kot pri vseh drugih plesnih zvrsteh je tudi pri izraznem plesu tehnika zelo pomembna. Cim dovršene j še in čistejše obvladovanje tehničnih sredstev nudi plesalcu možnost, da se popolneje izrazi. Tehnika pa je vedno le sredstvo za izraz. Seveda pa pri najmlajših dajem prednos» izrazu, obenem pa jim v lažji obliki posredujem tudi tehnič ne osnove plesa.
Kakšna je po Vašem mnenju vloga izraznega plesa v amaterski dejavnosti? Menite, da je izrazni ples. ena od oblik, v kateri se amaterji lahko s pridom udejstvujejo?
Zdi se mi, da je prav izrazni ples močno primerna oblika dela za amaterska prosvetna društva. Morda je še primernejši od čistega baleta, ker ta telesa ne sprosti do polne mere. Vsaj v začetku ne. Tedaj gre pri baletu vse bolj za ponavljanje točno določenih gibov, da bi se dosegla čimvečjh tehnična izdelanost. Izrazili ples pa kljub težnji po oblikovni čistoči dopušča vsakemu izvajalcu njegov lastni izraz. Na žalost pa je zamisel uvajanja te oblike plesa v amaterska prosvetna društva zazdaj še neizvedljiva. To pa zato, ker je neizogibno potrebno, da tak ples poučuje strokovnjak. Prav pri izraznem plesu sloni pravzaprav vsa teža na človeku, ki ga vodi ali
poučuje. Biti mora obenem psiholog, pedagog in umetnik-ustvarjalec. Včasih je treba v sekundi iz otroka potegniti tisto, kar se je v njem porodilo podzavestno. Prav tako je naloga voditelja, da dd plesalcem izrazne oblike, ki so zrasle iz njih, obrusi ter jih reši vse nepotrebne navlake, da postanejo izrazno čiste in tehnično dognane.
Strokovnega kadra za proučevanje izraznega plesa močno primanjkuje. Kakšen način predlagate, da bi to težavo čimbolj omilili?
Z vodilnim kadrom bo seveda zelo težko. Preden bo odrasel rod, ki se sedaj vzgaja, bo preteklo precej časa. Za silo bi si morda lahko pomagali z nekakšnimi seminarji ali tečaji, vendar pa to seveda ni idealna rešitev, kpr bi bilo tako pridobljeno znanje zelo pomanjkljivo. Najboljši način bi bil ta, da bi nekaj pouka o ritmiki in izraznem plesu skušali uvesti na učiteljišču in v podobnih ustanovah. Prav učitelji po osnovnih šolah in nižjih gimnazijah bi lahko največ pripomogli k uspešnemu širšenju izraznega plesa. Ti bi potem lahko vodili skupine amaterjev po prosvetnih društvih. V Pionirski knjižnici nam gre predvsem za to, da z vsemi metodami estetske vzgoje otroka prodremo v širino, da je bo nekoč deležen lahko sleherni otrok.
Tovariš Iko Otrin, tajnik Združenja učiteljev za športni in družabni ples mi je povedal nekaj o delu tega društva.
Kakšna je organizacijska oblika vašega Združenja in kako se delo v njem odvija?
V naše Združenje so vključeni vsi učitelji družabnega in športnega plesa, ki so prej delovali brez kvalifikacij. Zdaj jim Združenje pomaga pri strokovnem izpopolnjevanju z organiziranjem tečajev ter izdajanjem raznih skript, koreografij in not. Pri nas delujejo
NAŠI PESNIKI
IVAN MINATTI (r. 1924), eden najizrazitejših lirikov mlajše generacije. Izdal je zbirki »S poti« in »Pa bo pomlad prišla«. — Objavljena pesem je vzeta tz druge knjige, za katero je prejel nagrado Društva slovenskih književnikov za leto 1955.
Mata
sanjava gospa
O jagnedi, jagnedi v vetru in dvoje toplih rok, o, rdeč cvet ob rdečem cvetu in reke srebrni tok, o, soba v zamolklem sijaju bktobrskega neba, o, z albumom na kolenih, mala, sanjava gospa!
Kako se smešno izgublja moja samotna pot: ulica slepa, gluha, na kraju kamniten plot.
In nanj je življenje vklesalo neizprosen klicaj — a ti ne moreš mimo in več ne moreš nazaj.
Bridko je, bridko življenje. Jemlje samo, daje nič,
dokler ne ležeš na pare gol, izsesan mrlič.
O, vse se je zamotalo!
Tako, kot še nikdar.
Včasi je to velika, a včasi klavrna stvar.
Naj bo že kakorkoli!
Tiha jesen zori, v predvečerno tišino komaj kak klic še vzdrhti — komaj kak klic brez odmeba ■ Srce drgeta, drgeta, kdaj te bom spet poljubil, tnala, sanjava gospa?
trije oddelki:	za družabni,
športni in ljudski (folklorni) Tu se poučuje več predmetov: analiza korakov, psihologija, bonton, organizacija turnirjev, zgodovina plesa in kostumov, osnove klasičnega baleta, osnove anatomije in prve pomoči, govorna tehnika in drugi. V preteklih letih smo imeli šest krajših seminarjev, ki so jih obiskovali učitelji. Tudi letos smo priredili tečaj, v katerem se lahko absolventi naših začetnih tečajev izpopolnjujejo. Lansko.leto se je končal dve-' letni tečaj, ki ga je absolvi-ralo 18 kandidatov iz vse Slovenije. Tečaj je bil samo ob nedeljah, da so ga mogli obiskovati vsi, ki so zaposleni v raznih službah. Največja naša težava je namreč ravno v tem, da uradno poklic plesnega učitelja sploh ni priznan. Tako na žalost absolventi naše šole nimajo nobenih perspektiv. Skoraj nihče od njih se ne more posvetiti samo plesu, vsem je to le postransko delo. Tako seveda ne morejo
doseči tiste strokovne kvalitete, ki jo zmore profesionalec.
Kakšna je po Vašem mnenju misel, da bi Srednja baletna šola sprejela v svoj program družabni in športni ples?
To bi bilo na vsak način zelo zaželeno. Tako bi bila strokovna kvalifikacija plesnih učiteljev pravno potrjena,, kar bi položaj bistveno spremenilo. Pri lepših perspektivah, če bi poučevanje plesa lahko postalo poklic, bi bilo gotovo tudi interesentov za to šolo veliko več.
Družabni ples bi gotovo pritegnil amaterje po prosvetnih društvih. Ker pa je pomanjkanje vodilnega kadra veliko, so možnosti omejene. Kaj bi lahko pripomoglo k rešitvi tega vprašanja?
Najboljša pot je nedvomno absolviranje rednega poukh pri nas. Ce nam bo uspelo urediti pravno priznanje naših kvalifikacij, bo tudi več ples-
nih učiteljev. Tudi mi razmiš« ijamo o tem, kako bi zanimanje za družabni in športni ples zajelo čimvečje število ljudi. Lahko bi poizkusili tako, da bi na Srednji baletni šoli, ki po četrtem letniku odkloni vse gojence, ki iz kakršnih koli vzrokov niso primerni za oder, uvedli v naslednjih letnikih vzporedni študij športnih, družabnih in ljudskih plesov. Tako bi pridobili dragoceni strokovni kader za prosvetna društva. Eden od načinov je tudi uvedba teh, plesov kot redni ali izredni predmet na učiteljišče, Srednjo vzgojiteljsko šolo in na Višjo pedagoško šolo. To pa ne za-visi od našega Združenja. Da bi nam bilo ljubo, če bi družabni, športni in ljudski plesi prodrli v amaterska prosvetna društva, menda ni treba posebej poudarjati. Zdi se mi, da bi ravno ti plesi pritegnili veliko ljudi, tudi odraslih, ki jim balet in razni ritmični plesi nekako msn več dostopni.
M. T.
1 Jt\.l Ul TlF mladinske
Celje je že skoraj priznano mesto mladinskih pevskih festivalov. 2e leta 1945, kmalu po osvoboditvi, je bil v Celju prvi »Teden ljudske kulture« v Sloveniji, na katerem je bil en dan posvečen tudi mladinski pevski kulturi. Od tedanjih 48 mladinskih zborov je ra reviji nastopilo 11 zborov in s tem postavilo temelj vsem poznejšim revijam in festivalom, ki so z letošnjim festivalom dosegli višek. Med tem časom so se zvrstili:
Seminar za sceno v Mariboru
Sredi maja so se v Mariboru zbrali režiserji in scenognafa amarbanskiiti odrov na seminarju. Naš znani scenograf, akademski slikar Maks Kavčič jim je dlai mnogo lepih napotkov ain pokazal vrsto primerov za sodobno, okusno in funkcionalno sceno. O odrski opremi in razsvetljavi pa je predaval tehnični šef SNG tov. SiaglMic. Udeleženci so bili s semčnairjem zadovoljni, želijo pa nadaljevanje v jeseni.
J. K.
zborovske pesmi v Celiu
festival v letu 1946, ki je ob zaključku postavil na oder kar 3000 mladih pevcev, nato nekaj revij, kot priprave na mladinska tekmovanja v Ljubljani leta 1948 in 1950. Vidnejše mesto je zavzela spet revija v letu 1956, občudovanje in veliko priznanje pa je dosegla prireditev v letu 1958.
Med značilnostmi celjskih mladinskih festivalov opažamo vse tisto, kar je potrebno za pravilno in dobrct vodenje pevsko-glasbene politike, se pravi pravočasne in dolge priprave, združene s pevovodskimi tečaji; usmerjanje programske politike; nudenje pevske literature: in-štruiranje po občinah in zborih; ustvarjanje festivalskega razpoloženja s tem, da sledijo mestnim pripravam najprej nastopi posameznih zborov, nato občinske revije in končno .(okrajna revija. Ob občinskih revijah in okrajni reviji, ki jih povezujejo z občinskimi in drugimi narodnimi slovesnostmi nastopajo združeni zbori; zanje pa je tudi značilno Sodelovanje širokega
kroga glasbenih strokovnjakov, upravno-političnega vodstva občin in okraja, gospodarskih podjetij, vseh društev, organizacij ter ustanov, ki se ukvarjajo z mladinskim vprašanjem itd.
Le na ta način je razumljivo, da je prireditelj v Celju lahko zbral 77 mladinskih zborov, na-vdu: ’ in usposobil 73 zborovodij za naporne priprave in vodstvo posameznih zborov, najmanj 11 zborovodij pa za vodstvo združenih zborov, izvedel v vsaki občini revijo zborov, organiziral revijo najboljših občinskih zborov in končno izvedel doslej največjo pevsko manifestacijo — nastop 4151 pevcev.
Ce pomislimo, koliko priprav je bilo potrebnih samo za prevoze 60 zbor&v v Celje, za brezhibno prehrano 4000 mladih pevcev ter končno za vzoren množični nastop, potem zaslužijo zborovodje celjskega okraja, ki so večinoma učitelji in profesorji, vse priznanje in pohvalo. Preveč je ljudi, ki so sodelovali pri prireditvi, da bi lahko omenil vsakega, mislim pa, da ie
Kakor že tri leta zapored, so nas tudi letos obiskali pevci iz zamejske Koroške. Obiskali so Mežico, Maribor In priredili dva lepa, nepozabna koncerta. Peli so koroške narodne pesmi v različnih harmonizacijah pod vodstvom centralnega pevovodje in harmonizatorja narodnih napevov iz Roža Pavla Kernjaka. Mariborčani so brhkim koroškim pevkam ob tej priložnosti poklonili slikovite koroške narodne noše, s katerimi so se nasmejane pevke predstavile fotografu. S tem nastopom je bilo sklenjeno trajno prijateljstvo in Korošci so obljubili, da bodo ▼sake leto s svojo pesmijo obiskali Maribor.
treba izreči poseono prizn-nje obema vodečima tovarišema prof. Kuneju in Vrežetu, ki sta posebno po strokovni plati dala festivalu pečat kvalitetne pri-' reditve.
Z velikim veseljem gledamo na uspehe mladinskih pevskih zborov celjskega okraja in smo prepričani, da se bo vsaj v tem okraju petje kmalu poživilo tudi pri odraslih, saj je zato bilo storjenega mnogo, največ pri strokovnem dvigu pevovodskega kadra.
Radovan Gobec
Maskerski tečaj v občini Ormož
Dramski sosvet pri okrajnem svetu Svobod v Mariboru že dalj časa priporoča občinskim svetom Svobod, naj organizacijsko pripravijo osnovne seminarje za maskiranje, dramsko igro in podobno. Prvi so pripravili dvodnevni seminar za šminkanje v Veliki Nedelji za občJnc Jrmož. Največ zastag pri tem ma Ivan Moravec, predsednik j tinskega sveta. Tečaja se je dieležilo lepo število mladih udi. V šminkanje jih je uvaja;! ian SNG Maribor — Janko Basri. Ob zaključku tečaja so oslušali predavanje predisedni-;a okrajnega sosveta Janeza tari in a o dramatiki in dramski grd, zatem pa so se pogovonill j problemih igralskih skupin Pogovor je bH ploden in bo pomagal pri igranju v onmošic -bčini. Za razgovor je bik ‘'etiko zanimanja, saj se ga ji 'deležil tudi predsednik obči^S
»Beraška opera« v Šoštanju
V šoštanjski občini se ka: dve igralski skupini pripravlja' ta na republiški festival ama' terskih odrov, ki bo verjetno ju nija v Velenju. Minulo soboti so se Velenjčanom že predsta vili igralci tamošnje Svobod® Brechtovo »Beraško opero« Scena igre je bila okusna, te vadba dobra, Ce bodo še zgla dili glasbene vložke in zboljšal vloge stranskih 'igralcev, poten smemo trditi, da bodo s to i®n uspešno konkurirali na reipobM škem festivalu. Šoštanjčani bedo na festivalu MagSInčevo »Komedijo dijte.
Boj med starim in novim
Nekaj besed v delavskem
o delu zavoda za izobraževanje in družbenem upravljanju
M& f. Dovjak: Podoba	olje. Z razstave v Jakopičevem
paviljonu, ki nam to pot predstavlja dva mlada umetnika’ kiparko Vladhniro Bratuževo in slikarja Marijana Dovjaka.
Zavod *a izobraževanje v delavskem in dnuižbenem upravljanju je imel v zadnjih dveh mesecih sedem seminarjev za predsednike in vodilne člane občinskih zborov proizvajalcev. Zanimanje za te seminarje je bilo tolikšno, da Zavod ni mogel ugoditi vsem kandidatom.
Tolikšna želja Po izobraževanju je povsem razumljiva, saj je temeljito družbeno ekonomsko seznanjanj e proizvajalcev osnova za uspešno opravljanje njihovih družbenih funkcij v organih upravljanja tako v gospodarskih organizacijah kakor tudi v komuni.
V tako kratkem članku seveda ne bi mogli izčrpno opisati vloge in dela zavoda, niti vseh problemskih vprašanj, ki se pojavljajo na razpravah, zato bomo tokrat povedali le, kako dela zavod, kakšna je njegova družbena vloga in s kakšnimi problem,, ge srečuje.
Osnovna naloga zavoda je predvsem, da neposredno organizira tečaje in posvetovanja za vodilni kader v družbenem upravljanju, kot so doslej bili na primer seminarji za predsednike občinskih zborov proizvajalcev ali pa kot bodo seminarji za predsednike delavskih sve-
tov večjih podjetij. Zavod hkrati predstavlja mesto, kjer naj bi izmenjavali in ocenjevali'iz-kušnjqe iz vse Slovenije in z vseh področij^ družbenega upravljanja. Njegova naloga pa je tudi, da pomaga te izkušnje prenašati v splošne in strokovne šole kakor tudi v druge prosvetne ustanove.
NAJNAPREDNEJŠE OBLIKE DELA
Zavod je v veliki meri odpravil star; način seminarskega dela, ko j® bilo težišče v tem, kaj bodo povedali predavatelji, ne pa kaj bodo pridobili udeleženci. Bistvo nove metode, ki jo uveljavlja Zavod na svojih seminarjih, je v tem, da udeležene; obravnavajo tiste probleme občin in gospodarskih organizacij, s katerimi so prišli na seminar. Obilica gradiva, s katerim so udeleženci prihajali na seminarje, fe omogočila, da so lahko izluščili osnovne probleme komun in gospodarskih organizacij.
Ta prelom v načinu seminarske obravnave je seveda povzročal pri udeležencih, ki so bili doslej navajeni le na predavanja, občutek večje gotovosti in samozavesti. Poglavitno načelo
SLOVENSKE LUTKE
v Bukarešti
Od 23. do 28. maja je Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane gostovalo na mednarodnem festivalu lutkarstva v Bukarešti. Tovariš Polde Dežman, direktor tega gledališča, nam je prijazno odgovoril na qekaj vprašanj, o njihovem delu.
Mestno lutkovno gledališče je, kot sodimo po dosedanjih uspehih in še posebej po izboru za festival lutkarstva v Bukarešti, vodilno jugoslovansko lutkovno gledališče. Ko je bil v naši državi na obisku znani ruski lutkar Obrazcov, ki si je ogledal Vašo predstavo, je o njej gotovo izrazil svoje mnenje. Mi lahko poveste, kakšno je bilo?
Obrazcov je bil ob ogledu naše predstave zelo navdušen. Povedal nam je, da je bil ob lutkovnih predstavah dvakrat pretresen: ko je gledal predstavo Skupovega gledališča iz Prage in ko si je ogledal našo predstavo. Predlagal je, da bi naše gledališče gostovalo v Moskvi, vendar pa do tega pozneje ni prišlo.. To vprašanje je ostalo odprto in ga tudi zdaj najbrž bo moč pripeljati do uresničitve. Naše predstave so si ogledali tudi drugi tuji ugledni lutkarji in so se o njih vsi želo pohvalno izrazili.
Dovolite, da Vas naprosim za nekaj podatkov o Vašem gledališču. Kako dolgo že delate in kako je Vaše delo organizirano?
MLG praznuje letos jeseni desetletnico obstoja. Prej je bilo pod pokroviteljstvom Sveta za kulturo, leta 1950 pa je postalo popolnoma samostojno. Delamo na dveh področjih: z marionetami in z ročnimi lutkami. Gledališče ima nekaj stalnih članov, v glavnem pa delamo s honorarnimi sodelavci. Proces nastajanja lutkovne igrice je zelo dolgotrajen. Zato bo laže razumljivo, če povem, da smo imeli v tem času 12 premier z marionetami in 7 premier z ročnimi lutkami. Vseh. predstav v tem obdobju je bilo preko 6000, največkrat smo uprizorili »Žogico Marogico«. Naše predstave si je ogledalo preko 300.000 ljudi. Za odrasle prirejamo posebne predstave zvečer. Nekateri člani našega gledališča so predlagali, da bi za odrasle naštudirali poseben program, nekakšne varietejske programe in pantomime. Gostujemo največkrat z ročnimi lutkami, ker pri gostovanju z marionetami nastopi več težav: zahtevajo večji ansambel, večji oder in večje stroške. Poleg tega pa je tudi transport težji. Namenili smo se z marionetami gostovati v večjih slovenskih centrih. Ce naj bi nam uspelo razširiti delo, kot imamo v načrtu, bo nujno treba misliti na posebno zgradbo za lutkovno gledališče. Zdaj nam razni sodelavci delajo doma in zato je delo pogosto težko koordinirati.
Kakšen je Vaš umetniški koncept?
Pri ročnih lutkah je Izraz gro-teskno-realističen. Pri marionetah pa smo bližji realizmu. Težimo za tem, da bi čim bolj zadovoljili otroke.
Kakšno mesto zavzema po Vašem mnenju lutkarstvo pri notranji rasti otroka in odraslega?
Lutkovna dejavnost je umetnost in sicer ena najbolj čistih Umetnosti. Tako mora že po svo-Jsm bistvu močno vplivati na razvoj človeka. Poleg tega, da Otrcfea estetsko in etično vzga-
ja, vrši še več. funkcij. Ena od njih je tudi: že zmlada vzgojiti otroke, da bodo kasneje postali publika gledaliških in koncertnih dvoran. Po mnenju pedagogov je lutka pomemben vzgojni pripomoček. Prosvetni delavci iz krajev na podeželju, ki smo jih obiskali, nam pišejo, s kakšnim zanimanjem otroci sprejemajo lutkovne predstave. Po svetu že uporabljajo lutke kot vzgojni pripomoček. Praksa je pokazala, da to veliko bolj pritegne poslušalce, posebno otroke, kot pa samo govorjena beseda. Pri ročnih lutkah otroci aktivno sodelujejo. Izredno dobro znajo opredeliti slabo in dobro ter nakazati akcijo. Dobremu junaku skušajo z vsemi močmi pomagati, da bi v svojem dobrem hotenju uspel. Se nekaj se mi zdi pomembno pri lutkarstvu: združuje več zvrsti um ;t-nosti: likovno umetnost, umetnost govorjene besede, glasbo in sceno. To brez dvoma vsestransko vzgojno vpliva na otroka. Zato bi bilo našemu delu treba posvetiti še več pažnje in podpore.
Mi lahko poveste kaj o Vaših dosedanjih uspehih?
Naše gledališče je 1955 gostovalo na festivalu gledališk' . letnih iger v Dubrovniku. Bilo je edino lutkovno gledališče, !;i je tam nastopalo. Dajali smo tri predstave:	»Mojca in živali«,
»Obuti maček« in »Zlata ribica«. Vse predstave so lepo uspele. Letos smo gostovali na koprskem festivalu z »Zvezdico Zaspanko«. Gledalci so bili zelo navdušeni. Zdaj pa smo gostovali na mednarodnem festivalu lutkarstva v Bukarešti. Tudi tu je bila naša prelistava zelo ugodno sprejeta. Privatne izjave udeležencev so bile zelo laskave. Žirija pa rezultatov še ni objavila.
Na festivalu v Bukarešti ste gotovo videli . recej dobrih lutkovnih skupin. Kakšni so umetniški koncepti vodilnih lutkarjev, ki ste jih videli?
Na festivalu je nastopilo gledališč. Videl sem samo nekaj romunskih, nemških in dve francoski. Največ novotarij so prinesli Francozi. Njihov program je zelo nenavaden, sestav-
ljen je iz različnih točk brez teksta. Lutke so nastajale pred nami iz papirja in cunj ter so po odigrani točki spet razpadle. Člani tega gledališča so nastopali tudi z dežniki ter z golimi rokami. Prikazovali so razne živali. Predstava je bila namenjena odraslim, ki so jo zelo lepo sprejeli. Vprašanje pa je, če je to še lutkarstvo. Tahonovo gledališče iz Francije je imelo v programu folklorne plese, tudi jugoslovanske. Njihov nastop je bil naravnost navdušeno sprejet. Svoj delež pri tem imajo lepe lutke in živahni kostumi. Rosser iz Stuttgarta, ki nastopa skupaj s svojo ženo, je pravi virtuoz animacije. Dela samo z marionetami. Njegova posebnost je čudovita solistična točka — klovn. Njegov nastop je žel veliko priznanja. V pogovoru po predstavi je ta nemški lutkar izrazil željo, da bi s svojim programom gostoval v naši državi. Romunski lutkarji so prikazali duhovito zrežirano kavbojko. Njihova lutkovna gledališča so kvalitetna.
Ali se Vaši pogledi na lutkarstvo močno razlikujejo od konceptov tujih lutkarjev, ki ste jih videli na festivalu?
Bistvenih razlik v konceptih, razen s Francozi, ni. So manjše razlike: bolje izdelane lutke, načini prikazovanja itd. Na festivalu ni bilo prijemov, ki bi jih bilo treba odkloniti.
Kakšne so odlike »Zvezdice Zaspanke« in kako to, da ste si ravno to igrico izbrali za nastop na festivalu?
Zato, ker je to slovensko delo. Igrico je napisal Fran Milčinski. Poleg tega pa je »Zvezdica Zaspanka« že doma dosegla lep uspeh. Dobila je priznanja tujih obiskovalcev, ki so jo videli pri nas. Je zelo lirična in polna poezije. Vsebina je privlačna tudi za odraslega. Je pestra, razumljiva tudi tujcu, ker ima razmeroma malo teksta. Holandci, ki so si jo ogledali na festivalu, so izjavili, da je to ena redkih predstav, ki je res v bistvu lutkarska in dramaturško enotno grajena. Obiskovalci na festivalu so želeli, da jim pošljemo tekst, da jo bodo tudi sami naštudirali.
Kakšni so Vaši nažrti za bodoče delo?
Radi bi prišli do novih prostorov, da bi svoje delo lahko
razširili. Občine bi nam lahko finančno pomagale, da bi s pomočjo prenosnega odra igrali obenem na dveh krajih. Radi bi imeli več premier, za to pa bi morali razširiti krog sodelavcev. V bodoče se nameravamo temeljiteje posvetiti ročnim lutkam.
M. T.
seminarskega dela postaja obravnavanje problemov, ki jih pokaže družbena praksa neposrednih proizvajalcev in Organov družbenega upravljanja z željo, da bi uveljavili napredne družbene težnje. Za takšno metodo obravnave ima zavod zunanje sodelavce iz vrst vodilnih republiških upravnih ustanov, okrajnih in občinskih ljudskih odborov kakor tudi pedagoške vodje. Taka metoda pomaga razvijat; široko razgledanega ter samostojnega proizvajalca jn državljana.
KAJ OBRAVNAVAJO UDELEŽENCI?
Program seminarjev temelji na dognanjih in napotkih kongresa delavskih svetov in VII. kongresa ZKJ. Najvažnejša področja so: Ekonomski okviri samoupravljanja proizvajalcev in pogoji gospodarjenja v letu 1958. Razpravljajo zlasti o novem sistemu delitve dohodka, o gospodarskih organizacijah, o ulo-gi trga v našem gospodarstvu, o nalogah delavskhi svetov in zboirov proizvajalcev na področju blagovnega prometa, odnos organov delavskega samoupravljanja do organov oblasti in uprave, do gospodarskih zbornic in družbenih ongamteacij. To področje vključuje gospodarske funkcije federacije in 'republike ter perspektivni plan. položaj gospodarske organizacije v občini in njeno skrb za družbeno reprodukcijo (prosveta, kultura, eocialna in zdravstvena zaščita!, zbore proizvajalcev v sistemu družbenega upravljanja, oblike združevanja v gospodarstvu itd.
Na vseh seminarjih razpravljajo tudi o elementih delavskega upravljanja v sodobnem svetu, o odnosih med socialističnimi deželami in podobno.
Čeprav zavod ta program
Udeleženci so bili razdeljeni v industrijsko in kmetijsko skupin01 Na sliki: industrijska skupina pri seminarski obravnavi odprtih vprašanj.
novimi izkušnjami dopolnjuje, predstavlja vendarle solidno osnovo za to, da neposredni proizvajalci podrobneje spoznajo družbeno ekonomska načela ter jih v praksi tudi uresničujejo. Zavod lahko sprejme na seminarje le malo kandidatov. Ker pa ne more določati, kdo naj bo udeleženec, je glede tega najtesneje povezan z okrajnimi in občinskimi političnimi vodstvi. Le-ta skupaj s predstavniki komun im gospodarskih organizacij razpravljajo o tem, kdo naj se udeleži seminarja. Vod; jih načelo, da naj pridejo na republiške seminarje vsi tisti tovariši, ki imajo pogoje za uspešen razvoj pni delu v samoupravnih organih in v občini.
Dejavnost Zavoda pa s tem še ni končana. Zavod se povezu-
čdmah in gospodarskih organdzS-cijiah ter jim nudi pomoč P° svojih možnosti, izdaja redno zbirko »Razgovori«, v katerih izhajajo aktualne teme iz so' dobne družbene prakse, sodeluj® s šolami za družbene upravlja' nje pri okrajih itd. Do jeseni bo pripravil zavod vrsto razprav z najrazličnejših področij družbenega upravljanja. Vendar Pa je vse pomembno naloge zavoda danes težko uresničevati, predvsem zaradi tega, ker zavod nima svojih prostorov. Nekaj mesecev zavod gostuje v prostorih Pedagoškega centra, toda le v eni učilnici, čeprav b; potreboval najmanj tri. Ko bo tudi vsaj delno urejeno, se bo delo zavoda lahko razmahnilo, bo koristilo vsem organom, družbenega im delavskega upravlja-
z je z organi izobraževanja v ob- nja.
J. G.
VAŽEN KORAK
v življenju
Po tednu poklicnega posvetovanja
Med 26. majem in 2. jun. 1958 je bil »teden poklicnega posvetovanja«. V tem tednu so po vsej Sloveniji organizirali za otroke, ki končujejo obvezno šolanje, oglede tovarn in podjetij. Ti ogledi naj bj pripomogli, da se mladina čim bolj seznani z različnim poklici in s procesom dela, da ji bo izbira poklica čim lažja. Da je izbira pravega poklica važen korak, se zaveda večina naših ljudi, saj so se pred nekaj leti ustanovljene poklicne posvetovalnice dobro popularizirale in marsikakšen
oče ali mati, katerega otrok se ne more odločiti, se obme za nasvet nanje.
Poklicne svetovalnice pa niso organizirale samo te oglede tovarn in podjetij. Ze prej, med šolskim letom, so bila po vseh šolah predavanja o poklicih za starše in otroke. Nadalje so bil; med otroke razdeljeni letaki, na katerih je bil seznam šol, ki se nanje mladinec ali mladinka lahko vpiše po obveznem šolanju in katere st var j je treba premisliti, kadar se odloča za poklic. Im še druge stvari so or-
ganizirale ali napravile poklicne posvetovalmioa.
Razvoj proizvajalnih sil ustvarja nove poklice in nekateri star; izumirajo. Zanimanje za nove, moderne poklice je pri mladini veliko (n. pr. za vse poklice v elaktrostrofci im za nekatere v kovinarstvu). Zaradi tega pridejo nekater; star; poklici v krizo; zanje je zelo malo ali pa sploh ni nobenega zanimanja. To so tako imenovan: kritični poklici. Taki poklici, za katere je kljub potrebi zanimanje zelo majhno ali ga pa sploh
BRALNA VAJA SKUPINE DELAVSKEGA ODRA V LJUBLJANI
ni, so pri nas: pek, krojač, čevljar, dimnikar, zidar, klepar, vodovodni inštalater, livar, gal' vamizer, štukiater, vodnjakar, kovim-ostikar, vrvar itd, To so v glavnem sami moški poklici-Zenski poklici so vsi kar dobro zaseden; in učnih mest z® de-klela zelo primanjkuje. Ta problem bi se dal nekoliko rešiti, ako bi podjetja in šole, kjer se izučujejo poklici, ki so za žen' ske primerni, ne dajale prednosti fantom, ampak bi sprejema' la v glavnem dekleta in le izje' mom-a fante, ki imajo že tako več poklicev in jim je izbira pravega poklica sorazmerno lažja kot dekletom.
Ciril Virant
LEPI USPEHI SEMINARJEV
za mlad? člane delavskih svetov v Bohmm
57 mladih fantov in deklet1 — mladih članov delavskih svetov — se je zbralo v izobraževalnem središču CK LMS v Bohinju na desetdnevnem seminarju. Mnogi med njimi so bili letos prvič izvoljeni v delavski svet in je res nemogoče, da bi od njih zahtevali poznavanje nekih težjih gospodarskih vprašanj v kolektivu. Program seminarja, ki je vseboval enajst predavanj, je imel torej namen posredovati jim splošna stališča s področja gospodarstva, nagrajevanja in delovnih razmerij, dosedanje izkušnje v delavskem upravljanju, način dela delavskih svetov ter jih seznaniti z vlogo sindikatov, Ljudske mladine in zlasti še z vsebino pisma IK CK ZKJ, osnovnimi načeli novega programa ZK in še nekaterimi političnimi vprašanji.
Dobri predavatelji so mnogo pripomogli, da sej udeleženci doumeli osnovna vprašanja. Splošna stališča so povezali kasneje s praktičnimi vprašanji. Udele-žneci so bili razdeljeni v skupine in v njih so razpravljali o praktičnih problemih v podjetjih in se tako izredno uspešno pripravljali za delo v delavskem svetu. Sleherni udeleženec seminarja je povedal svoja mnenja, stališča in praktične primere. Da bi laže ugotovili osebno prizadevnost in kolikšno je pridobljeno znanje posameznikov, je vsakdo pisal tudi seminarsko nalogb. Od 57 udeležencev je bilo le 25 članov ZK, toda v obravnavanju določenih vprašanj, zavzemanju stališč in podobnem bi človek težko ugotovil, kdo ni komunist. Povprečna starost je bila 22 let.
Zato se ponovno upravičeno vprašujemo, kje in s kakšnimi kriteriji iščejo nekatere organizacije ZK ljudi za sprejem v Zvezo. Mar ni največji rezervoar teh ljudi prav v delavski , svetih, v vodstvih LM in na drugih področjih, kjer se mlad človek bori za nove odnose in oblikuje svoj značaj. Med udeleženci je bilo 48 delavcev iz proizvodnje, kar je izredno razveseljivo. V obravnavanju političnih vprašanj so bile zlasti aktivne mlade delavke.
Zanimivo je tudi, da je 27 udeležencem seminarja edina funkcija članstvo v delavskem svetu. Njihova sposobnost pa tudi pripravljenost za družbenopolitično delo pa je mnogo večja. Praksa nam tudi v tem primeru potrjuje, da v nekaterih delovnih kolektivih in občinah
ne vodijo sistematične skrbi a vzgojo mladega kadra, ne vključujejo jih v praktično delo, hkrati pa dokazujejo, da baje nimajo ljudi za razne svete, odbore in podobno. Udeleženci seminarjev so dober kader, ki ga je treba postopoma vključevati v praktično delo, s predavanji in seminarji pa izpopolnjevati njihovo teoretično znanje in ga povezovati s prakso.
S podobno vsebino in s še bolj izpopolnjenimi oblikami dela bodo organizirani tudi drugi seminarji za mlade člane delavskih svetov. Ljudska mladina bo torej v bodoče še bolj sistematično skrbela ne le za pomlajevanje delavskih svetov in upravnih odborov, temveč predvsem za to, da bodo mladi člani v organih upravljanja nosilci naprednih idej in stališč. M. R.
Solarji ITI. gimnazije v Ljubljani, so nedavno uprizorili odlomek 7z Shakespearovega SNA KRESNE NOCl. Izbrali so prizor, kjer atenski rokodelci pripravljajo Igro o Piirarou In Tizbi. Ze izbor sam je značilen za njihovo gledališko snovanje. Odlomek daje izredne režiserske možnosti, ki jih je Andrej Kurent v polni’ meri izkoristil. Obenem je literarno zanimiv, saj jih mimogrede na vesel ,’n prijeten način seznani z enim mojstrskih besedil velikega Angleža.
Pri predstavi so prišli’ vsi na svoj račun: publika se je zabavala ob svojevrstni Jn slikoviti interpretaciji Shakespearovega teksta, igralci so Jmeli veliko veselje pri študiju in režiser je našel dovolj hvaležnih oblikovalcev svojih zamisli. Uprizoritev je izraiževala pravo amatersko vročico. Vsak je bil zaverovan v svojo vlogo in nalogo, povsod je bila opazna neka organizacijska vzburjenost in prizadevnost. Kostumi in scena so bili očitno »domače proizvodnje« in njih skromna materialna vrednost nikakor ni zmajše-
Prijeten gledališki dogodek na IH. gmnaziai v Ljubljan1
vala odrske funkcionalnosti'
Tako smo namesto bleščečih oblačil občudovali tunike iz ju' tovdmastih vreč in težko »zidamo*
sceno je uspešno nadomestovala gibljiva ptatamidia, ki so jo igra' c: 'kar mimogrede obračal1! im njo nakazovali prizorišče. K®*® je bilo, da Ti zb in kirvavorde
plašč izvira iz nekega stare®3 prapora im Spakov vihrajoči C°V je bil nadvse uspešno splet013 iz rafije.
V predstavi je mrgolelo drobnih in* velikih režijskih dom1' slekov, kJ so združevali uprizoritev v prešeren, s široko ge* 0 zasnovan modernističen stil. " " to se je Spak negativno gug® po vrvi, kJ je sicer spoštovani3 vreden rekvizit pri pouku telo vadbe, in je Klopčič obupam prebadal veliko kartonsko sr ce — namesto svojega. Bes 1 mairsJkaka zamisel ostala krita, pirenekatera beseda zumljiva, vendar začetek je J1' z vsemi svojimi dobrimi £n sla' bjmi značilnostmi. Mladim JP®" dališčnikom z vso razumnoStS« pomaga vodstvo šole in mi ma, da bo to sočiltje rodilo bogate sadove.
Prijatelj mi je svetoval:
_ "Če res hočeš spoznati Maribor, pojdi na ulico ob dveh popoldne in glej.. .<*
In šla sva.
Na Dravskem mostu sva postala. Sirene so tulile. Ura je bila dve.
»To je torej resnični Maribor.«
Tisoč in tisoč ljudi in vsi nekam hite. Na kolesih, motorčkih in motorjih, v avtobusih, peš.
»To je kri, ki polje po Žilah mesta, mu daje moč in ugled. To je Maribor.«
Tisoč in tisoč ljudi in prav toliko želja, hotenj in skrbi. In veliko tihega zadovoljstva, ki ga človek občuti tedaj, ko pogleda svoje izdelke, oceni svoje delo in pravi: »Vidiš, tole sem pa jaz naredil.«
»Poznam jih,« je pripovedoval prijatelj, »po oblekah, postavah, držah. Stavil bi, da je tistile možak Pohorčan. Tale je Mariborčan — morebiti s, Tez-nega. Onile je izrazit poljanec — z Dravskega polja...«
In ko sva takole stala na Dravskem mostu in se pomenkovala, sva srečala nekaj njegovih in mojih prijateljev in znancev ter z njimi izmenjala nekaj besed. Naj jih predstavim:
— Franc M. Delavec. Živi v Slovenji vasi. Star trideset let. Ima ženo in otroka in dva
joha zemlje. V Mariboru dela že šest let.
— Helena K. PreddelSvka v tekstilni tovarni. Srednjih let. Vdova. Ima srčkano punčko, ki dopoldne preživi v jaslih. Mariborčanka.
— Peter N. Nameščenec. Poročen. Ima novo stanovanje in vodovodno pipo, ki je zamašena. Mariborčan.
— Ivan D. Mladenič, ki si je pred nedavnim nadel zakonski jarem. Tehr"- 7 ženo še nima težav, pač pa jih ima s kosilom, ki ga vsak dan nosi domov.
— Ivanka J. Delavka s Pobrežja. V tovarni dela petindvajset let. Ima moža in kopico otrok.
Ne bi mogel reči, da sva se z njimi pogovarjala. Bilo ni nič drugega kot pozdrav, stisk rok in nekaj besed, ki sem jih kasneje strnil in zapisal takole:
FRANC M.: »NE VELJA, CE ČLOVEK HOČE BITI OBOJE — KMET IN DELAVEC.«
»Veš, kje je Slovenja vas. Ni kratka tale pot do Maribora. Poleti že gre, pozimi pa je vrag, takole, s kolesom. Kadar je najbolj hladno, grem z avtobusom. Človek se počasi navadi in tudi — naveliča. No, upam, da bom dobil stanovanje v Mariboru. Upam. Obljubili so mi.«
"In dva joha?«
"Naj ju vzame, kdor ju hoče... Dal ju bom bratu. Najprej sem mislil, da me bo konec, če ne bom imel zemlje. Saj več ... Danes pa vem, da ne velja, če človek hoče biti oboje: kmet in delavec. Eno ali drugo. Jaz sem že izbral...«
V Mariboru je zaposlenih 36.000 ljudi. Od tega se jih vozi z Dravskega polja 4200, iz Dravske doline 1600 in s Slovenskih goric 2100. Skupno se vozi na delo v Maribor 7900 ljudi povprečno 12,5 kilometra daleč. Večinoma se vozijo s kolesi, nekateri z vlaki in avtobusi, pa tudi z motorji.
HELENA K.: »IN LJUDJE SE PRERIVAJO, DA JE JOJ.«
"Nič ne rečem, veste, ampak tile avtobusi, to so vam nadloga. Nič kolikokrat sem že rekla: Ne bom čakala na avtobus, šla bom peš. Toda človek pozabi...«
. Hčerka jo je vlekla za krilo: "Greva, mama.«
"Takoj, Janja, precej! Veste, grem po otroka v jasli, potem čakam na avtobus. Čakam in ko pride, je poln in ljudje se prerivajo, da je joj. In potlej grem peš ...«
Mariborsko avtobusno podjetje ima zdaj le devet
avtobusov,, ki vozijo na lokalnih progah (nekaj avtobusov ima tudi TAM) in še ti so največkrat v popravilu, ker se jim zaradi slabih cest često lomijo vzmeti. Potrebujejo pa najmanj 20 avtobusov — tako piše v družbenem planu — ki bodo vzdrževali promet na rednih progah, in še nekaj
avtobusov za trebe.
izredne po-

Šola za socialne delavce v Ljubljani
razpisuje za šolsko leto 1958/59 vpis v I. letnik
v šolo za socialne delavce, ki traja dve leti in ima stopnjo višje šole,
se lahko vplSejo:
a)	tisti, ki so končali popolno srednjo šolo;
b)	uslužbenci, ki Imajo vsaj 6 razredov srednje šole ali ustrezno šolsko izobrazbo in 4 leta strokovne prakse na področju socialnih služb;
c)	uslužbenci, ki imajo vsaj 4 razrede srednje šole ali ustrezno šolsko izobrazbo in 8 let strokovne prakse na področju socialnih služb.
Prošnji za sprejem v šolo, ki mora biti kolkovana s 30 din državne takse, je treba priložiti;
1.	življenjepis, kolkovan s 25 din,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	rojstni list,
4.	zdravniško spričevalo,
5.	za vse one, ki nimajo popolne srednje šole, potrdilo pristojnega starešine o letih službe, ki so jih uspešno opravljali na področju socialnih služb.
Prošnje za sprejem v šolo, ki naj bodo opremljene s točnim naslovom kandidata, je treba poslati do 30. junija na Solo za socialne delavce v Ljubljani, Črtomirova ul. 4.
Kandidati, ki nimajo popolne srednje šole, polagajo dopolnilne izpite iz splošno izobraževalnih predmetov, t. j. iz slovenščine, matematike, zgodovine in zemljepisa. Izpiti iz zgodovine in zemljepisa bodo na Soli za socialne delavce v začetku oktobra, za slovenščino in matematiko pa bo organiziran tečaj v teku 1. semestra. Podrobni učni načrt za predmete dopolnilne izobrazbe in vse informacije dobe interesenti na upravi šole.
UPRAVA SOLE

PETER N.: »MOJA
NAJVEČJA SKRB JE — VODOVODNA PIPA«
"Dobil sem stanovanje — lepo, novo. Kuhinja, soba, kabinet in vse ostalo; imam tudi kopalnico, ' pravzaprav tuš. Lahko si misliš, kako sem bil vesel. Sedaj pa, sedaj se je pokvarila pipa. Odvijaš jo in privijaš, pa le nekaj grgra, od sebe pa ne da niti kaplje.«
"In tako se je zgodilo, da sem pred tednom dni odšel v podjetje, ki popravlja takšne reči, in jih prosil, naj pošljejo človeka, ki mi bo pipo popravil. Obljubili so. Čakam že teden dni in nikogar ni. Po vodo hodim pod tuš ...«
"Bral sem, da so v nekaterih mestih že ustanovili velika '(služnostna podjetja, ki popravljajo vse, kar se ti doma ^okvari, od vodovoda in elek-rične napeljave do peči, mi-e. kavča in preproge. Nekaj pkega nam manjka.«
V	Mariboru obrt res ni kdo ve kako razvita. Na eno obrtno delavnico odpade v Mariboru 145 prebivalcev, v Ljubljani 62, na enega delavca, zaposlenega v obrti, v Mariboru 39 prebivalcev, v Ljubljani 20. Primanjkuje zlasti uslužnostnih podjetij.
VAN D.: »HITIM, DA SE MI COSILO NE BI SHLADILO.«
"Ko sva se poročila, sva z ženo sklenila, da bova jedla doma. Oba delava v podjetjih, kjer imajo menze — ona na Teznem, jaz pa pod Meljskim hribom — toda želela sva, da .bi kosila skupaj. In obljubil sem — hotel sem biti kavalir — da bom kosilo nosil domov. In tako nosim, glejte, te-le norčije že nekaj mesecev, in hitim, da se kosilo ne bi shladilo. Vsak dan ob dveh — porcije in jaz... Hitim, fanta, mudi se mi.«
V	Mariboru so v zadnjem času ustanovili precej menz in s tem občutno zboljšali
družbeno prehrano. Želijo pa še nekaj: Radi bi ustanovili ' veliko menzo, pravcato tovarno, ki bi v posebnih termos porcijah razvažala hrano na domove. Abonenti bi dobili jedilni list za ves teden, izbrali hrano po svojem okusu, in ko bi se po drugi uri vrnili domov, bi jih čakalo toplo kosilo.
IVANKA J.: »KAJ VSE ME ČAKA DOMA.«
"Doma me čaka kosilo, ki ga je skuhal mož (ta teden dela popoldne), potem me čaka nepospravljeno stanovanje, umazana posoda, kup perila, šivanka in likalnik. Mislim, da je to vse.«
"Včasih sem še prala doma. Sedaj pa peremo v tovarni. Kupili smo pralpi stroj, ki nam veliko pomaga.«
"Če že pišete, napišite še, da je pri nas premalo trgovin, mislim v predmestjih. Po nepotrebnem hodimo v mesto in nazaj, ker v tistih nekaj trgo-
vinah, ki so pri nas, ne dobimo, kar bi želele.«
"In doma me čakajo tudi štirje otroci...«
Ob koncu lanskega leta je bilo v Mariboru 236 trgovskih poslovalnic, od tega 153 z živili. Na eno živilsko poslovalnico je odpadlo 523 potrošnikov, na eno poslovalnico z drugim blagom pa 964. To je povprečje, toda vedeti moramo, da so trgovine v glavnem v Gosposki in Slovenski ulici ter na Glavnem trgu, torej v centru. V predmestjih jih je malo. Zato so skoro vse mariborske občine sklenile, da bodo začele graditi večje trgovske servise, v katerih bodo potrošniki lahko kupili vse — od oblek in mesa do sadja in zelenjave.
To je torej resnični Maribor. Tisoč in tisoč ljudi in vsi nekam hite. Tisoč in tisoč ljudi in prav toliko želja, hotenj, skrbi.
Janez Voljč
SLABE RAZMERE
v jeseniških samskih domovih
Čeprav je bilo v povojnih letih zgrajenih na Jesenicah nad 650 stanovanj v 250 zgradbah na najlepših sončnih in zračnih zazidalnih površinah, še vedno pirimanjkiuje samskih in družinskih stanovanj. V železarni manjka zaradi stanovanjske stiske 400 do 500 kvalificiranih delavcev. Podobno je tudi v drugih delovnih kolektivih in uradih.
V samskih domovih, kolikor jih je, pa niso razmere nič kaj rožnate. Samski dom na Plavžu nima primerne jedilnice niti dnevne delovne sobe s čitalnico in drugimi prostori, potrebnimi za drožafono življenje stanovalcev. Kadrovski dom na Jesenicah je mnogo pretesen, barake ob njem nikakor ne ustrezaj o.
Samsko naselje na Straži je prenatrpano, v samskih sobah žive štiri in veččlanske družine. Se dosti slabše pa je v naselju pod Meižaklo, v barakah »Nikšlča«, »Gradisa« in gradbenega podjetja »Primorje«. Za razmere v samskih domovih se je začela zanimati uprava železarne s sindikalno organizacijo in organi delavskega upravljanja. Prav in potrebno pa hi bilo, da bi se za stanovalce pozanimala tudi sanitarna inšpekcija ter občinski svet za gradnje in komunalo. Sredstva, ki jih je letos dodelila železarna za reševanje komunalnih problemov (300 milijonov dinarjev), bi lahko s pridom uporabili in uredili razmere v samskih domovih.
u. ž.
Ker je morala četa tisti dan porušiti neki most, je nekdo nasvetoval, naj bi poslali samo dolgina, da bo legel pod most in opravil vse hkrati — pognal bo most v zrak in opravil z eksplozivom v trebuhu. Tako bo vsaj četi prihranil izgube.
Smajo se je od smeha držal za trebuh.
»Tak nehaj že!« je vzklikal hlipaje in mahaje z rokami.
Začelo je drobno rositi, dolgočasno in dolgotrajno. Zaim se je vrnil ves premočen iz Borovnic. Tudi on to noč ni niti zadremal. Toda že po tem, kako je vstopil, je Gjuro uganil, da je tudi Zaim prišel s praznimi rokami.
»Kaj je?« ga je vprašal, ko sta ostala sama.
Zaim je skomignil z rameni in molčal. Priprl je vodene oči.
»Nič?« ga je ogovarjal Gjuro.
»Ni mnogo upanja. V Borovnici je noč minila tiše kakor drugekrati. Nobeden izmed osumljenih se ni oddaljil.«
»Pa Ante?«
»Pasji sin!« je ušlo Zaimu. »Zdaj tistih Papirjev niti ne skriva več, marveč j: očitno razkazuje in poučuje še druge v stenografiji. Vseeno sem ga ozmerjal.«
Gjuro mu je opisal, kako je minila noč v štabu. Nato sta oba omenila Milana.
»Morda bo ta kaj dosegel?« je rekel Zaim.
»Ko bi vsaj našel kakšno sled.«
»Sicer pa,« je na glas razmišljal Zaim, Sčesa smo.se sploh mogli nadejati? Brž ko smo odkrili Ivana, je vsa zadeva rešena do devetindevetdesetih odstotkov. Bilo je mo-§°če, da bi imel sovražnik več vohunov v odredu, o čemer pa zdaj bolj in bolj dvomim. Tubo smo našli pri Ivanu prav takšno kakor na golobu, in zato...« — Zaim je pri tem iztegnil roko — »če nocoj nismo ničesar odkrili, smo vendarle lahko mirni. Se pravi, da ni nikogar, ki bi sprejel pošiljko. Nam pa drugega tudi ni treba.«
Gjuro je hotel sam sebe prepričati, da je tako. Nejasno pa je slutil, da iznenadenje še ni izključeno. Zaim je prikimal. Nato je pogledal svojo obleko.
»Človek, posušiti se moraš!«
Zaim ni maral ognja in se je prezirljivo namrgodil.
»Nič zato, strela ne trešči v koprivo.«
Pričakovala sta Milana. Gjuro je nasvetoval Zaimu naj se malo prespi, ta pa je odbil. Hotel je pozneje tudi sam biti pri ponovnem zaslišanju Ivana. Gjuro je bolj in bolj občudoval Zaima.
Medtem je kar naprej rosilo. Oblaki so bili gosti. Zaim je skoz okno ogledoval nebo.
»Prav, da dežuje. Danes vsaj ne bomo imeli obiska.«
»Ce se ne bo zvedrilo,« je rekel Gjuro. »Nemci v oblačnem vremenu ne letajo. Ampak, nečesa sem te hotel prositi.«
Zaim ga je vprašujoče pogledal.
Gjuro je zardel.
»Mirjana je zelo pobita. Dobro bi bilo, če •bi se pozneje z njo pogovoril. Tovariško, kot komisar...«
Zaim je rekel, da j« že sam na to pomislil. Ne. zdi se mu, da bi bila Mirjana zapletena v Ivanovo izdajstvo, še več, sodi, da jo je ta čas treba podpreti, ji pomagati in jo potolažiti, ker jo je hudodelec grdo goljufal.
Nato je pomenljivo poškilil na Gjura. Tiho je rekel:
»Bodi brez skrbi, storil bom tako. Razumem to reč. To bi mi bil lahko že prej rekel.«
Gjuro je pristopil, da bi ga objel, ker je vse tanko preprosto s-rejel, pa je samo zmedeno odkimal.
»Neumnost, ne gre za tisto, kar ti misliš.«
Zaim ga je še dalje gledal.
»Mar je to važno?« je vprašal.
Gjuro je še bolj zardel. Zaim ga je iz-nenadno potapljal po ramenu: »Ni ti treba zardevati. Ljubo bi mi bilo, če bi tudi jaz mogel tako. Samo, da bi se vse dobro končalo.«
22
Tako je pač, da ljudem ni dano gledati v prihodnost. To se dogaja samo v redkih, navadno v amaterskih primerih. Nečemu pa ljudje najraje pripisujejo svoje napake in tisto »nekaj« je krivo vsega, kar se dogaja mimo naše volje in proti nji. Temu pojmu pravimo — nepredvidene okoliščine. Tako široko zlorabljamo ta pojem, da še celo znanost v svojem najbolj strokovnem pomenu računa z njim kot s svojim stalnim elementom.
Nekaj takega, se je primerilo Gjuru Steriču. Ce bi mu bilo dano predvidevati, se gotovo ne bi bil pozneje kesal zaradi napake, bi jo je sam zagrešil. Ampak tu res ni bilo mogoče ničesar predvidevati. Sicer pa,
kakor se v življenju nemalokrat dogaja, se je tudi tu pokazalo, da ima vsako zlo t«di svojo dobro stran.
Po kratkem premolku, ko mu je Zaim pognal rdečico v lica, je odšel Gjuro na piano. Poveljnik Stevan je bil pred štabom. Kurir mu je pravkar prignal konja. Stevan se je odpravljal v bolnišnico, da bi na povelje iz štaba organiziral njeno gibljivost .mVoma, da a \<> usposobil za iznenaden premik v tisto smer, ki ji bodo naknadno sporočili.
Ko se bo začela sovražna ofenziva, mora biti bolnišnica gibljiva. Namestiti se bo morala nekje drugod, čim delj od zvez, saj kdo pa ve, kje bo med ofenzivo fronta in kje zaledje. Ta dva pojma sta dobila v partizanskem vojskovanju isti pomen. Hudo ranjene, nezmožne za premik, je treba umakniti *v varne in skrite kraje.
Konj se je pod Stevanom upogibal in se uvijal v križu. Kopita so štorkljala v razmehčani zemlji, se ugrezala in drsela. Gjuro je pristopil in vprašal Stevana:
»Ali se boš tam dolgo zadržal?«
Stevan je pritegnil vojke In spodbodel konja. Ta se je vkopal z, zadnjimi nogami, skrivil vrat in plaho prhal.
»Takole do mraka. Kaj pa je?«
»Sem mislil, da bi se zvečer sešli. Tisto zadevo moramo rešiti.«
»Prav,« se je naježil Stevan. »Bom prišel, če že ne morete brez mene.«
Konj je krepko puhnil skoz nozdrvi, se stresel v križu in se premaknil.
Gjuro je stal in gledal za njim. Na koncu poti je rastel velikanski hrast. Krošnja se je zelenkasto svetlikala v sivi deževni panorami. Onkraj hrasta so bili zamegleni gozdovi, na katere so padali snopi srebrnkaste svetlobe. Sonce, ki so ga obrobljali oblaki, se je skušalo osvoboditi in se prebiti. Toda motnosivi obroč se je zoževal, svetli snopovi so izginjali, dež pa je jezno pospešil svojo ubranost.
Iz dimnikov so se vili mehki stebri dima. Veter jih je rahlo pozibaval, drobni dež pa jih je razkrajal in raztapljal.
Skoz polodprta vrata je prišel Zaim. Mokra bluza se mu je nagubala, levo lice je bilo temnozeleno pobarvano. Raševina, iz katere je bila čepica, je puščala barvo. Zrak je bil svež. Zaim je globoko vdihaval in stresal ramena, ko je vsrka- al v pljuča težko vlago, ki je pritisnila na Gorovo. Na cesti se je od daleč pokazal jezdec. Zaim je -z roko zasenčil oči.
»On je.«
Obris jezdeca se je bolj in bolj zgoščeval. Kar zleknil se je na konju, pokrit z ležnim plaščem. Konj je mukoma dirjal naprej, kar puhtelo je od njega. Pena se mu je cedila iz gobca. Izpod kopit je škropilo blato.
Nekaj ur galopiranja po deževnem vremenu in po razmočeni zemlji izčrpa človeka. Milan je bil izčrpan. Njegov otroški tilnik je bil že ves bel. Glava se mu je majala in kinkala. Konj je bil že kar polomljen.
Milan je snel čepico in jo ožel.
Zaim je mignil z glavo. Milan mu je kislo odzdravil. Nato so odšli v sobo. Dež je udarjal na okna. Na šipo se je prilepil velik bukov list. Veter ga je prinesel od nekod.
Milan je slekel plašč. Blato se mu je na-
bralo do kolen. Prižgal je cigareto in začel globoko vleči.
»Tudi pri tebi ni ničesar?« je vprašal jGjuro.
* Milonovo poročilo je bilo kratko: — Noč je minila v vseh četah kakor po navadi. Njegovi zaupniki so najpazljiveje nadzorovali osumljence, a ničesar ni bilo mogoče opaziti. Milan je pobito razprostrl roke, kakor da ga je neuspeh potrl.
Zaim se je tiho sprehajal po sobi.
»Potem je vse v najlepšem redu. Natanko tako, kakor sem domneval. Nemci nimajo razen Ivana nobenega drugega v bataljonu.«
Zaim je sijal, pa tudi Gjuro je bil pripravljen verjeti. Vse .e govorilo v prid zmagi in Gjuro je veselo pritrjeval, toda’ hkrati mu je neka brezumna, že kar nedoumljiva otožnost ali pobitost preprečevala, da bi do kraja sprejel dejstva tako, kakor so kazala. Vzdihnil je in povzdignil oči.
»Res, kaže, da je tako.«
Milan je otrl kaplje z oči.
»Ali so dovedli Ivana?«
»Se ne,« je rekel Zaim. »Vsak čas ga pričakujemo. Vodnik je že davi odšel ponj.«
Ivan je ležal zaprt v Doljnem Gorovu, ker v štabu ni bilo primernega prostora, ki bi ga bili mogli preurediti v zapor. Zaselek Dolnje Gorovo je bil nekaj kilometrov od bataljonskega štaba. Dobro skrit v gozdu je bil bataljonu izvrstna postojanka, ki je ni bilo treba posebej varovati. Ze pred vojno so zgradili v Doljnem Gorovu s; odobno šolsko poslopje za ves okoliš in zdaj je ta stavba ustrezala štabu tretjega bataljona kakor po naročilu. Zakrita z vseh strani in opasana z gostim pasom gozda ni bila sovražnemu letalstvu prav nič ugodna tarča. Iz letala je skoraj ni bilo mogoče opaziti. Štab je mimo drugega uredil v nji tudi zapor. Ivana -o spravili tja, ker je Gornjemu Gorovu vsak dan pretilo bombardiranje.
Štiriindvajseti maj. Žalosten, turoben dan. ennMero r>ošmneva Za Giura ip t>n najmuč-nejši dan v Gornjem Gorovu. Prečudno mu je, če pomisli, da je še včeraj sijalo sonce. Prepolovi cigareto in ponudi polovičko Zaimu.
Stražar je prignal Ivana.
I|
°f!
■ - rv*r*

KDO JE IZDAJALEC?
-	•	- -j _
Delovni kolektivi na festivalu v Kopru
O H O | A H A
TUDI LESKA BODO ZDAJ Li\B'KO GLEDALI V SLO-VENJSKIH KONJICAH
Za zataljufiek dneva mladosti, so v nedeljo, 25. maja, v Kopru priredili okrajni festival telesne kulture' Predsednik okrajnega sveta aa telesno kulturo dr. Sveto Polič je v pozdravnih besedah posebej podčrtal prizadevanje po enotnosti- naše telesne kulture in botenj-e vseh ongamiizaciij v koprskem okraju, da na skupni prireditvi ob složnem sodelovanju pokažejo vse oblike in način© dela na področju telesne kulture. Festivalska misel je prireditvi vtisnila svojstven značaj-
Vao prireditev je zato predvsem treba ocenjevati s teh vidikov in lahko trdimo, da predstavlja ta festival ogromen uspeh in napredek n,e samo v Kopru, temveč tudi v republiškem merilu. Prireditev je nazorno pokazala, da v koprskem okraju uspešno podirajo pregra-
Dvoboj sezone
Ljubljančani so po dolgem času spet videli zares privlačno atletsko priredHev- Meddržavni dvoboj Madžarska : Jugoslavija je prinesel niz zanimivih in privlačnih tekem, ki so navdušile vse prisotne. Kljub visok1 zmagi gostov (120,5 : 91,5) so bili boji skoraj v vseh disciplinah izredno izenačeni. Nekateri atleti so razočarali, drugi pa spet dali več kot je bilo pričakovati-Tako je konec koncev rezultat povsem realen.
Pomembnost prireditve pa je bila še v nečem. Spet se je namreč pokazalo, kako odlična propaganda so veliki nastopi-Dvoboja Madžarska : Jugoslavija se bo še dolgo spominjal vsak
izmed gledalcev in prav ta spomin ga bo morda še kdaj pripeljal na atletske tekme, od gledalca do aktivnega športnika (pa čeprav morda posredno — prek otrok) pa je samo še korak.
In zato nam v bistvu Sre!
»Iskra« ima najboljše nogometaše
• V Kranju so, zaključili tudi sindikalno prvenstvo v nogometu. V finalu sta se pomerili ekipi Iskre in Planike. Iskra je bila boljša in je zmagala 2:1 ter tako prejela prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta.
D. M.
de med dvema organizacijama, ki naj bij teieii neke vrste monopol v telesni kulturi. Na festivalu se je pokazal med drugim močan poudarek na deju v šolah, složna povezava med šolo in Partizanom teir 'športom- Zelo lepo je nastopil oddelek članov predvojaške vzgoje. Mnogo odobravanja so poželi z vdornimi nastopi gasilci, taborniki, članj Ljudske tehnike, atleti in končno, kot gostje, vrhunski orodni telovadci iz Ljubljane.
Š6 posebej pa je treba podčrtati samostojen nastop članov delovnih kolekivov iz okraja s posebno točko — vlečenjem vrvi- Točka je zbudila vel%o pozornost številne publike že zaradi prijetnega načina nastopa, zasluži Pa še več besedi zaradi dejstva, da se je prizadevnim tovarišem v Kopru posrečilo ponovno prodreti v tovarne in podjetja. Na novo oživljeni teles-nofculturni aktivi dokazujejo, da birokratski sklep o njih ukinitvi nj btl pravilen. Nasprotno, povzročil nam je veliko Škodo in zastoj pri razmahu delavskega športa- Ne nameravam trditi, da S'o tudi sedanje organizacijske oblike dokončne, drži pa, da z birokratskimi ukrepi našega delovnega človeka nismo mogli pripeljati na igrišča in v telovadnice. Rekreativni šport je nekaj drugega kot šolska telovadba in se razlikuje od vrhunskega športa ter že ustaljene oblike dela v telovadnicah. Prav parttzanaka društva bi imela najširše možnosti, da s© v tej smer; pirilagode potrebam naših delavcev- Vsaj za sedaj pa so telesnokulturni aktivi, kot to kaže praksa (domača in tuja), najboljša organizacijska oblika dela, ki Ima tudj največ uspehov. Tovariši v Kopru vztrajno iščejo novih poti in oblik, pri čemer nimajo pred očmi ozkih in-interesov društev, marveč koristi delovnega človeka, ki jim j©
treba ozke društvene interese podrediti. S svojimi dosedanjimi izkušnjami lahko že mnogo pomagajo tudi izven meja okraja
Tudi s tehničnega vidika prireditvi ni kaj očitati. Nasprotno, ves nastop je potekal zelo lepo in včasih celo vzorno, malenkostni spodrslaji pa celotnega vtisa niso mogli pokvariti. Tudi to je velik uspeh- Tehnično vodstvo je dokazalo, da je sposobno izvesti tudi največje prireditve brez tuje pomoči.
Morda so se le pri izbiri oblik preveč naslanjali na šablonske proste vaje, toda ob obilici' dobre volje in posluha za potrebe ljudi, bod© tovariši v Kopru verjetno kmalu našli pot tudi do mladincev in mlajših članov v Partizanu, ki jih je na nastopu bilo odločno premalo, verjetno prav zaradi metod dela, ki tema dvema kategorijama ne ustrezajo.
Tovarišu dr- Svetu Poliču in njegovim sodelavcem velja za nastop vse priznanje.
Drago Stepišnik
Dan mladosti
v Šoštanju
Dan mladosti je zalo razgibal tudi špštanjsko mladino, še posebno pa tamkajšnje delovne kolektive. Tako je mladinska organizacija Tovarn^ usnja v Šoštanju priredila veliko pokalno tekmovanje, na katerem je tekmovala tudi mladina iz Lokovice- Mošva so tekmovala v sobnem streljanju z zračno puško, v šahu in odbojki, v prvi konkurenci je tovarniško moštvo premagalo ekipo iz Lokovice v razmerju 342:334. Med posamezniki j® dosegel najboljši rezultat Ivan čeipelnik (L) z 78 krogi. V šahu je prav tako zmagala tovarniška ekipa (3:2), v odbojki pa so'zmagali gostje z rezultatom 2:1. Pokal je osvojila mladina aktiva Tovarn© usnja.
Za dan mladosti so bile po-
poldne tudi še trj nogometne tekme. Mladinci velenjskega Rudarja so premagali Parižana (Šoštanj) z 2:1- Prvo moštvo Partizana iz Šoštanja pa je premagalo Rudarja iz Hrastnika s 3:0. V tretji tekmi je sindikalna podružnica termoelektrarne premagala Tovarno usnja te Šoštanja s 4:1-
Šoštanjčani si takih tekmovanj želijo še Več.
Zelo uspelo telovadno akademijo je pripravilo te dni teles-novzgojno društvo »Partizan« v Šoštanju. Gledalce so zlasti presenetili člani, ki so nastopili na bradlji. Akademija je bila za gledalce, ki so povsem napolnili dvorano, pravo doživetje in hkrati dokaz, da se je telesno-vzgojna dejavnost po združitvi »Partizana« in »Usnjarja« zelo razgibala.
OHO, nekaj mi nikakor noče v glavo. Čeprav smo Slovenci priznano dobri tekači čez ovire (v ljubljanskem dvoboju z Madžari smo imeli reprezentante v vseh treh disciplinah z ovirami: Lorgerja na 110 m Zupančiča na 400 m in Tratnika na 3000 m), pa nikakor ne znamo preskočiti nekaj težavnih zaprek. Na primer ono, ki zapira slovenskim nogometnim klubom pot v H. zvezno ligo. Sedaj ne vemo, kaj bi bilo bolje — ati bi te naše tekače čez ovire zaposlili kot nogometaše (kjer bi zaradi svoje hitrosti morda kdaj po kdaj le skuhali kak odločilni gol) ali pa bi jih dali za nogometne funkcionarje (zaradi njihove spretnosti pri preskakovanju ovir seveda). Edino eno mi je jasno pri vsem tem: atleti bi bili edini sposobni rešiti ta nogometni problem.
AHA, tokrat smo sploh postregli z nekaterimi odličnimi domisleki. Odbojkarice Oijmpije so na primer odpotovale na tekmi zvezne lige v Zagreb, ne d'a bi se bile v Ljubljani preštele. To je stari! šele sodnik na zagrebškem igrišču in ugotovil, da jih ni dovolj za celo ekipo. Njemu je to popolnoma zadoščalo in je odpdskail tekmo kar s 3:0 za domačine. Tako so si Ljubljančanke prihranile precej truda, kajti tekmo bi bile itak izgubile. Ko smo igralke 01ympije vprašali za podrobnosti te akcije, smo dobili tak odgovor: »Največ je kriv sprevodnik, ki nas ob pregledu vozovnic ni opozoril na naš primanjkljaj.«
OHO, ali veste, kaj je to: bilo je in ni več? Presenečeni boste, kako lahek je pravzaprav odgovor. Gre za rekord, ki so ga ljubljanski košarkarji držali skoraj dve sezoni. Na domačem igrišču namreč niso izgubili nobene ligaške tekme. Niti Ljubljana, niti 01ympia (medsebojnih tekem ne štejemo!). Sedaj pa tega rekorda ni več. V soboto zvečer od 20.30 do 22. ure so si igralci Ljubljane po svojih močeh prizadevali, da bi mu pretrgali življenjsko nit. In to jim je tudi uspelo. Beograd jih je namahal z desetimi koši razlike. Naš komentar pa je: prav je. Zakaj bi bilo košarkarsko občinstvo nekaj posebnega, Samih zmag je navajeno. Naj že vendar enkrat stopi s piedestala in spozna tegobe navijačev v drugih panogah. Porazi in tu in tam kaka zmaga. Tak je nov vozni red — tudi med košarkarji. Pa še to, ker tudi nekako sodi v to rubriko. 01ympia se je počutila v Beogradu proti Crveni zvezdi kakor doma. Publika je namreč klicala tisto znano: sto, sto (košev nasprotniku!), ki so jo državni prvaki tolikokrat slišali pod svojimi koši. Ljubljančane je ta mila prošnja beograjskih navijačev tako ganila, da so se kar prepustili poteku igre. Ko pa je šlo -že čisto zares — Cr-vena zvezda je zabila že 95. koš. so se le uprli. Saj veste, kranjska trma — in spravili Beograjčane ob užitek. Točki pa sta seveda ostali na Kalemegdanu.
AHA, pa še ena nogometna. Ljubljana se je šla v Zagreb borit z Metalcem za deseto mesto v conski ligi, ki še daje pravico za kvalifikacije za II. zvezno ligo. Vse je šlo kot po maslu. Ljubljana je zabila en gol, nato je bil poškodovan eden izmed igralcev Metalca, ki je poslej samo statiral na levem krilu. Ljubljana je dala še drugi gol in sodnik je še izključil enega Zagrebčana. »Tekme je konec,« so ob vsem tem menili Siškarji. Pa je bilo drugače: najprej gol z enajstmetrovko, nato še 'en regularen zadetek in že je bilo 2:2, Tri minute pred koncem pa je oni poškodovani Zagrebčan pozabil na svoje bolečine in še on potresel ljubljansko mrežo. In pouk te zgodbe: tisti, ki daje najbolj nebogljen videz, je lahko najnevarnejši'
S
NOV STADION
v Slovenskih Konjicah
TAKO JE RADOSEVIC ODLIČNO VRGEL DISK NA LJUBLJANSKEM STADIONU
Športni stadion, ki so ga minulo nedeljo odprli v Slovenskih Konjicah, bi bdi brez dvoma v ponos tudi kakemu večjemu mestu- Gradili ©o ga več let, vendar je sedaj malone dograjen. Urediti bo treba le še nekatere manjše naprave.
Stadion je v neposredni bližini kopališča, kjer so bili prej močviinje, travnik, njiva in pašnik- S tem so Slovenske Konjice dobile drug ob drugem dva te-mellljma športna objekta in lahko govorimo že kar o športnem panku. Odveč je pripomniti, kako pomemben je ta objekt za vso ožjo in širšo okolico. Najbližji tovrstni napravi sta bili doslej namreč v Mariboru in Celju-
Za gradnjo objekta je bilo
treba opraviti mnogo zemeljskih del. VetMfco pozornost so posvetili drenaži igrišča, ki je zdaj prvovrstno. Zanimivo je, da so Konjičani večji dal gradnje opravili sami- S prevozi' so, pomagala podjetja, ki so prispevala tudi del finančnih sredstev, svoj delež je dala občina, prostovoljci pa so se izkazali pri raznih delih. Med temi so bil) člani sindikatov med prvimi. Rezultat vsega tega dela je stadion, pri katerem je vrednost ocenjena na okrog 15 milijonov dinarjev. Nekaj so prispevali tudi okrajni in republiški forumi. Se posebej se je izkazala tovarna usnja »Konus«, največ zaslug pri izgradnji pa ima predsednik gradbenega odbora Drago Perc, ki ga je TVD Partizan Konjice
ob otvoritvi imenovalo za svojega častnega člana.
Konjiški šport ima sedaj vse pogoje za velik razmah. Razen nogometnega igrišča je na voljo še atletska tekmovalna steza olimpijskih dimenzij ter naprave za najrazličnejše druge panoge- V bližnji prihodnosti nameravajo nedaleč od stadiona postaviti še telovadnico. Računajo, da bodo načrti zanjo gotovi že letos in tudi gradnja šole je predvidena v tem okolišu. Na ta način bo moč stadion namreč najbolje izkoriščat1-
Za Konjičane je bdi stadion najlepše darilo ob 'prazniku mladosti. Vsa gradnja pa je nov dokaz, feaij vse se da napraviti ob požrtvovalnosti ljudi in pravdnem vodistvu ter razume vamju.
Enotna akcija je v Slovenskih Konjicah obrodila bogat sad-
MNOŽICA KEGLJAČEV
® Na štiristeznem kegljišču »Triglava« v Kranju so pred nedavnim zaključili III. sindikalno prvenstvo mesta v kegljanju. Letošnjih tekem, ki šobile v počastitev dneva mladosti, se je udeležilo kakih 250 tekmovalcev v 80 ekipah.
Prehodni pokal je že tretjič osvojilo moštvo tovarne Inteks, ki ga je tako dobilo v trajno last. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. Inteks 1229. 2. Iskra 1200, 3. Planika 1173, Član zmagovalne ekipe Miro Ambrožič je s 462 keglji dosegel tudi nov rekord kegljišča.	D. M.
»Skupaj ga bomo zasliševali,« je mrko rekel Gjuro. »Če ne bo šlo, se bomo menjali po vrsti. Do mraka moramo izvleči priznanje iz njega.«
Nekaj je v njem govorilo, da iz vsega ni bo nič. čeprav ni bilo kakšnih stvarnih razlogov, ga je premagalo nerazpoloženi e, nekakšna motna slutnja nesreče.
Ivan se je držal pokončno, samo ramena so bila upadla, mlahava. Tak je bil — vsaj Gjuru se je tako dozdevalo — da se človek ne bi mogel hudovati nanj. Sočustvoval bi lahko z njim, ampak tu je bilo še nekaj drugega.
Ivan to pot ni bil zvezan. Gjuro je že včeraj naročil, naj ga razvežejo, in je prepovedal, da bi ga še nadalje vezali. Zvezanega človeka ni mogel gledati, upiralo se' mu je. Široka modrica se je vlekla čez Ivanov obraz. Od daleč si jo opazil. Oko mu je zateklo, veke posinele. Gjuro je nehote vzdrhtel, začutil je, da mu kri močneje Tolje in trudil se je, da bi se otresel mračne grozljivosti in privida.
Jezik mu je postal težji:
»Nekako živčen se mi -zdiš,« je rekel, čeprav ni bil o tem prepričan, ker Ivan ni bil videti živčen. »Pa ne da bi bil moral nocoj kam na pot?«
Ivan je vprašujoče pogledal.
»Vseeno,« je vpadel Zaim. »Je pa šel nekdo izmed naših po pošiljko.«
Kazalo je, da se Ivan spet čudi in da mu. noče v glavo, zakaj tako buljijo vanj. Vnovič je poizkusil:
»Povejte mi že vendar, kaj hočete od mene?«
»Prav,« je začel Gjuro od kraja, -Bil si pri domobrancih?«
»Bil. Ampak v kakšni zvezi je to ...«
»Odgovarjaj samo na vprašanja. Kolikor vemo, si bil domobranski častnik.«
»Da, mobilizirali so me. Amp>ak, že tam sem...«
Gjuro je nervozno dvignil roko.
»Ne zahtevam razlage. Odgovarjaj, kar te bom vprašal. . .«
»Ampak vi hočete vsemu dati drugačen pomen.«
»To je naša stvar. Ti si tu obtožen. Do-
kaze imamo. Torej, nikar vznemirjanja! Za-gotaljam, da bo preiskava pravična, a zato zahtevam popolno odkritosrčnost. Mi te lahko ustrelimo tudi brez priznanja, toda meni je do tega, da ugotovim pobude, zaradi katerih si krenil na to pot. Povejmo ^dkrito: — tvoje stanje je brezupno, ampak moralno se lahko popraviš in kolikor toliko spereš madež s svoje vesti. Vse to je odvkno od tega, koliko iskrenosti boš pokazal pred nami in koliko kesanja za greh.«
Gjurov glas je zamoklo odmeval v sobi, ampak nihče razen njega ni mogel začutiti tistega pridušenega prizvoka negotovosti, ki se mu je zatikala v grlu in mu poganjala kri v glavo.
Lesk v Ivanovih očeh je ugasnil. Očitno je dojel vso zadevo. A kljub temu je ostal dosleden v svojem odporu. Vsi so osupr"), ko je rekel:
»Prav. Od srca vam želim pomagati, a prosim vas, da mi najprej razložite, česa me obtožujete. Sam res ne vem, za kaj gre, lahko samo slutim in verjamem, da gre za nekak tragičen nesporazum. Vidim, da merite na vohunstvo. Razložite mi, kaj pravzaprav sumite in — častno besedo! — ničesar vam ne bom zatajil.«
Zaim je vztrepetal in posinel.
»Koga vlečeš za nos, mater ti vražjo! Kaj pravzaprav sumimo? Mi ne sumimo, to si zapomni, dokler ti je še glava na ramenu — mi vemo, mi imamo dokaze! Kdb se tu ukvarja z golobi, a? Kdo naj bi bil nocojšnjo noč sprejel zavoj, ne veš, kajne?«
Zaimu so izstopile žile na vratu, hrumel je kakor zaposel mlin. Mozolce mu je iznenada zalila kri in ves je bil podoben strahovitemu neurju. Od jeze ni mogel več govoriti, marveč se je sklonil k Ivanu in napadalno stiskal pesti.
Ivan je vzdržal nalet in nemo strmel vanj. Njegov obraz se je spremenil v kepo apna.
Vtem se je Milan zadrl:
»Siliš nas, da bomo segli po drugačnih sredstvih.«
Malopridnež, je pomisL, Gjuro in skušal obnoviti red:
»Povrnimo se k stvari!«
V sobi je zavladala tišina, samo Zaim je
puhal kakor lokomotiva. Gjmo je stopil nekajkrat sem in tja, preden je spet spregovoril. Njegove ustne so bile stisnjene.
»Sredi septembra lani si se vrnil s fronte v Romirje, ravno ko so ustaši zaprli Darinko?«
Ivan je prikimal, ne da bi bil iznenaden.
»Do decembra si poveljeval domobranski četi. Proti partizanom si jo vodil?«
»Streljali smo v zrak. Povelja sem sabotiral.«
»Ne oddaljuj se od vprašanja. Ali si vodil domobrance proti nam?«
»Sem. Kaj sem mogel drugega ...«
»V oficirskem domu v Romirju si popival z nemškimi častniki?«
»Moral sem, ampak...«
»Da ali ne?«
»Da, posedal sem z njimi«.
»Jaz pravim — krokal —. Ali si pil z njimi bratoivščimo?«
»Razumeti morate, da moj položaj tam...«
»Tega te nisem vprašal. Ali drži, kar sem rekel?«
»Drži.«
»Si pil z nemškimi častniki bratovščina?«
»Da, tudi to je res.«
»Novembra si izrazil željo, da bi pobegnil k partizanom? Je bilo tako?«
»Čakajte, poprej sem vzpostavil zvezo .. <«
Gjuro se je nezavedno zdrznil, kajti Zaim je iznenada zagrmel za njim:
»Mrcina, doklej naj ti še ponavljamo, da ostani pri vprašanjih. Ne devaj nas iz kože, dokler smo še prizanesljivi«.
»Počakaj, Zaim,« je nadaljeval Gjuro. '»Ponavljam, novembra ti je prišlo na misel, da hi šel k nam. Ne zanima me. zakaj si čakal ravno do novembra, marveč samo to, da si takrat sporočil to želijo. Ali mi lahko poveš, je tako ali ni?«
Ivan je potrdil. Kakor oslepel je strmel »brezizrazno v tri pare ledenih, svinčenih oči, ki so ga strme požirale.
»Al; si sam prišel na to misel?«
»Ne vem, kaj misliš s tem.«
»Ali sli prostovoljno, brez vsakršnega prigovarjanja sklenil zapustiti domobrance in oditi k partizanom?«
»To je bila posledica ...«
»Zahtevam, da odgovoriš naravnost. Da ali ne?«
»Na to vprašanje ni mogoče naravnost odgovoriti.«
»Tako, se pravi — neprostovoljno. Zdaj se razumemo.«
Gjuro je premišljal; novembra je Hans Fimag prevzel službo gestapa v Pomurju.
»Nasprotujem takšnemu sklepu,« je vzkliknil Ivan. »Prišel sem po lastni volji, toda do tega ni prišlo naenkrat... name so vplivali tudi drugi... «
»Kdo je vplival nate?« mu je segel Gjuro v besedo. Spodnja ustnica mu je naglo vztrepetala.
»Pa ... pa ... o tem mi je pogosto govorila,« — Ivan je premolknil, zbral obraz in pristavil roko k očem, glas mu je obupno zadrhtel — »tudi Mirjana me je nagovarjala ... «
Gjuro ni pričakal konca. Zamolklo je vprašal:
»Kdo te je še k temu spodbujal?«
Ivan se je zbral.
»Še neki tovariš.«
»Kateri tovariš? Menda veš, s kom sj se o tem razgovarjal?«
»Ne vem, kako se piše. Meni se je predstavil kot Maks. Mislim, da je bil iz komiteja.«
Iznenadno se je začutil Gjuro preslabotnega, da bi mogel nadaljevati. Dih mu je mahoma zastal, dihal je z 'odprtimi usti, ves Izčrpan. Maks. Ivan je poznal Maksa. Z njim je bil, z njim se je pogovarjal. Vnovič ga je zajel leden val, čutil je strašen pritisk v glavi. Ivan je poznal Maksa. Moči so ga bolj in bolj zapuščale — o, Maks!
Zaiim se je okreni! in ga začudeno pogledal.
»Ali ti je slabo?«
Gjuro je lahno povzdignil roko in jo pritisnil na čelo.
»Glava. Bo že minilo.«
Končano je. čutil je, da n© more dalje zasliševati. Neprijetno mu je bilo zaradi
Zaima. Obrnil se je in se nekako čudno zagledal v Ivana. V Ivanovih očeh se je zrcalila zmedenost, pomešana s strahom, pa še nekaj drugega, nekaj tako mirnega, spokojnega in zanesljivega, nekaj, česar brez vzhičenosti ne bi bilo mogoče videti, a to je moglo biti samo zatirano in nespoznavno pre-bliskavanje čiste vesti. Še bolj se je zagledal vanj. Zaboga — ali se moti? Ivan in Maks. Kaj pa naj to pomeni?
Zaim ni odvrnil oči od njega. Zaskrbljeno je vprašal:
»Če ti je mučno, pojdi ven. Midva bova nadaljevala.«
Ne, ni mu bilo mučno. Je že minilo. Ne želi, da bi ga opazovali v trenutku slabosti, njegova zavest se je izdvajala iz telesa, katerega ni več čutil, in je kljubovalno in z igranim izrazom srda stopil korak naprej
»Poslušaj, fant! Dajem ti poslednjo priložnost. Povej, kdo te je poslal k nam?«
»Mestni komite.«
Zaim je planil fc kože. Zamahnil je s pestjo, a Gjuro jo je ujel v zraku in jio jezno odpahnil.
»Pusti. Tudi brez tega bo spregovoril.«
Nato je priprl oči in počasi pogoltnil slino.
»Vem,« je rekel. »Drugega decembra so t: sporočili sklep komiteja, da odidi na svobodno ozemlje.«
»Drži,« je zatrdil Ivan. »Bilo je 2. decembra.«
Spet oster, peklenski zbodljaj v .srce. Vse, karkoli ga je Gjuro doslej vprašal, in vse, kar mu je Ivam doslej povedal, se je na las skladalo z Mirjaninim dnevnikom. Mar je Ivan vedel za' dnevnik? To vprašanje je razpelo Gjura na križ. Iznenada se je znašel daleč od vsega, prevzet od drugih prečudnih misli. Vse tole pred njim se mu je zazdelo kar maloipomembno. Pod bremenom težkih, nepovezanih čustev je tonil bolj in bolj v zmedo.
Odvrnil je glavo, da ne bi gledal Ivanu v oči.
KRIŽANKA ŠTEV. 19
Pogum iz ljubezni
je Sento odprl vrata svoje hišice, je našel košček papir-Ja v ključavnici...
Bilo je anonimno pisanje. Polno groženj. Zahtevali so od Pjega štirideset dur oso v, ki naj hi jih v naslednja noči polo-žil v peč naproti hišice. vsa okolica je trepetala zara-hi teh ropanjev. Če se je kdo hranil, so mu opustošili polja, hničilj žetev in utegnilo se je zgoditi> da je ponoči komaj še ^čil izpod goreče strehe, ki Se je sesula in v gostem dimu Udušila vse živo.
Gafarro, korenjak iz Ruzate, je zaklel, da bo falote zasadil in se je dolge noči skrival Po grmovju in s puško v roki Postopal po stezah; toda nekega jutra So ga našli v namakalnem jarku s kroglo v trebuhu in raz-bito lobanjo...
Celo valenoijski časopisi so Poročali o dogodkih v Ruzafi, jrjer se z mrakom zaipro hišice *u v nalezljivem strahu vsak skrbi zase, na soseda pa pozablja. vsakokrat, ko so oblasti Povprašale strica Batisto, župa-Ca teg,a okoliša, kako je s to re5jo, se je ustil in zagotavljal, ha bosta on in njegov zvesti Pomočnik Sigro s to neljubo zadevo že sama opravila.
Kljub temu pa Sento ni mislil na to, da bi se obrnil na župana. Čemu tudi? Zadosti je imel njegovih baharij in laži. Zahtevali so torej štirideset du-hosov in če jih ne bo položil v P®č, mu bodo zažgali hišico. To hišico, ki jo je gledal skoraj kakor izgubljenega sina, s črno slamnato streho in majhnimi križi na konceh, z miodrimi okni iu trto prek vrat, ki je sonce v zlatih plešočih madežih padalo skoznj0, in za starim figovim drevesom peč jz ilovice in opeke, okrogla in ploska kot afriško mravljišče. To je bilo vse njegovo premoženje, gnezdo, ki je v njem varoval svoje naj-hražje:	ženo,	tri otroke, obe
stari kljusi, zvesta tovariša v hoju za vsakdanji kruh, in rde-čepisaino kravo, ki je sleherno jutro mahedirala skozi trg in s svojim tožečim zvonkljanjem budila ljudi.
Kako so morali on, njegova družina teh nekaj po pradedu Podedovanih krp gnojiti z znojem in krvjo, da so si prihranili prgišče durosov, ki*so z loncem vred zakopani pod posteljo! in zdaj naj bi si dal kar tako vzeti štirideset durosov!...
je miren človek, to bi lahko Potrdila vsa vas. Nobenih razprtij zaradi namakanja, nobenih obiskov v krčmi, nobene puške, da bi se z njo košatil. Tr-ho je delal za svojo Pepeto in otroci so bili vse njegovo ve-todia če ga hočejo oro-Pati, se bi} znal braniti. Vsemogočni! V tem mirnem in dobrodušnem možu se je predramil bes arabskih kramarjev, ki se sicer puste mlatiti beduinom, Postanejo pa levi, če se kdo dotakne njihovega bivališča.
Ko se je znočilo in se še ni odločil, je šel in vprašal za svet starca iz sosednje hišice, tresočega se starca, ki ni bil za nobeno rabo, a je šel o njem glas, ha je v mladosti več kot dva EPravil pod rušo.
Sitarj ga je poslušal, medtem k° je strmel v debelo cigaro, ki Sl jo je zvijal s svojimii luskavi-mi, trepetajočimi prsti. Prav jma, da» noče dati denarja. Naj 1 ropali na cesti kakor pravi ®0’žje, oko za oko, in tvegali Mdjenje. Sedemdeset let je ! ar, ampak s takim pisemcem
naj mu ne pridejo blizu! Ja, pa ima sento toliko korajže, da bo branil svoje?
Svečano, kot bi šlo za relikvijo, je stari poiskal okras hiše; prastaro mušketo, na videz pravcato roparsko orožje, in je njeno od črvov preluknjano kopito zamišljeno jn z vso ljubeznijo božal. Sam da jo bo napolnil, ker zna s tem prijateljem pač bolje ravnati. Tresoče se roke so se spet pomladile. Najprej smodnika noter! Celo prgišče. Iz trave zatič In /.rini
lajež je preskakoval z dvorišča na dvorišče; in kvakanje žab se je mešalo s šumom krastač in pa podgan, ki so se podile v trstičju.
Sento je štel ure po udarcih zvona. To je bilo edino, kar ga je plašilo iz hromeče zaspanosti. Enajst! Jih še ne bo?
Nenadoma so žalbe onemele. Po poti sta se bližali dve temni postavi, ki sta se zdeli kot dva velikanska psa; bila sta moška in prihajala sta sklonjena, skoraj po kolenih

dan na milost in nemilost drugemu. Če ju pusti oditi, ne da bi kaj našla, se bosta maščevala in mu zanetila streho.
Toda dr“gi je bil sit nespretnosti svojega tovariša in je stopil bliže, da bi mu pomagal iskati. Zdaj sta bila ena sama temna gmota, kj je zakrivala odprtino peči. To je bil trenut-tek. Pogum, sento! Pritisni!
Pok je predramil vso vas in vihar krikov' se je premešal z laježem. Santo je zagledal pred seboj pahljačo isker in začutil pekočo bolečino na obrazu. Vrgel je mušketo proč in zakrilil z rokami, da bi se prepričal, ali sn zdrave. Pri peči ni bilo nikogar; gotovo, sta ultetola. Ko je tudi sam že hotel steči, so se odprle dveri in prikazala se je
Pepeta v apodnjici in z leščer-bo v rokah. Strel jo je prebudil m vsa prestrašena je planila ven, ker se je zbala za moža, ki je bil zunaj.
Med njenimi onemoglimi kretnjami je padla rdeča luč njene svetilke do peči. Tam sta ležala dva moža. drug čez drugega, zvita v eno telo, kakor bi ju pribil neviden žebelj.
Strel ni zgrešil. Stara mušketa je kar dvakrat zadela. In ko sta Sento in Pepeta zgrožena in radovedna spustila luč na truplo, 'da bi videla obraza, sta se z vzkrikom umaknila.
Bila sta stric Batista, župan, in njegov pomočnik Sigr6.
Ruzafa je ostala brez oblasti, vrnil pa se je mir.
• Vincente Blaseo Ibanez
1	2	3	9	5	6		7 '	8	9	10	ii	1$
n							14					-—
					m	16					Hi	
17				p	18						19	
20			m	21					m	n		
2?		H	29					p	25	i		
	m	26					m	27				
28	29						3D					
31	A,						32 	KRfi-Č					i
9
KOZA IN PASTIR
/$///.
DVE VREČI
krogle, pet a..	,.^.em na
rahlo šibre, drobno nasekan svinec in končno še dobro stlačen zatič.
Tega večera je Sento rekel ženi, da bo najbrž na vrsti za namakanje. Vsa družina je verjela in se zgodaj odpravila spat. Ko je šel ven, je skrbno zaklenil dveri. V svetlobi zvezd je za figovim drevesom zagledal vrlega starca, ki je ravno postavljal »prijatelja«. Dal je Sentu zadnja novodila, da strel ne bi zgrešil. Meriti naravnost na peč in čakati. Ko se bodo sklonili v luknjo po »mačko« ... ogenj! To je vendar tako preprosto, otroško lahko.
Po nasvetu svojega mojstra se je Sento naslonil na kol ob geraniji in čakal v senci hišice. Težka flinta je počivala na ovijalkah, namerjena v odprtino. peči. Strel res ne bo mogel zgrešiti. Mimo kri in v pravem trenutku pritisniti na petelina. Dobro opravil dečko! Njemu šf-cer ugajajo take reči, toda zdaj ima vnuke in tudi sicer opravi take zadeve vsakdo najbolje sam.
Stari se je umaknil tiho kot nekdo, ki se je vajen plaziti okrog in na vsakem koraku računati na sovražnika.
Sento je imel pbčutek, da je sam na vsem svetu, da v naselju ni nikogar drugega razen njega in »njih«, ki bodo prišli. Ko le ne bj prišlil Cev je rožljala, tako mu je trepetala roka na kopitu. Kaj bi rekel starec, če bi bil tu? Njegova stopala so se dotikala hišice in ko je pomislil na Pepeto in na malčke, ki so spali za tem ilovnatim zidom in so jih varovale samo njegove roke, na falote, ki ga hočejo oropati, tedaj ga je spet zgrabila divja jeza.
Zrak je zatrepetal, kot bi daleč daleč proč nekdo spregovoril. To je bil zvon valencijske katedrale. Devet. Iz daljave se je zarslišalo škripanje voza. Psi so lajali; njihov vznemirjeni
NOVI KREDITNI POGOJI U NIKUP AVTOMOBILOV »TAM«
Odplačilni rok: 5 tet Obrestna mera: 3%
Lastna udeležba: 20% vrednosti vozila
# Prošnje za posojilo posreduje brezplačno z /šemi potrebnimi dokumenti prodajalna »TAM« Maribor, Slavni trg 25 in jih pošilja dalje tovarni.
9 Posojilo odobrava podružnica investicijske banke v Mariboru na ptošnjo, ki jo posreduje ••TAM«.
© izkoristite mnogo ugodnejše pogoje kreditiranja in nedavno znižanje cen vozil »TAM«:
KAMION »PIONIR«, nosilnosti 3 tone . . . 3,050.000 din KIPER »PIONIR«, nosilnosti 3 tone . . . 3,780.000 din AVTOCISTERNA za fekalije »PIONIR« 3 ms 4,080.000 din AVTOBUS »PIONIR«, standardni s 25 sedeži 5,600.000 din AVTOBUS »PIONIR«, polturist., 25 sedežev 5,700.000 din AVTOBUS »PIONIR«, turistični, 25 sed. "d 6,100.000 din
do 6,500.000 din
Za vsa pojasnila v zvezi z odobravanjem posojila in za sklenitev pogodbe se obrnite na
prodajalno »T A M« Maribor, Glavni trg 25
»Tu so,« je šepnil in čeljust se mu je tresla.
Oba moža sta se ozrla na vse strani, kot bil se bala presenečenja. Stala sta ob ograji in jo otipavala. Potem sta se približala hišnim dverim in prisluškovala ob ključavnici. Pri tem sta šla dvakrat tik mimo Sehte, pa ju ni prepoznal. Bila sta zavita v odeji, izpod katerih sta štrleli puški.
To je Seota opogumilo. Bila sta potemtakem tista, ki sta umorila Gafarra. Mora ubijati, da si reši življenjeI
Ze sta šla proti peči. Eden od njiju se je sklonil in segel v odprtino, postavil se je torej ravno pred puško. Imeniten strel. Ampak drugi, ki bo ostal?
Ubogi Sento je drgetal: čutil je mrzel pot na čelu. Če ustreli prvega, ostane neoborožen, pre-
P as tir je skušal s kričanjem in žvižganjem zavrniti kozo, ki se Je oddaljila od čreda. Ker s tem ni uspel, je vrgel kamen in ji ponesreči odbil rog. Iz strahu pred gospodarjem je začel prositi žival, naj ga ne izda. Koza pa mu je od^bvoirila: »Vidim, da si najneumnejši pastir na svetu. Kaj ti pomaga, če bom molčala, saj bo odbiti rog dovolj glasno govori},«
VOLI IN KOLESA
Vola .sta z veliko težavo molče vlekla voz, kolesa pa so na vse kniplje škripala in cvilila. Tedaj se vola obrneta in pravita: »Prijateljčki, le čemu tak vik in krik, saj vendar mi vlečemo vas in tovor!«
PES IN ZAJED
Lovski pes ujame zajca m ga začne na enem koncu grizti, na drugem pa lizati. Zajca je to razburilo in je rekel: »Prijateljček moj, nehaj me grizti ali pa oblizovati, da bom vsaj vedel, ali imam opravka s prijateljem ali s sovražnikom.«
Vsakdo nosi eno vrečo spredaj in eno zadaj. Obe sta polni napak. V tisti spredaj so tuje. v zadnji pa lastne. Zato tuje vidi, svojih pa ne.
Vodoravno: 1. mera za vino (množ.); 7, umetna vodna pot, kanal; 13. razteleševalec; 14. ostrina, nož; 15. tega leta; 16. mir, spokojnost; 17, sem v posesti česa; 18. klatež, potepuh; 19. pogojna oblika pomožnega glagola; 20. mlečni izdelek; 21. neumen, nenadarjen; 22. podzemeljska žival; 23. okrajšava za »tega meseca«; '24. ptica pevka;
25.	dragocena ruda, ki omogoča pridobivanje jedrske energije,
26.	mesto ob zahodni istrski obali; 27. sedeži; 28. glas klopotca; 30. priprava za štetje ali merjenje; 31. hodnik s stebrovjem, obokan hodnik; 32. deli telesa (pomanjševalnica).
Navpično: 1. nauk o gibanju .izstrelka iz topa ali puške; 2. zmanjka mi besed od presenečenja; 3. vnetje sluznice; 4, najmanjši delec prvine; 5. Severini
Delavski sveti, upravni odbori, občinski ljudski odbori, ustanove, komisije za razpis delovnih mest!
KO RAZPISUJETE delovna mesta NE POZABITE
da prebira naše glasilo na tisoče delovnih ljudi
IN PRAV MED NJIMI
boste našli tistega, ki ga želite!
jelen; 6, začetnici mladega slovenskega pesnika; 7. trganje po udih; 8. teniški lopar; 9. naj znamenitejši grški' pesnik basni; 10. bat, gorjača; 11. pijača starih Slovanov; 12. čas, ko ni šol«; 16. fantič; 18. slikarska deščica za mešanje barv; 10. čitatelj; 21. potomstvo, naraščaj; 22. strehe; 24. kopica; 25. pobeg; 26. glas pri strelu; 27. števnlk; 29. kratica za »ljudska republika«; 30. dva soglasnika,
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 18
Vodoravno: 1. zobovje, 8. Salaj, 13. atomist, 14. trata, 15. porok, 16. Ik, 18. Azov, 19. opit, 20. oko, 21. rala, 22. res, 23. prav* kar, 25. 11, 26. boj, 27. črt, 28. kk, 30. Malaikka, 32. dro, 33. skat, 35. kri, 36. Pjer, 37. nori, 38 ia, 39. krute, 40 opisi, 42. majaron, 44, bajta, 45. pregoni.
Navpično: 6. J (osip) Sftritar).
POJASNILO H KRIŽANKI ŠTEV. 17
Kot ste reševalci na svojo slabo voljo že sami opazili, se besedilo ni skladalo z natisnjenim likom. Do pomote j,e prišlo, ker se je kliše lika zamešal. Re:še-vailce prosimo, naj nam to neljubo napako oproste.
VSE
KAR POTREBUJETE VAM NUDI VELEBLAGOVNICA
»LJUDSKI MAGAZIN« CELJE
127. Martinček ni vedel, kakšen je načrt napada. Vedel je le to, da ne sme nihče streljati, dokler ne zasliši tri zaporedne strele iz pištole. Tedaj je zagledal komandanta, ki je zrasel izza drevesa. Videl je, kako se je njegova roka s pištolo dvignila, in že je slišal tri zaporedne strele. V tem hipu se je sprožil plaz ognja iz vseh partizanskih pušk in mitraljezov. Prvi oklopnjak se je v zaletu zasukal v obcestni jarek, zadnji je zavii s ceste in se zakotalil po strmini.
128. Oba kamiona z jetniki pa sta obstala na cesti. Fašisti, ki so bili na teh dveh kamionih, so poskakali na tla. Mnogi so se od strahu zmedli in se razkropili po pobočju nazaj v dolino, nekateri pa so se poskrili za drevesa in pričeli divje streljati proti nevidnemu sovražniku. Precej fašistov pa je že ležalo na cesti, saj tudi med sovražniki niso bili sami figarji. Jetniki pa so obtičali v navzkrižnem ognju.
v;
- v
MM
129. Toda partizanom se je mudilo, kajti fašisti bi lahko dobili okrepitev iz obeh strani, iz Ljubljane in iz trga. Zato je zapovedal komandant celovit napad na fašiste in partizani so se s tako ihto pognali iz svojih zaklonišč na cesto, da je bil boj kmalu končan. Fašisti so se v strašni grozi razkropili na vse strani, Martinček pa je že zagledat na kamionu mater, babico in vse druge.
»*»*****^
—MM ■»»»«»»«» MM a
130. Vsi štirje kamioni na cesti so goreli, brigada pa se je z osvobojenimi jetniki vračala v gore. Iz Ljubljane in iz trga so bobneli kamioni jn tanki, polni fašistov, toda prepozno. Brigada je bila že za devetimi hribi. Mati je nosila Mojčko štuparamo in s ponosom gledala svojega Martinčka, ki je posadil Tineka na mulo, kajti morali so hiteti. Fašisti so s topiči streljali kar v slepo za njimi, toda granate niso našle brigade.
131. Osvobojeni jetniki so odšli na vse strani k svojim sorodnikom po hribovskih vaseh, babica, mati in otroci Pa so se z brigado umaknili skozi kočevske gozdove nad sotesko Kolpe. Ob tabornem ognju so sedeli in med njimi je bil komisar Janko. Tineku in MojčkI je tako potepinsko življenje kar ugajalo in veselo sta metala suhe veje na ogenj, mati pa je pripovedovala, kako je bilo v ječi.
132. Mater, babico, Mojčko in Tineka so pustili pa tizani pri dobrih ljudeh v dolini Kolpe. Tu je bilp d leč od sovražnika, v to sotesko se sovražnik ni upi TInek je lovil ribe v Kolpi, Mojčka je z babico nabira jagode, mati pa je pomagala na kmetiji in je misli na svojega Martinčka, ki vihra z brigado v boj za sv* bodo In za srečo.
DOGODKI V SVETU
00 TfDHA 00 TEDNA
Predstavnik tajništva za zunanje zadeve je sporočil na tiskovni konferenci, da bo julija obiskal Jugoslavijo predsednik Združene arabske republike Naser.
V	Kairu se -je sestala jugoslovansko-egipčanska gospodarska komisija, ki bo razpravljala o razširitvi trgovinske izmenjave med obema državama. Egipt postaja vse važnejše tržišče za naše izdelke. Samo V enem letu se je naš izvoz povečal od 700 milijonov na 4 milijarde dinarjev.
Velika Britanija in Zahodna Nemčija sta zgladili spor glede vzdrževanja angleških čet v Zahodni Nemčiji. Po tem sporazumu, s katerim pa nobena stran ni preveč zadovoljna, bo Velika Britanija še naprej sama vzdrževala svoje čete. Zato pa ji bo Nemčija dala finančno pomoč, naročala bo pri njej orožje in povojne dolgove ji bo izplačala pred določenim rokom.
Tunizijska vlada je obnovila svojo pritožbo pred Varnostnim svetom OZN zaradi francoskega napada na Sakiet Sidi Jusef letos februarja. Pritožbo je hkrati razširila tudi na vsa poznejša sovražna dejanja francoske vojske. Takoj za Tunizijo se je tudi Francija pritožila Varnostnemu svetu zaradi tega, ker Tunizija noče spoštovati sporazuma o nastanitvi francoskih čet v Tuniziji. — Kakor je znano, je Tunizija prvo pritožbo umaknila na prigovarjanje Amerike, ki je ponudila svoje posredovanje v francosko-tunizijskem sporu.
Zahodnonemlka vlada je tožila pri Vrhovnem sodišču Zahodne Nemčije pokrajinsko vlado v Hamburgu, ker je le-ta izdala zakon o splošnem ljudskem glasovanju o atomski oborožitvi. Predstavnik bonnske vlade je pred sodiščem izjavil, da pomeni to glasovanje vmešavanje v zunanjo in obrambno politiko osrednje vlade. Zagovornik pokrajinske vlade pa je dejal, da glasovanje temelji na ustavi, ki govori, da vsa obiast izhaja iz ljudstva.
Na sestanku varšavskega pakta v Moskvi so sklenili, da bodo zmanjšali oboroženo silo vzhodnoevropskih držav za 190.000 mož. Odobrili -so tudi odločitev sovjetske vlade, da umakne svoje čete iz Romunije, na Madžarskem pa njihovo število zmanjša. Sklenili so tudi predložiti atlantskemu paktu pogodbo o nenapadanju.
Libanonska vlada je pred Varnostnim svetom OZN obtožila vlado Združene arabske republike, da podpira uporniško gibanje v Libanonu Razpravo pa so odložili na pobudo ZDA, ki jim ne ugaja zaostritev na Bli njem vzhodu. Počakali bodo, kaj bo o podobni pritožbi odločila Arabska liga, ki se je zaradi tega sestala.
General De Gaulle, ki je dobil podporo vseh političnih strank razen komunistov, je sestavil vlado. V njej sta tudi dosedanji predsednik Pllimlin in v<od]a socialistov Guy Mollet. De Gaulle je razložil nekaj točk svojega političnega programa. Po njem naj bi Alžirija stopila v federacijo s Francijo. Zahteval je, da se mu morajo prevratniki v Alžiriji pokoriti. Omenil je tudi, da bedo vse mednarodne obveznosti Francije ostale nespremenjene.
Ciprski nadškof Makarios je odšel na obisk k grškim skupnostim v Egiptu. Ob tej priložnosti bo obiskal tudi predsednika republike Naserja.
Francoske gospodarske kroge vedno bolj skrbi valutama kriza. Ob koncu maja je dosegel francoski priimainjklijaj v evropski plačilni zvezi 75 milijonov dolarjev.
Italijanska Narodna banka je izdala poročilo o stanju v italijanskem gospodarstvu, ki ne kaže nič kaj rožnate podobe. V primerjavi z letom 1956 je proizvodnja padla, kar pripisujejo vplivu ameriškega gospodarskega nazadovanja.
V	srednjeameriški državi Panama so izbruhnile protivladne demonstracije. Začeli so jih študenti, katerim se je pridružilo tudi ostalo prebivalstvo. Policija je napadla demonstrante z orožjem in dosti oseb ranila, nekaj pa je bilo tudi ubitih. Pričakujejo padec vlade. V Panami nj bilo že leto dni nobenih demonstracij.
V	Sofiji se je začel kongres Komunistične partije Bolgarije. Med tujimi delegacijami! prisostvuje na kongresu tudi delegacija KP Sovjetske zveze, ki jo vodi Nikita Hru-ščev.
Voditelji upornikov v Alžiriji in na Korziki so sprejeli novico, da . je De Gaulle sprejel v svojo vlado tudi dosedanjega predsednika Fflimlina s precejšnjimi pridržki. Vsealžirski odbor narodne rešitve je sklenil, da bo pozorno zasledoval razvoj položaja.
Na švedskem in v Belgiji so bile minuli teden parlamentarne volitve. Na švedskem je znova zmagala Socialdem itska stranka, ki je celo dobila 6 poslancev več, kot jih je imela. Zdaj bodo socialdemokrati imeli s podporo komunistov večino v parlamentu. Do volitev je prišlo zaradi tega, ker je venčna v bivšem parlamentu glasovala proti vladnemu osnutku zakona o pokojninah. Vlada je morala zategadelj odstopiti. V novem parlamentu imajo socialdemokrati 112 poslancev, konservativci 44, liberalci 38, stranka centra 32 in komunisti pet poslan-ceo.
Na volitvah v Belgiji je zmagala krščanskosocialna stranka, ki bo imela v novem parlamentu 104 poslance. Socialisti so dobili 83 mest, liberalci 20, komunisti 2 in manjše stranke po 1 do 2 mesti.
Vodstvo tunizijske strank«: Neiodestur je podaljšalo »teden pripravljenosti« do 10 junija. Ta teden so organizirali zaradi dogodkov v Franciji in zaradi stalnih napadov francoske vojske na tunizijsko ozemlje.
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sporočil ameriškemu predsedniku Eisenho*-werju, da se njegova vlada ne strinja z ameriškim predlogom, naj bi strokovnjaki velikih sil začeli razpravljati o vprašanju prepovedi jedrskih poskusov.
Na predvolilnih zborovanjih na Portugalskem je prišlo do demonstracij in spopa-<iov med policijo in pristaši opozicije. Več OBeb je bilo ranjenih.
RAZGOVOR S SOLOMONOM ČORB ALANOM, GENERALNIM SEKRETARJEM SOCIALISTIČNE STRANKE GELA!
Bitka na na
■m dina mogoča pot je pot v socializem," je dejal gene-ralni sekretar čilske socialistične stranke Solomon Corbalan. Srednje velike postave in živahnih kretenj je sedel ob skodelici črne kave. Ni dosti pomišljal, ko sem ga naprosil, naj pove nekaj za naše bralce o glavnih problemih svoje dežele, o tamkajšnjem delavskem gibanju in trenutnem položaju v Čilu.
»Socialistične stranke Latinske Amerike izhajajo s stališča, da je treba boj narodov Latinske Amerike za osvoboditev zasnovati na realističnih temeljih, ne pa na utopističnih pojmovanjih," je s poudarkom povzel Solomon Corbalan. »Naša dežela, kakor tudi vse latinsko-ameriške države, ima značilnosti, ki so podobne onim v številnih deželah Afrike in Azije. Imamo dosti skupnih problemov. Toda pred Latinsko Ameriko se postavljajo nekatera vprašanja, ki imajo večjo prednost in terjajo hitrejše reševanje. Zaradi nezadostne razvitosti so se naši narodi znašli pod skrbništvom imperialistične politike. Po drugi strani pa imperialistični nadzor onemogoča tem deželam, da se otresejo nezadostne razvitosti oziroma, da izstopijo iz začaranega kroga, ki ga je treba razbiti tam, kjer ima kapitalizem razpoko ali škrbino. Čilski socialisti in socialisti vse Latinske Amerike so prepričani, da je nemogoče, da bi se katerakoli dežela znebila nerazvitosti v kapitalističnih pogojih. Edina mogoča pot je pot socializma."
Prvak čilskih socialistov je za trenutek zastal, nato pa nadaljeval: »Prav na tej poti pa se pojavljajo težave v narodnih gibanjih, ki usmerjajo boj za osvoboditev Latinske Amerike. Posamezne partije, kot n. pr. komunistična pri n.as, ne razumejo, da je mogoče bojevati se za osvoboditev v pogojih nerazvitosti in tujega gospodarskega gospostva, ne da bi
pri tem čakali, da bi nam to pot vsilili ali določili z uspehom ali končno zmago sovjetskega bloka na mednarodnem področju."
»Mi pa menimo, da si moramo sami določiti pot našega boja in smo prepričani, da lahko na tej poti dosežemo uspeh."
Prižgal si je cigareto, jaz pa sem izkoristil kratek premor in ga vprašal, kakšni so glavni problemi, ki se postavljajo pred dežele Latinske Amerike.
»Kakšni so glavni problemi pred latinskoameriškimi deželami?" je Solomon Corbalan zamišljeno ponovil vprašanje in dejal: »V prvi vrsti je agrarni problem. Naše dežele niso dovolj naseljene, čeprav ima Latinska Amerika 170 milijonov prebivalcev, se pravi več ko ZDA. Nimamo dovolj pre-
nja. Agrarno reformo moramo izvesti tako, da bi vključili delovne množice v narodno proizvodnjo, da bi razvili kmetijsko proizvodnjo in zadostili potrebam prebivalstva naše dežele ter hkrati zmanjšali našo gospodarsko odvisnost."
Generalni sekretar čilske socialistične stranke je za hip odložil cigareto, napravil požirek iz skodelice črne kave, nato pa spet poprijel za besedo. »Pred nami pa je tudi neposredna naloga, kako dati naša narodna bogastva na razpolago narodu. Čile na primer zavzema četrto mesto v proizvodnji bakra v svetu. Toda z večino čilskega bakra razpolagajo velike severnoameriške družbe, te pa pripadajo velikanskim svetovnim monopolom bakra. Logično je, da
Velikanski bakreni rudnik v Huachpatu
hranskih proizvodov, nimamo zadosti kmetijskih pridelkov. Naš kmet je zelo siromašen in ni aktivni potrošnik; zato stojimo pred nalogo, kako bi ga vključili v splošni razvoj dežele in kako bi nam lahko pomagal urediti in utrditi tržišče. Prav spričo tega je agrarna reforma eden prvih neogibnih korakov na poti razvoja naših dežel k socializmu."
»Agrarni problem pa je eden splošnih problemov dežel Latinske Amerike. Posebej za Čile se to vprašanje postavlja kot glavna točka programa ljudskega giba-
Značilen napis v Chilu, ki označuje, da je tuja ameriška družba zasedla ozemlje, da bi na njem zgradila tovarno
njihova politika ne ustreza narodnim koristim, pač pa izključno samo njim. Ker pa imajo prevladujoč položaj v proizvodnji, lahko delajo, kar je njim po volji. Lahko zmanjšujejo ali povečujejo proizvodnjo bakra, kakor jim pač trenutno ustreza, ne da bi niti najmanj upoštevali interesov dežele, ki daje to surovino. Kaj to pomeni za Čile, si lahko mislite, če vam povem, da naša dežela dobiva štiri petine vseh deviz pd bakra. Če se torej pojavi kakršnakoli motnja na svetovnem trgu, če se zniža cena bakru, ali pa če ZDA skušajo uvesti dodatno carino na uvoz bakrene rude, kot so to pravkar storile, potem pomeni to za latinsko-ameriške dežele, zlasti pa za Čile, pravo gospodarsko katastrofo. To zmanjša našo zalogo deviz, povzroči nezaposlenost v rudnikih bakra in končno vodi v bedo in pomanjkanje. Podobno je tudi v drugih deželah Latinske Amerike, saj so vse bolj ali manj navezane zgolj na en sam glavni proizvod. Tako je s kositrom v Boliviji, s petrolejem v Venezueli, s kavo v Braziliji, z bananami v Kolumbiji in Ekvadorju, s sladkorjem na Kubi."
»To je vsekakor značilno za večino nerazvitih dežela," sem prekinil sobesednika. »Pot, ki jo ubirajo te dežele, da bi se osvobodile stoletne zaostalosti in tujega vpliva, pa je včasih zelo različna. Zato bi bilo zanimivo zvedeti, kako si socialistična stranka Čila zamišlja izhod iz tega položaja?"
»Da,..." je za trenutek pomislil Solomon Corbalan, nato pa s
prepričanjem povzel. »Naš osvobodilni boj se mora vsekakor soočiti z vso silo imperializma. Zato mi ne moremo v naši politiki, usmerjeni k osvoboditvi naše dežele, odpreti sovražne fronte proti imperializmu. Menimo sicer, da je mogoče voditi politiko osvoboditve naše dežele, toda politiko, ki bi upoštevala razmere, v katerih živi naš narod, ker z odprto fronto sovraštva proti imperializmu ne bi mogli uspeti, saj je naša dežela še zmerom zelo odvisna, se pravi, tuji vpliv je še vedno izredno krepak."
»Kakšna pa je politika, ki bi v sedanjih razmerah lahko privedla do pozitivnih rezultatov?" si je sam zastavil vprašanje generalni sekretar čilske socialistične stranke. »To je politika agrarne reforme, politika razvijanja narodne industrije, ki bi postopoma osvobodila deželo od tujega imperializma. Z drugimi besedami povedano, moramo pospeševati politiko, ki se zavzema za to, da bi v lastni deželi predelovali surovine, da bi zboljšali življenjsko raven delavskega razreda in da bi povečali proizvodnost na prebivalca. Takšno politiko pa lahko izvajajo le resnično ljudske stranke, resnične socialistične partije. Takšna politika namreč zadeva interese oligarhije, koristi veleposestnikov in velike buržoazije kakor tudi interese imperializma. Vsi ti pa so tesno povezani med seboj, pripravljeni so braniti svoje koristi in ne bodo nikoli prostovoljno privolili, da bi zmagala politika narodne osvoboditve."
Opravičil sem se, ker sem znova segel sogovorniku v besedo. Toda zanimalo me je, kako se takšne napredne težnje izražajo v ljudskih gibanjih Latinske Amerike, predvsem v Čilu.
»V Čilu so zdaj pogoji za boj ugodnejši, kot so bili dosihdob," je odvrnil Solomon Corbalan. »To je izraz splošnega ljudskega gibanja, ki se pojavlja med širokimi ljudskimi množicami. To je splošna težnja za osvoboditev od tujega kolonializma, težnja po razvijanju zaostalega gospodarstva, prizadevanje množic, da z lastnimi silami uresničijo boljšo življenjsko raven, boljše razmere in delovne pogoje. Takšna gibanja množic se ne kažejo samo v Ameriki, temveč tudi v Aziji in v Afriki, kar pomeni, da nas tok zgodovine sili, da krenemo po novi poti. V tem lahko najdemo pojasnilo za spontana, toda zelo močna gibanja, ki so se odigrala v Latinski Ameriki in so presenetila svet."
»To je bil primer v Braziliji z Vargasom, ko je ljudstvo izrazilo privrženost človeku, ki je postal v danem trenutku simbol narodne politike, politike narodne osvoboditve. Ta privrženost se je pokazala v obliki širokega, spontanega gibanja. Podobno je bilo pozneje v Čilu s Carlosom Ibane-zom; ljudstvo je bilo nekaj časa prepričano, da lahko Ibanez popelje množice po novi, revolucionarni poti. Podobno se je ponovilo v Boliviji s Paz Estensorom, ko je široko ljudsko gibanje udarilo po temeljih stare družbene ureditve in postavilo vlado naprednega značaja. V Argentini se je s Peronom prav tako pokazalo široko ljudsko gibanje. Toda žal,
Predsednik Chila Carlo Ibanes
kot v številnih podobnih primerih, vodstvo ni bilo sposobno, da bi zvesto tolmačilo resnično razpoloženje množic in je tako onemogočalo napredno in ustvarjalno pobudo, ki so jo vsebovala ta gibanja. Zdaj spet ponovno prihaja na površje utrip ljudskih prizadevanj. To se je nedavno zgodilo v Argentini, ko je ljudstvo Z veliko večino izbralo Frondizija za predsednika republike. Očitno je, da ljudstvo želi novo smer, ki bi se razlikovala od dosedanje."
»In kako je v Čilu?" sem brž vskočil z vprašanjem.
»V Čilu je zdaj ljudstvo odločeno, da zaupa zastavo ljudskim strankam, levičarskim partijam, zlasti Socialistični stranki Čila. Septembra letos bodo v Čilu predsedniške volitve. Socialistična stranka je postavila za kandidata socialističnega senatorja Salvadorja Allendeja. Toda tovariš Al-lende ni samo kandidat Socialistične stranke, pač pa je sočasno kandidat vseh levičarskih sil Čila, ki so se zbrale v Fronti ljudske akcije. V tej Fronti je včlanjeno 6 političnih strank, med njimi tudi Komunistična partija. Naše skupno sodelovanje bo brez dvoma pripeljalo do zmage v septembru. To bo zmaga ljudskega gibanja in našega kandidata. Socialistični kandidat ni samo kandidat Socialistične stranke ali Fronte ljudske akcije. On je kandidat večine čilskega naroda, kandidat delavskega razreda Čila. Zato smo prepričani, da bomo septembra dobili podporo velike večine ljudstva in da bomo na najjužnejši točki Latinske Amerike, v srcu gospostva severnoameriškega imperializma, trasirali novo pot graditve socializma."
Najin razgovor se- je končal. Izpila sva vsak svojo skodelico črne kave, ki se je medtem že precej ohladila. Razgovor je bil preveč zanimiv, da bi mislila na takšno malenkost. Vstal sem, segel Solo-monu Corbalanu v roko in mu zaželel veliko uspeha v njegovem osebnem delu in pri prizadevanjih socialistične stranke Čila. Kot voditelju gibanja za zmago predsedniškega kandidata Allan-deja, pa , sem izrazil željo, da bi september zares pomenil zmago naprednih sil v tej . daljni južnoameriški deželi.
Martin Tomažič
nilfflllllH	........................................... .......................................................................................................................................................................................llllllllllll.....Mllllll.....................................................................................IIIMIII.....Hill!...............................................................
Pretekli teden je sovjetska vlada sporočila, da ne bo izpolnila svojih obveznosti do Jugoslavije, ki jih je sprejela s sporazumi, podpisanimi 12. januarja in 1. avgusta leta 1956. Z drugimi besedami, sovjetska vlada je spet enostransko pretrgala sklenjeno mednarodno pogodbo in se brez upravičenih razlogov odpovedala obveznostim, ki jih ji nalagata omenjena sporazuma.
Ža kaj gre? Kakor je znano, je naša država, potem, ko so se odnosi s Sovjetsko zvezo uredili, obnovila z njo tudi gospodarsko sodelovanje. To je bilo popolnoma v skladu s temeljnimi načeli naše zunanje politike, ki stremi za tem, da naveže gospodarske in vse druge stike z vsemi država.-mi, ki tudi same žele tako sodelovanje. Taka politika, ki upošteva popolno priznanje neodvisnosti in enakopravnosti vseh držav, predstavlja danes najbolj napredne težnje v mednarodnih odnosih. Na podlagi omenjenih dveh pogodb, ki sta le del splošnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med obema deželama, naj bi Sovjetska zveza izročila Jugoslaviji do leta 1964 vse potrebne načrte in opremo za novo tovarno dušičnih gnojil, opremo za termocentralo in za obnovo treh rudnikov ter načrte in opremo za veliki aluminijski kombinat, ki smo ga začeli graditi v Cmi gori. Ti objekti bi pomenili velik prispevek k našemu gospodarskemu razvoju. Za Jugoslavijo sta bila sporazuma ugodna zategadelj, ker ne bi bilo treba opreme takoj plačati, pač pa bi sovjetska vlada dala 285 milijonov dolarjev kredita. Jugoslavija se je obvezala, da bo ta kredit povrnila v desetih letih z 2';" letnimi obrestmi. Pri finansiranju aluminijskega kombinata naj bi sodelovala tudi Vzhodna Nemčija.
In kaj pravi zdaj sovjetska vlada? Nič mani in nič več kot to, da je sklenila izplačilo kredita preložiti za pet let. Kot razlog navaja, da sedaj ne more izpolniti obveznosti. ker namerava sama pospešiti razvoj lastne kemične industrije in je zato morala spremeniti svoje finančne načrte. Tudi
vzhodnonemška vlada je po sovjetski sporočila, da odpoveduje svojo udeležbo pri finansiranju. Če pa jugoslovanska vlada želi, pravi sovjetska vlada, lahko dobi opremo za tovarno in kombinat takoj, toda ne na kredit, pač pa proti takojšnjemu plačilu v okviru trgovske izmenjave. Sovjetska vlada je tudi pripravljena za dobo odložitve kreditov prodajati Jugoslaviji umetna gnojila in drugo industrijsko blago, spet proti plačilu. Na dlani je, da so izgovori za odložitev sporazumov privlečeni za lase. Sovjetska vlada se ni niti dosti trudila, da bi našla kolikor toliko prepričljive razloge. To, da neka država razvija svojo kemično industrijo, nikjer na svetu ne more biti upravičen razlog, da ne spoštuje sprejetih mednarodnih obveznosti. Jasno je torej, da temu koraku sovjetske vlade niso botrovali gospodarski, pač pa čisto političn! razlogi. Njihov namen je bil povzročiti Jugoslaviji gospodarske težave in nevšečnosti. Znano je, da smo graditev omenjenih objektov planirali v petletnem gospodarskem načrtu in da smo izdali za pripravljalna dela že precej sredstev. Ni težko tega koraka povezati tudi z natolcevanji o jugoslovanskem »revizionizmu". To natolcevanje je predmet široke kampanje od Tirane do Pekinga. Glavni razlog pa je dejstvo, da Jugoslavija noče odnehati od svoje neodvisnosti in izgradnje socializma na podlagi naših pogojev, želja in potreb.
Mimogrede bodi povedano, da Sovjetska zveza ni to pot prvič odpovedala omenjenih dveh sporazumov. To je že enkrat storila in sicer v začetku lanskega leta. Potem pa je julija meseca spremenila svojo odločitev
in znova potrdila veljavnost sporazumov in rokov, ki jih določata. Torej še en dokaz, da tudi to pot ne 'gre za gospodarske, temveč za čisto politične motive. Tako početje, ko neka velika sila daje sebi pravico, da lahko poljubno odpoveduje mednarodne
pogodbe, ko gre za majhno državo, meče kaj ostro luč na razliko med besedami o enakopravnosti in spoštovanju drugih držav in pa dejanskimi postopki v odnosih do teh držav. Toda tako početje gre prav tako v škodo ugleda tistega, ki svojih obveznosti ne spoštuje. V svetu namreč velja pravilo, da bodi spoštovanje mednarodnih sporazumov in izpolnjevanje obveznosti temeljno načelo zunanje politike vsake države.
Prav zaradi tega ima Jugoslavija še večjo pravico zahtevati povrnitev škode, k' jo je utrpela zaradi take neutemeljene enostranske odložitve, ki pomeni dejansko odpoved medsebojnih sporazumov.
»Tore im! kod izhaja beseda krodti?«
»Tega ne vem... Vem le, od kod (a nikakor ne dobimo.	(»PolKika*).