^ PoSKnlnu (Matula 0 gotovini Ste«. 254 V Jjubliaai, ticncdtlick s. aoocmbca 193? Italijansko-nemško-japonska zveza proti Kominterni v enih in drugih očeh: »Sporazum za občni blagor sveta" Rim, 8. novembra, o. Italijansko časopisje poudarja pomen podpisa protikomunistične pogodbe in pravi, da je ta pogodba nov dokaz za to, da sta edino fašizem in narodni socializem na svetu trdno odločena z vso silo se postaviti po robu komunistični nevarnosti za obrambo evropske kulture. Listi poudarjajo tudi, da je simbolični pomen tega dogodka v tem, da je bil sporazum podpisan na 20. obletnico ruske komunistične revolucije. »Giornale d’Italia« je objavil uvodnik o tem, da se je Italija priključila Nemčiji in Japonski v boju proti tretji internacionali. Tako se je ustanovila fronta proti komunistični propagandi, ki jo vodi četrta internacionala. Ta fronta bo velikega pomena za niir in red na svetu. Italija, Nemčija in Japonska niso sklenile nobene zarote v korist svojih ideologij, kakor so to prej trdili oni, ki niso za odločen boj proti komunistični propagandi. Ta sporazum, pravi list, ni naperjen proti nobeni drugi državi. Kar se tiče njegovih smotrov in sredstev, ki se jih bodo omenjene tri države posluževale za njih ustvaritev, je vse jasno iz besedila sporazuma. Ta sporazum je pakt treh za obži blagor sedanjega šteta. Sporazum označuje jasno politično linijo proti razdiralnim silam komunizma, ki ogrožajo s svojim delovanjem mir na svetu. Sporazum ni naperjen proti nobeni drugi državi in tudi ne proti Sovjetski Rusiji, ker je sovjetska vlada neštetokrat poudarila, da ni nobene zveze med njo in komunistično internacionalo. Sile, ki so podpisale ta sporazum, se ne zanimajo za notranjo ureditev Rusije in se niti posredno ne vmešavajo v ruske notranje zadeve, zato se pa hočejo boriti proti akciji Kominterne izven mej Sovjetske Rusije, kjer si ta organizacija prizadeva motiti javni red. S tem sporazumom se je obnovil mednarodni obrambni blok. Ta sporazum nima naloge, da bi ustvaril kakršnekoli neposredne koristi za države, ki so ga podpisale, nego se ozira le zgolj na obče svetovne koristi. Države, ki so sporazum podpisale, so se tako postavile na branik sodobne civilizacije. Kdo ve, kako bodo razne ljudske fronte v Evropi ocenile ta pakt. Eno pa je med tem že gotovo, namreč dejstvo, da ta pakt že od vsega početka pomeni trden sklep več ko 200 milijonov ljudi, da se postavijo v bran proti komunistični nevarnosti. K njim je treba prišteti še mnogo deset milijonov ljudi izven teh treh držav, ki pakt že od vsega početka odobravajo. Za tem paktom stoje narodi, ki jih v notranji politiki združuje ista in skladna stvariteljska volja, in ki se v zunanjepolitičnem pogledu zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti. Narodi, ki stoje za tem paktom, so dobro oboroženi na kopnem, na morju in v zraku. V nadaljnjem članku pravi list, da sile, ki so podpisale ta pakt, ne bodo dopustile, da bi postale tudi dežele okrog drugih morij po-priSče razdiralnih komunističnih motenj, kakor velja to za dežele okrog Sredozemskega morja. Ost proti Rusiji ali proti Angliji London, 8. nov. A A. Havas: Neugodno razpoloženje zaradi podpisa protikomunistične pogodbe v Rimu med angleškimi vladnimi krogi še ni popustilo. Povsod so zelo rezervirani. Vendar v diplomatskih krogih menijo, da niso resnične vesti o tajnih članih v tej pogodbi, kakor so o tem včeraj krožile vesti. Pariz, 8. nov. AA. Francoski listi se bavijo v glavnem z italijansko-nemško-japonskim paktom o borbi proti kominterni. pravi med drugim: Če že morda ni mogoče dvomiti o iskrenosti sil, ki so podpisale ta pakt, je pač dopuščeno, dvomiti, da bi bil ta pakt sklenjen zgolj zaradi obrambe sedanjega reda in civilizacije. Zveza, ki se je sedaj sklenila odnosno javno proglasila, bo imela pač Se drugačne smotre. Po socialistični ugotavlja, da se italijanska zunanja politika zmerom bolj veže na Hitlerjevsko politiko. Nemčija si sedaj pripravlja novega sekundanta — za kar ji je nekoč veljala Avstro-Ogrska v nekdanji trojni zvezi. Nemčija pospešuje tempo svoje zunanje politike in Mussoliniju ne preostaja ničesar drugega, kakor da ji r. istim tempom sledi. Vpliv Moskve pri rdeči Španiji Madrid, 8. nov. o. Ob 20-lctnlei ruske revolucije 1 so bile v Madridu in po vsej vladni Španiji velike manifestacije, v katerih so slavili Rusijo kot edino zaveznico rdeče Španije ter zahtevali ustanovitev španske sovjetske republike. Povsod so bili sprevodih, v katerih so nosili Stalinove in Leninove slike E agitatorskimi napisi in poz. i. Berlin, 8. nov. AA. Iz Moskve poročajo, da je bila o priliki 20-letnice boljševiškega režima v Rusiji velika vojaška parada. Poleg drugih bo se je udeležili tudi zastopniki Zun. Mongolije. Revijo je vodil general Vorošilov. Vsi prisotni so nato poslušali radijski prenos iz Valencijo. Po radiu so govorili general Miaja in še nekatere vodilne osebnosti španskih republikancev. General Miaja jo v svojem govoru vzkliknil: Ne pozabite na svoje prijatelje! Vaša pomoč bo zmerom dragocena. Dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu Spet je prišlo od daleč tam z Nizozemskega izza mize, za katero vihtita svoje možgansko orožje največja šahovska junaka Aljehin in Euwe, kratko poročilo, da je Aljehin 14. igro dobil. Za bravce, ki z največjo pozornostjo in tudi celo v nevarnosti pred živčnim napadom zasledujejo to »svetovno vojno«, je tako kratko poročilo kar nekam prekratko. Radi bi zvedeli kaj več — v tolažbo naj jim bo, da bodo vsaj pozneje lahko brali tudi o podrobnostih, ko bodo k nam na jug že tudi lahko prišli časopisi, za katere so napisali poročila poročevalci, ki se sami z največjo nestrpnostjo sklanjajo nad belo-črno bojno polje in lahko opazujejo vsako »operacijo« brez daljnogleda. Vsaj približno sodbo pa si moremo ustvariti tudi, če gledamo iz tako velike daljave na šahovski boj med Aljehinom in Euwejem. No, vsaj to vemo, da je imel Aljehinov kralj topot svojo soprogo na levi strani, kar bi se reklo z drugimi besedami, da je imel bele vojake. Bela barva pa v šahu ne pomeni znak predaje, posebno ne, če jo razobešata takšna junaka, kakor sta Aljehin in Euwe. Izjemo jo menda napravil samo Aljehin in v svoji sedmi igri letošnjega igranja za svetovno prvenstvo, ko je s črnimi figurami premagal »belega« Euweja. (Capablanca celo pravi, da bi beli moral vselej dobiti. Sicer pa Amerikancem bolj pristoja praktičnost, ne pa teoretiziranje). Naj bo že tako ali drugače, 14. igro jo Aljehin z belimi res dobil, s tem pa tudi morda tudi že prepričal vse tiste, ki so menda res že računali s hitro utrudljivostjo Aljehinovih živcev, ki jim je svoj čas — kakor pravijo — dal premalo miru. Aljehin še vedno srdito bije, nič manj pa tudi ne piha njegova mačka, ki mu jo je njegova žena spletla na majco kakor za strašilo. Pravijo, da Aljehin takrat, kadar se mu zazdi, da je napravil dobro potezo, ali pa njegov nasprotnik slabo, vselej odpne svoj jopič, da se njegova mačka na majci še bolj srdito zareži in zapiha Euweju v obraz. Zanimiv boj, kjer se tudi mačke bore za svetovno prvenstvo v šahu. Stanje po 14. igri je 8.5 proti 5.5, torej spet tri točke več za Aljehina. Aljehin pa je s to zmago dosegel še nekaj: šesto zmago, kolikor jih je predpisanih za tistega, ki hoče biti svetovni prvaki Euwe, drži se dobrot Stavka poljskih rudarjev v okolici Krakova se je včeraj končala, ker so podjetniki ugodili delavskim zahtevam. London. 8. nov. Levičarski tisk še zmeraj napada angleško vlado zaradi priznanja Franca po Angliji. Ostali tisk pa odgovarja, da pošilja Anglija svoja trgovska odposlanstva samo v istem smislu, kakor so to storile tudi Avstrija, Madžarska in Švi- ca. Zato je Anglija sklenila, tako piše »Times«, da ee morajo začeti izvajati predlogi odbora za nevme-šavanje. Stališč«-vlade v VaJenciji dokazuje, da se tam širi vpliv sovjetske Rusije. Rusofilske manifestacije v Madridu dokazujejo, da ima Rusija že zelo velik vpliv v Madridu. Dopisnik Havasa dostavlja, da je bilo tokrat prvič, da je »Times crabil besede »vlada generala Franca«. Bela vrana v temnih dneh Manjšinski sporazum med Poljsko in Nemčijo Varšava, 8. nov. o. Poljska in nemška vlada sta objavili skupni uradni razglas o sporazumu, ki ureja položaj poljske manjšine v Nemčiji in nemške manjšine v Poljski. V razglasu pravita, da bo ureditev manjšinskega vprašanja velikega pomena za nadaljnje odnošaje med Poljsko in Nemčijo. Manjšine bodo imele v obeh državah tem ugodnejši položaj, čim večje je jamstvo, da bosta obe državi sporazum po njegovih načelih izvajali. Njuno ravnanje z narodnimi manjšinami bo odslej urejeno po tehle načelnih sklepih: 1. Če bosta Nemčija in Poljska spoštovali druge narodnosti, bodo onemogočeni poskusi za prisilno potujčevanje nemške in poljske manjšine. Nihče ne bo mogel več dvomiti n tem, ali smeta narodni manjšini javno in odkrito izpovedovati svojo narodno zavest in pripadnost. 2. Iz tega sledi, da ne bo ne ena ne druga država po teh načelih več pritiskala na manjšinsko mladino, da bi jo raznarodila. 3. Sporazum bo jamčil svobodno rabo materinščine in svobodo zborovanj ter nastopanja na njih. 4. Manjšini bosta dobili zajamčeno pravico, da se bosta lahko organizirali kulturno in gospodarsko. 5. Nemčija in Poljska bosta manjšinama priznali pravico do vzdrževanja šol s poukom v materinem jeziku. 6. Pripadniki manjšin bodo imeli neovirano pravico do službe božje v materinščini. 7. Ne Poljska ne Nemčija ne bosta manjšinama prizadevali težav glede pridobivanja promič-nin in lastništva premičnin. Ti načelni sklepi seveda ne zmanjšujejo obveznosti, ki jih imajo pripadniki manjšin do držav, katerih državljani so. Ta sporazum sta Nemčija in Poljska sklenili zato, da svojima manjšinama zagotovita enakopravne življenjske pogoje ter skladno sožitje z večinskima narodoma, s katerima manjšini živita v eni državi. Sporazum naj ojači prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo. Ta sporazum je v zadnjih letih edina odkrita beseda za ureditev manjšinskega vprašanja in je zato vreden vse pozornosti in povdarka. Francoski socialisti ostanejo še v Ljudski fronti Pariz, 8. nov. o. Seje narodnega sveta so potekale precej burno kakor je bilo treba že v začetku pričakovati. Glavni vprašanji, glede katerih so se pokazala nasprotja, sta bili vprašanji pomoči za rdečo Španijo in pa vladne finančne politike. Levo krilo socialistične stranke je vlado napadalo, češ da je izdala socialistično stvar, ker je pristala na londonski sporazum o nevmešava-nju. Ta sporazum jemlje Franciji pravico »trgovati« z rdečo Španijo. Od tega imajo koristi samo nasprotniki Francije in rdeče Španije.Francija si mora prizadevati, da čimprej dobi svobodne roke v španskem vprašanju in da ustavi naval fašizma. Razni govorniki so ostro obsojali finančno politiko ministra Boneta in radikalne stranke, češ da skuša onemogočiti uresničenje glavnih socialnih zahtev, ki jih vsebuje program ljudske fronte, zahtevali so uvedbo državnega nadzorstva nad denarnim prometom in neokrnjeno uvedbo 40 urnega delavnika na vseh področjih. Na koncu seje je govoril Leon Blum, ki je zastopnike francoskega socializma rotil in prepričeval o tem, da je vlada ljudske fronte danes edino možna in edino umestna vlada v Franciji, nakar so izglasovali resolucijo, v kateri pravi, da bo socialistična stranka zaenkrat še podpirala ljudsko fronto kljub razdoru, ki se je pokazal med socialisti in med radikali zadnje čase. Madiari proti tu?cem Budimpešta, 8. nov. AA. MTI: Uradno poročilo pravi, da je policija včeraj v raciji preiskala 503 tujcev, od teh pa jih jo v zaporih pridržala 29. Policija pravi, da je v glavnem mestu polno tujcev, ki imajo večinoma ponarejene potne liste in ki se ustavljajo v mestu bodisi za dalj Časa ali pa gredo skozi prestolico samo »transitno«. Policija pravi v svojem poročilu, da so to večinoma ljudje, katerih bivanje na Madžarskem niti iz gospodarskih, še manj pa iz narodnoobrambnih ozirov ni zaželjeno. Od aretiranih oseb jih bo policija nekaj izgnala, nekaj pa predala pristojnim eodišcem. Kraljica Marija v Romuniji Belgrad, 8. nov. AA. Včeraj popoldne ol> 2 je Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala v Romunijo s svojo sestro Nj. kr. Vis. romunsko princezo Elizabeto, bivšo grško kraljico. Nj. Vel. kraljico Marijo je na postajo spremil Nj. kr. Vis, knez namestnik. Švicarske banke ne bodo več sprejemale denarnih vlog iz tujine, ker tuji kapital tako sili na varno v švicarske zavode, da ne vedo kam z denarjem. teto II. Vesti 8. novembra 90 milijonov frankov škode so imele marsejske plovne družbe zaradi stavk v zadnjih mesecih. Šesto fašistovsko mesto Arsio je dograjeno in so ga pred nekaj dnevi slovesno blagoslovili v navzočnosti vojvoda Spoletskega. To mesto leži v Istri ob reki Raši, kjer je fašistovska vlada začela izkoriščati obsežne premogovnike, ki so največji v Italiji. V tem novem istrskem mestu prebivajo sami rudarji. Na shodu Francoske socialne stranke, ki jo vodi zdaj precej kompromitirani polkovnik la Ro-que, je ta voditelj govoril, da se morajo vsi pošteni Francozi združiti v zveso proti mednarodnim plačancem skrajne francoske levice. Madžarski narod si mora pridobivati novih simpatij in ohraniti vsa stara prijateljstva, če hoče obdržati neodvisnost. To je govoril včeraj predsednik vlade Darany na nekem zborovanju in pri tem mislil na Malo zvezo. Prepoved komunistične stranke in organizacij zahteva javnost v švicarskem okrožju Ziirich. Vsa društva razen levičarskih so poslala- vladi spomenico s številnimi podpisi. V njej pozivajo vlado, naj prepove komunistične in druge organizacije, ki dobivajo navodila iz tujine. Nogometni klubi iz obeh Španij bodo lahko tekmovali s člani mednarodne nogometne zveze Fifa. To so sklenili na včerajšnji seji v Parizu, s tem je tudi najvišji nogometni forum priznal Francovo Španijo. Zaradi omalovaževanja italijanske hrabrosti med svetovno vojno, je protestiral italijanski vojaški odposlanec Visconti pri francoski vladi, češ da se je francosko časopisje v tem smislu pregrešilo. Veliko razstavo o novi Španiji so odprli v soboto v Salamanci. Razstava kaže v statistikah in fotografijah vse, kar je nacionalistična vlada storila za obnovitev ozemlja, na katerem je divjala državljanska vojna. Današnji red v Grčiji odgovarja potrebam grškega ljudstva in grške države. Če bi ne bilo prišlo do teh političnih sprememb, bi bila Grčija danes plen komunistične revolucije. Tako je govoril včeraj predsednik vlade Metaxas. Za edinstvo vseh Francozov se je zavzemal na kongresu demokratske zveze v Nici bivši ministrski predsednik Flandin, ki je dejal, da Franciji ni treba iti ne za ruskimi, ne za nemškimi vzori. Hitlerjev namestnik Hess je včeraj z letalom odpotoval iz Italije ter se brzojavno nahvalil Mussoliniju za sijajen sprejem, ki ga je bil deležen v Italji. 62 Arabcev je bilo obsojenih pred izrednim francoskim sodiščem zaradi sodelovanja pri neredih v Maroku. Francoski komunistični tisk vlado zaradi teh obsodb napada. Poljsko trgovsko zastopstvo se v Salamanci pogaja za vzpostavitev rednih trgovinskih stikov med Poljsko in nacionalistično Španijo. Romunski kralj Karol se je na poti iz ČSR v Bukarešto malo ustavil v Budimpešti, ter se dalje časa^ razgovarjal z zastopniki madžarske vlade. Madžarski listi pišejo veliko o tem dogodku, ker vidijo v njem znamenje za skorajšnji začetek pogajanj med Madžarsko in Malo zvezo. Na čast bolgarskemu kralju in kraljici je priredil v soboto angleški zunanji minister Eden svečano kosilo. Kriza belgijske vlade bo končana, če bodo bivšega zun. ministra Spaaka pri sestavljanju nove vlade podprli še katoličani; socialisti in liberalci so mu že obljubili svojo podporo. Italija bo odpoklicala svoje poslanike iz vseh tistih držav, ki ne marajo priznati italijanskemu kralju cesarskega abesinskega naslova. Nemški poslanik na Dunaju, von Papen, je včeraj prišel na važen politični lov v okolico š'o-pronja na Madžarsko. Lova se udeležujejo vse odličnejše madžarske politične osebnosti. Sporazum o plačilnem in tujskem prometu so včeraj popoldne podpisali v Hamburgu zastopniki nemške in češkoslovaške vlade. Sporazum označujejo kot znamenje za zboljšanje razmer med obema državama. Sestanek skandinavskih zunanjih ministrov, ki bi moral biti ta mesec, so odložili na prihodnji januar. Ameriška vlada se brani očitkov, da bi bila ona kriva, ker je moral vojvoda Windsorski v USA zaradi nasprotovanja delavskih organizacij odložiti potovanje. Vlada pravi, da vojvodo ni povabila uradno v Ameriko, da bi mu pa bila kljub temu izkazala vse časti, do katerih ima kot ud angleške kraljeve hiše pravico. Nemški gospodarski minister dr. Sehacht je dal švicarskim listom izjavo, v kateri pravi, da ni nikdar vodil druge gospodarske politike kakor Hitlerjevo in da je tudi ne bo. Njegova prošnja, da bi ga pustili s tega mesta, izvira iz dejstva, da je zaradi štiriletnega gospodarskega načrta potrebno nemškemu gospodarstvu enotno vodstvo. Truplo poslanca Rutha, enega izmed voditeljev čeških Nemcev, so včeraj v Reichenbergu sežgali, Rutha se je obesil v zaporu, kamor so ga poslale češke oblasti zaradi protiuravnih zločinov. Izfava 9. Janeza Brodarja o pisanju Jutra Z ozirom na trditve »Jutra« v številkah z dne 5. in 7. novembra t. I. izjavljam kot predsednik Kmetske zveze, da sem do sedaj skrbno varoval nepolitični značaj KZ. Z menoj vred bo tudi za naprej ves odbor KZ vse storil, da ostane KZ izključno strokovna organizacija slovenskega kmeta. Zaradi tega so vse trditve in sumničenja dnevnika »Jutra« izmišljene in neresnične. Ker pa omenja »Jutro« v tej zvezi tudi mene kot bivšega poslanca, povem tudi za svojo osebo, da nimam nobene zveze z razdiralci naše slovenske in katoliške skupnosti, ter izjavljam, da odobravam politiko dr. Korošca. Hrastje pri Kranju, 8. novembra 1937. 'nnei Brodar, predsednik KSfi. Nedelja razstav in proslav Ljubljana, 8. novembra. Včerajšnja nedelja je bila pomemben praznik v naietn kulturnem življenju. Proslavili smo zaslužne delavce, ki so v umetnosti preteklega stoletja ponesli slovensko ime daleč v tujino. Ob 11 dopoldne je bila slovesno odprta zgodovinska razstava slovenskih umetnikov Janeza in Jurija Šubica. K tej prireditvi so se zbrali najodličnejši predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja. Navzoč je bil ban dr. Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Rožman, zastopnik rektorja univerze prof. dr. Kelemina, zastopnik divi-zijonarja podpolkovnik Pavlič, pooblaščeni minister dr. Izidor Cankar, podžupan dr. Ravnihar in številni zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij, zlasti pa Narodne galerije. Predsednik Narodne galerije dr. Windischer je v svojem govoru očrtal veliko delo bratov Šubicev, ki ga ponazo-ruje z dolgotrajnim delom pripravljena razstava, razdeljena v dve skupini. Do čim je v Narodnem domu razstavljeno delo cerkvene umetnosti bratov Šubicev, so v razstavnem paviljonu posvetna dela obeh bratov. Po otvoritvenem govoru je dr. Rajko Ložar spregovoril o delu obeh bratov ter orisal okolje in pogoje, pod katerimi 6ta rasla v svojem umetniškem udejstvovanju. Nato je bil ogled razstave, ki je tako po svoji ureditvi kakor tudi velikem številu slik ena najlepših razstav, kar smo jih Slovenci kdaj pripravili. Istočasno se je v mali filharmonični dvorani začela proslava 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja, katere so se udeležili številni slovenski glasbeniki tako dr. Gregor Krek, stolni dekan dr. Kimovec, ki je zastopal tudi škofa dr. Rožmana, predsednik Cecilijanskega društva msgr. Steska in drugi Razstavo je obiskal tudi g. ban dr. Marko Natlačen, lepe spominske slavnosti pa so se udeležili tudi sorodniki velikega skladatelja, tako njegova ga, vdova 90 letna Petronila, ter oba sinova univerzitetni prof. g, Jaroslav Foerster in višji sodni svetnik dr. Vladimir Foerster ter hčerka ga. Ljudmila, vdova Mankoč. Po nekaj glasbenih točkah, ki so osvetlile Foersterjevo glasbeno delo, je ljubljanski podžupan in predsednik Glasbene matice g. dr. Vladimir Ravnihar orisal zasluge velikega skladatelja v 50 letih njegovega plodonos- nega dela. Za njim je očrtal referent Glasbene matice, glasbeni delavec g. France Marolt namen Foersterjeve razstave in vodil udeležence, ki so z zanimanjem občudovali številne dokaze o Foer-sterjevem delu, njegovem stremljenju in stikih, ki jih je navezal s tujino. Razstava je glede na svojo kulturno vredost, lepo ureditev in preglednost vredna obiska široke javnosti. Proslave 100 letnice skladatelja Foersterja se je nadaljevala danes, ko je bila davi ob 10 v stolnici slovesna sv. maša, pri kateri so zapeli pevci eno izmed najlepših Foer-sterjevih maš. Po sveti maši pa se je začel ob 11 dopoldne v škofijskem dvorcu občni zbor Ce-cilijenega društva, ki je prav tako proslavilo 100-letnico rojstva Antana Foersterja. Zvečer pa bo ob 8 v veliki unionski dvorani koncert Prosvetne zveze, na katerem bodo izvajali najlepša Foersterjeva glasbena dela. Prav tako je bila ob 11 dopoldne prisrčna komemoracija za pokojnim nadškofom dr. Jegličem. V žalnem govoru, ki ga je imel ravnatelj škofijske pisarne g. Jagodic, je številno občinstvo, še enkrat bežno preletelo dolgo dobo plodonosnega dela, ki ga je opravil za nas Slovence veliki vladika. Predavatelj ze nato pokazal tudi nekaj slik in film s pokojnikovega potovanja v Ameriko in njegovega lepega pogreba. Včeraj sta tudi obhajala dva pomembna in delovna redova lepe jubileje. Očetje jezuiti so v lepo okrašeni cerkvi sv. Jožefa scerkveno slovesnostjo proslavili 50 letnico, odkar se je njihov red ponovno vrnil na delo v Ljubljano. Pontifi-kalno službo božjo je ob veliki asistenci daroval knezoškof dr. Gregorij Rožman, pridigal pa je o. D ostal. Popoldne je bila slovesno zaključena s popoldansko cerkveno prireditvijo, pri kateri je imel cerkveni govor dr. Zdešar. Misijonarji lazaristi pa so dopoldne v cerkvi Srca Jezusovega proslavili 200-letsiico, odkar je bil njihov ustanovitelj sv. Vincencij proglašen za svetnika. Slovesno službo božjo je opravil generalni vikar prošt Ignacij Nadrah. Lazaristi so se lepemu jubileju oddolžili še na poseben način s tem, da so v jubilejnem letu začeli graditi mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Spomenik radgonskim žrtvam Ob prvi obletnici majniške deklaracije 23. maja 1918 so se v Radgoni uprli vojaki 97 pešpolka. Upor je bil kmalu zadušen, pred vojnim sodiščem pa je bilo 8 slovenskih fantov vojakov obsojenih na smrt Bili so ustreljeni za mestnim obzidjem v Radgoni. Umrli so junaške smrti, ko so jih vodili na morišče, so prepevali eloveske pesmi. Pokopani so bili na pokopališču v Radgoni, od koder so bili 1. 1935 prenešeni v Gornjo Radgono m položeni v skupen grob s padlimi Maj-strovimi borci, ki so početkom 1. 1919 branili našo severno mejo pri Radgoni. Padli Majstrovi borci so bili poprej pokopani deloma v Avstriji v Radgoni in H-olberanu deloma v naši Gon. Radgoni na župnijskem pokopališču. Sedaj počivajo ti borci za našo svobodo v svobodni slovenski zemlji ca katero so prelili «vo- i° kri. . Gornjeradgonski občinski odbor je ukrenil, da ee tem junakom postavi primeren in dostojen spomenik. V sredo, 3. t. m. je hila na občini seja, katere so se udeležili poleg zastopnika občine, cerkve, šoje še po eden zastopnikov vseh kulturnih, prosvetnih organizacij razen Sokola v občini. Sejo je vodil član obč. uprave g. Snoj Franc, ki je podal obširno poročilo, nakar se je konstituiral odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Snoj Franc. , .... Nato je bila daljša razprava ter se je s kje ml o, da naj se spomenik postavi na novem pokopališču. Odločili so se tudi, da prosijo mojstra prof. Plečnika, da izdela idejni načrt spomenika, ki naj bo ob enem tudi spomenik vsem v vojni padlim faranom, S postavitvijo vidnega znamenja spomenika bomo izkazali čast in hvaležnost junakom, ki so prelili svojo kri za našo slovensko domovino in dostojno počastili spomin nanje. Danes koncert Pevske zveze Ljubljana, 7. novembra. Največja pevska mo« je združena v združenih zborih Pevske zveze. Dozdaj ni zmogla še nobena organizacija pri nas, pa tudi ne pri naših sosedih v naši državi tega, kar zmore Pevska zveza, ki postavi ob vsaki primerni potrebi do ‘2000 in še daleč čez pevcev in pevk, da odpojo krepke koncerte z največjim uspehom. Nekaterim pesmim je dala ona s svojo zgoščeno močjo šele pravi značaj in jih dvignila na pravo višino. Gotovo je izreden dogodek te vrste tudi njen koncert, ki ga bo odpelo 14 mešanih zborov, okrog 350 pevcev in pevk in zbor pevovodij okrog 50 pevcev, oba združena v eno skupino. Foersterjeve najlepše pesmi bodo šele v tej moči pokazale svojo pravo silo in moč. Vstopnice v predprodaji po znižanih cenah v koncertni posredovalnici Glasbene Matice v Filharmoniji. Mestna občina zbira odložene obleke in obutev Vsaka družina brani doma kak kos odložene in zanjo nerabne obleke, obutve in perila. Te stvari leže neporabljene, se kvarijo in mnogokrat so celo v napotje gospodinjam. V Ljubljani je pa toliko siromakov, ki bi vse te stvari z veseljem porabili in bi jim lajšali težave zime. Zato vabi mestna občina svoje občane, da pogledajo svoje shrambe in se odločijo oddati za reveže ono, česar sami več ne rabijo. Mesina občina bo v prvi polovici prihodnjega tedna na raznih krajih mesta nabirala ponošeno obleko in obutev, ter bo v to svrho postavila na javne kraje mize in zaupnike, ki bodo sprejemali darovano blago. V imenu siromakov prosi občina ljubljansko prebivalstvo, da naj se le dni spomni revežev in naj daruje ono blago, ki ga samo več ne rabi. Vse bo dobro: stare suknje, hlače, suknjiči, krila, perilo, nogavice, čevlji, galoše, klobuki itd. Mestna občina bo to zbrala in nato delila med siromake. Nabiranje se bo vršilo le ob suhem vremenu. V tem primeru bodo nabiralne mize postavljene v ponedeljek, 8. novembra, na Vodnikovem trgu in na trgu v Sp. šiški; v torek, 9. novembra, na Kongresnem trgu in Za Bežigradom; v sredo, 10. novembra, na Šentjakobskem Trgu iu pred šolo v Moslub in v četrtek, 11. uo- Kronika nesreč Ljubljana, 7. nov. Dožim je v nedeljo dopoldne nesreča na tovornem kolodvoru nad viaduktom Šmartineke ceste vzbudila upravičeno pozornost vse Ljubljane, saj je prisebni vlakovodja Anton Majcen le po naključju ušel strašni smrti pod kolesi, nesreča ni mirovala. Ponoči je namreč podrl avtomobil na Celovški cesti ženo cestarja Čuk Marijo, stanujočo na Vilharjevi cesti, staro 64 let. Pri padcu je dobila nevarne poškodbe po glavi in hrbtu. — Nedelja je prinesla nesrečo posestnikovemu sinu iz Dvorja pri Cerkljah. 20-letni fant Zorman Franc je dobil potem, ko je na večer odhajal iz gostilne Kozel v Brnikih pri Cerkljah, strel v hrbet. Neznanca, ki je izvršil podli napad, niso našli, težko ranjenega Zormana pa 60 pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Posestnika Kozina Jožeta iz Notranjih goric pa je doletela sicer redila nesreča, da ga je v domačem hlevu podrla telica. Padel je tako nesrečno, da mu je telica, ne da bi ei mogel pomagati, stopila na želode« in mu prizadejala hude notranje poškodbe. Kljub 31 letom in najtrdnejšemu zdravju bo le težko prebolel nevarno poškodbo. — Brez prometne nesreče ne mine 6evcda noben dan in tako je delavec v tovarni Indus na Sv. Petra cesti, Pečan ivan, doma iz vasi Brezje v občini Dobrova pri Ljubljani, davi nesrečno padel pod avtomobil. Ko se je vozil s kolesom zjutraj v službo, ga je dohitel težko naloženi tovorni- avlo Združenih opekarn. Na znak tovornega avtomobila ee je Pečan, ki je vozil po sredi blatne ceste skušal umakniti bolj na desno. Na spolzki cestu mu je kolo spodrsnilo in je padel. Tovorni avto ga je v tem že dohitel in zadnje kolo težkega avtomobila mu je šel čez desno stopalo, ki inu ga je popolnoma zdrobilo. V bolnišnici so ugotovili, da mu na noben način stopala ne bo mogoče rešiti. Mirovni dan Leta svetovnega klanja se odmikajo, med nami dorašča rod, ki ne pozna strahot vojne vihre, narodi se mrzlično oborožujejo in vsak hip vzplamti na kakem delu zemeljske oble vojni požar. Strah in trepet prešinjata ljudstva, vse se boji strahot, lči jih prinaša moderna vojna. Zato je potrebno, da se narodi vedno bolj zavedajo potrebe mirnega sožitja. Na to nas prav posebno opominja 11. november, ko po vsem svetu praznujejo mirovni dan. Saj je 11. novembra pred 19 leti končala najstraš-ejša Izmed vojn, v katero je bilo zapleteno 6koro vse človeštvo n* zemlji. Za velikimi narodi ne moremo zaostajati tudi Slovenci. Potrebno je, da dostojno proslavimo mirovni dan in okrepimo mirovno zamisel. Ta dan se bomo posebno spomnili slovenskih žrtev svetovne vojne, naših umrlih mož in fantov, ki so dali najdražje — svoje življenje — za našo svobodo. Njim v čast bomo postavili na Brezjah spomenik — grob neznanega slovenskega vojaka. Ker naj bo spomenik neznanemu slovenskemu vojaku tudi simbol miru, bo Zveza bojevnikov v nedeljo 14. novembra, na mirovno nedeljo, po vsej Sloveniji zbirala prispevke za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku, prirejala se bodo predavanja o miru, mirovne akademije, mirovne igre rn druge prireditve, ki naj poglobijo med nami mirovno misel in poživijo zavest skupnosti med narodi. Zbiranje prispevkov za grob neznanega vojaka bo izvedla Zvesta bojevnikov. Okradeni sestri Šmartno pri Tuhinju, 7. novembra. Blizu šmartna v Tuhinjski dolini je majhna vasica, Bičje imenovana. Tukaj živita postarani sestri v čedni hišici, katero sta si kupili s svojimi prihranki. Ostalo jima je še nekaj denarja — kakih 10 jurjev — ki sta jih hranili pod posteljo v lesenem zaboju. Knjiga, v kateri je bil denar spravljen, pa je ležala nedavno nedeljo, ko sla prišli iz cerkve, doma na mizi — prazna. Zaboj sta našli sicer na svojem kraju, toda dao mu je bilo odtrgano, kar je v njuni odsotnosti moral storiti nekdo, kateremu so bile razmere znane. Sestri sta si denar prihranili za priboljšek na stara leta. Zdaj ko bi ga potrebovali, pa nimata ničesar, da bi si izboljšali življenje. Njuna nesreča naj lio glasen opomin vsem onim, ki hranijo doma denar, ki ni nikjer dovolj varen pred tatovi. vembra, pred kavarno Evropo in pred cerkvijo na Viču. Nabiranje se bo vršilo vselej od 9—15 ure. .Gospodinje, pripravite svoj darl Na bratovo streho te metal kamenje Peče, 7. novembra Brata Jože in Lojze, doma z Gore sv. Florijana, se že precej časa nič kaj dobro ne razumeta. Povod navzkrižju je menda denar, ki ga jo Lojze posodil bratu, ta pa mu ga zdaj ne more vrnili. Da bi prišel do denarja, mu je Lojze nekoč odvedel kravo, a jo je na posredovanje orožnikov moral vrniti. Tudi verigo, katero mu je odnesel, so orožniki hitro izsledili. Oni dan pa je začelo na .Jožetovo streho deževati kamenje. Ves togoten je Jože pograbil puško in pomeril na brata. Streljati baje ni mislil, hotel ga je le oplašiti. Sitnosti pri sodišču bosta imela oba: Jože zaradi puške in brat zaradi verige in pobite opeke. — Sosedje simpatizirajo z Jožetom, ki je doma oženjen, do-čim je Loize kaj svojevrsten človek. Če je treba, ti pogoltne šivanko kakor košček sladkorja. Pa mu ne škoduje. „Zdraha na vasi" v frančiškanski dvorani Pri popolnoma razprodani frančiškanski dvorani je sinoči dramska družina Prosvetnega društva sv. Krištof prvič uprizorila Goldonijevo šalo-igro »Zdraha na vasi«. G. prof. Kuret jo je jako posrečeno priredil v slovenščino in jo izdal v založbi »Ljudskega odra« kot prilogo za letošnjo igralsko zimsko sezono. Igra nas prestavi v Barkovlje pri Trstu, kjer nam pokaže dobre, pa tudi slabe lastnosti naših tržaških Slovencev. Zaradi ene pečene repe (vaške specialitete) nastane »Zdraha« med fanti in čečami (dekleti), odkoder pa se zanese med vse sosede in jih potegne v veliko >barufo«, tako da pride pred sodišče. Preiskovalni sodnik, »lustrisimo« pa pozna svoje Bar-kovljane in njih sitnosti, ter jih skuša pomiriti in pripeljati do sprave. Velike sitnosti si s tem nakoplje, katere pa vse s svojo potrpežljivostjo in modrostjo premaga in privede kar štiri mlade pare, ki so bili zapleteni v to sbarulo' srečno v zakonski jarem. Člane dramatske družine sv. Krištof so pod vodstvom režiserja g. p. Jožeta Aljančiča igro jako dobro naštudirali in ji vlili toliko življenja, da so želi mnogo zaslužene pohvale hvaležnih gledalcev. Gospodu režiserju in igralcem čestitamo. To je prvi nastop bežigrajskih fantov in deklet v ljubljanski javnosti s tako igro. Zato jih toliko prisrčneje pozdravljamo in jih želimo kmalu zopet videti. Ta prireditev naših dobrih Bežigrajcev nam je pa pokazala, kaj se da doseči z marljivostjo in odločnim delom kakor pri prirejanju igre, tako tudi pri delu, da se dvorana napolni. Prireditelju igre pa bi svetovali, da v drugi izdaji igro tako preuredi, da bodo prepogoste menjave odra odpadle in pa nekatere kletvice in izrazi, ki so sicer res pristno barkovljan-ski, vendar nekoliko robati. Drugače je pa prireditev prav dobro izpadla in so šli gledalci zadovoljni domov s trdno voljo, da se bodo zopet radi odzvali Bežigrajcem, kadarkoli bodo zopet prišli na frančiškanski oder. V L ubs aito io dajmo! 0, ti presneti Pavle, kako jo bo pogrunta? Res jo, v Ljubljano jo dajmo! bodo rekli oče Ga šper v torek, 9. t. ni., ob 8 zvečer na odru Fran čiškanske prosvete in Pavle bo dejal: »To bo kuharija in š’vankarija tam v Ljubljan, da bo vse pr mej prmektnuk In kakor bo prerokoval, se bo tudi zgodilo, Marica se bo v Ljubljani res naučila kuhati in šivati, a tudi v njen srček se bo nekaj všilo. Oče pa bodo hudi, mati v skrbeli, Marica vsa v strahu — toda iz vse te tesnobe in smešnosti najde izhod on, ki bi imel največ izgubiti, 011 — ženin, mlad ljubljanski odvetnik, ki jih je imel v tistih časih, ko še ni stekla železna kača, prav tako za ušesi, kakor današnji naši gospodje, ki so z vsemi paragrafi nažavbani. Pa tudi Pavle, ki ga sicer rad tako na skrivaj zvrne kakšen maslič ter se zato zgode take reči, da odklepa kovčeg s kresilom ali hlevskim ključem, tudi Pavle se veseli Maričine sreče, čeprav se mu skraja JŽalost stri«, da bo Marica za nekaj časa, če ne celo za vselej, izginila s tistega obzorja, za katerim mu je takole opoldne na njivah ali travnikih tolikokrat vzhajala Maričina cajna in v njej — vinček — cekinček! Vesel je in razposajen, da je kaj in da je že skoraj betežna dekla Neža od same jeze že vsa rdeča kakor puran, ko je ta Pavle tako neumen in zatreskan v svoj ples, da njo, ki ima vendar toliko dela s pripravljanjem gostije, vrti po sobi kakor vrtavko. No, stvar se bo čisto resno začela, lepo zaplela, grozila bo nevihta, a Pavle se bo krohotal z občinstvom vred in končno bo tako na odru, kakor tudi v dvorani samo veselje, ki ga bo kronala — Martinova gos! Zato pa vsi v torek, dne 9. t. m., v dvorano Frančiškanske prosvete, da boste videli, kako je bilo sredi onega stoletja pri nas na deželi in v mestu lepo in fletno! Po umoru v Črnem Grabnu Lukovica, 7. novembra. Umor v Trnjavi med Lukovico in Hrašnjo še ni pojasnjen. O morilcu, ki je v noči na soboto 30. oktobra pobil s sekiro 35 letnega Okorna, po domače Primoževega Franceta, ne more nihče povedati kaj zanesljivega. Oče Okoren in njegova hči Liza sta točasno še vedno v zaporih brdskega sodišča, kakor tudi neki dve drugi osebi. Uspehi sodne preiskave ljudem seveda niso znani. Po okolici krožijo različne govorice. Podatki, kolikor jih je pač znanih, se nanašajo na trditev, da je Primož slišal proti jutru v usodni petkovi noči na kozolcu glasno govorjenje. Ko je vstal in pogledal okrog hiše, je videi nekoga bežati. Nasprotno pa trdi soseda, da je slišala že okrog polnoči neko sumljivo ječanje. Meneč, da prihajajo glasovi iz bližnje gostilne, se zanje ni zmenila. Kakor so ugotovili, tisto noč v gostilni ni bilo pivcev. Mirnemu in poštenemu prebivalstvu Črnega grabna bo razkritje pravega morilca v veliko zadoščenje. Zloglasni vlomilec Zupanc prijet Senzacionalna vojaška legitimacija Komenda, 8. novembra. V gozdovih blizu kriške graščine so ujeli zloglasnega vlomilca in delomržneža Stanka Zupanca, p. d. Kosovega iz Zaloga pri Komendi. Zupanca so dalj časa orožniki iskali, toda brezuspešno. Na njegovo glavo je bila baje tudi razpisana nagrada 5000 dinarjev. Zupanc je imel na vesti več vlomov, udeležb pri Vlomih in tatvinah, posebno se je še odlikoval s tatvinami koles. Bil je tudi v zvezi z zloglasno bando, ki jo je vodil Beton iz Grada pri Cerkljah. Zadnji večji vlom je Zupanc napravil pred 14. dnevi, in sicer pri mesarju Ambrožiču v Lahovičali. Tedaj pa so ga ujeli, ga zaprli, toda posrečilo se mu je uiti, predno je prišla tja orožniška patrulja. Včeraj je prišel Zupanec v znano gostilno Grošelj v Podgorju. Kolo je pustil pred gostilno ter odšel v sobo. Naročil je pol litra žganja ter se začel takoj zelo živahno razgovarjati z ostalimi gosti v gostilni. Usodni znanec s klanca Ko se je Zupanec peljal iz Zaloga po klancu, ga je opazil Peter Kern ter mu pri tem šinilo v glavo, da bi to kolo utegnilo biti tisto, ki ga je Zupanc Lojzetu Kotniku iz Komende ukradel dne 2. novembra na Zgornjem Brniku. Peter Kern je hitro obvestil Kotnika. Ta se je brž vsedel na kolo in odhitel v smeri proti Kamniku. Pred Grošljevo gostilno je zagledal svoje prejšnje kolo, ga hitro spravil na varno, nato pa spet hitro_ vozil naprej proti Kamniku, da obvesti o tem orožnike. Med tem so pa tudi domači fantje, ki so bili v gostilni, zvedeli zakaj gre ter so znali z različnim razgovorom zadrževati Zupanca v gostilni. On seveda ni vedel, da, mu je zunaj zmanjkalo njegovo ukradeno kolo. Boj v gozdu Kmalu se je vrnil Kotnik iz Kamnika z dvema orožnikoma. Zupanec pa jih je spet pravočasno opazil in pobegnil v gozd v smeri proti kriški graščini. Začelo" se je zasledovanje, ki bi prav go- tovo poteklo brez uspeha, če ne bi sodelovali korajžni domači fanlje: Kotnik Lojze, Jagodic Jože in Belcijan. Zupanec je mahal z nožem, tako da se mu ni nihče upal približati. Pričakovali so tudi, da bo streljal, ker so mislili, da ima pri sebi samokres. Belcijan pa ga je medtem že močno oplazil po glavi, da je padel, nakar so ga vsi hitro zvezali. Sedaj so imeli tudi orožniki več korajže. Zupanc se je nekaj časa delal, kakor da se je onesvestil, vendar pa so ga fantje že znali hitro prebuditi iz te »omotice«. Odpeljali so ga na orožniško postajo v Kamnik, kjer jim menda ne bo več ušel, predno ne »odsluži« svoje kazni. Treba pa je še enkrat poudariti, da bi se brez pomoči domačih fantov orožnikom gotovo ne posrečilo prijeti tatu. Čudna zveza z Gašperlinom, žrtvijo Kamniških planin? Najzanimivejše pa je gotovo dejstvo, da so pri Zupancu našli vojaško legitimacijo, ki se je glasila na ime Gašperlina Franca iz Gmajne, ki so ga pred dvema letoma našli ubitega ▼ Kamniških planinah in so njegove zemeljske ostanke pokopali v Solčavi. Od takrat, ko so začeli pogrešati Gašperlina pa do sedaj, ko so pri zloglasnem Zupancu našli Gašperlinov« vojaško legitimacijo, so se med ljudstvom razširjale najramovrstnejšo vesti, zaradi katerih je na marsikoga po nedolžnem letel sum. da ima morda kaj zvezo z izginotjem Gašperlina. Vsi tisti, ki so bili dosedaj osumljeni tega, bodo morda vsaj zdaj, ko je padel Zupanc obenem z legitimacijo pokojnega Gašperlina v roke pravice, dobili svoje zadoščenje. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, dne 9. novembra predava v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi g. univ. doc. dr. ing. Anton Kuhelj o »Najpogostejših vzrokih letal-ekih nesreč«. Ker bo predavanje brez dvoma zelo zanimivo, vabimo k čim številnejši udeležbi. Predavanje ee prične ob 1345. Prevelika ljubezen jo fe spravila v kriminal Maribor, 7. novembra. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem razprava proti 51 letni Mariji Lorber, ki je prišla na zatožno klop zaradi velikih tatvin. Njena zgodba je prav svojevrstna in za ljubezni željne starejše letnike poučna. Marija Lorber je bila rojena v Gradcu, pristojna pa v našo državo. V Gradcu se je v svojih zrelih 50 letih seznanila z 25 let mlajšim Edmun-dom Lorgerjem. Poznanstvo jo postalo zanjo usodno, zaljubila se jo v svojega mladega znanca do ušes ter je začela padati iz eno pregrehe v drugo, samo da bi omogočila svojemu mlademu ljubimcu udobno življenje. Zaradi prevar je bila obsojena že v Gradcu, potem pa se je skupaj z Lorgerjem preselila v našo državo. Oškodovala je več oseb na ta način, da je pri njih z Lorgerjem stanovala in se hranila, potem pa sta jo oba brez plačila ^popihala. Nazadnje je dobila letos 1. avgusta službo kot kuharica pri mariborskem tekstilnem tovarnarju Ivanu Reichmanu v Klavniški ulici. Zaslužila je čisto lepo, pa še vedno premalo, da bi lahko zadostila željam in zahtevam svojega izvoljenca. Zaradi tega je začela zopet segati po tujem imetju. V teku enega meseca je svojega gospodarja pošteno oskubila. Med tem časom mu je vzela zlato uro z zluto verižico, zlate gumbe za srajco, dve zimski suknji, smoking in tri kompletne moške obleke, radio aparat, par čevljev, električni kuhalnik in veliko perila. Povzročilo mu je skupno nad 20.000 din škode. Dragocenosti je spravila v svoj kovčeg, obleko in perilo pa je dala svojemu ljubimcu, ki je te stvari_ razprodal mariborskim starinarjem. Reichman je tatvine opazil šele 31. avgusta, ko mu je kuharica stanovanje že napol izpraznila. Takoj je posumil na služkinjo in policija je res našla pri njej del ukradenega blaga. Obdolženka je takoj fzpočetka zatrjevala, da je nedolžna in da je vse pokradel Lorger. Bil je baje brez sredstev, ko pit jo je obiskoval na Reichmanovem stanovanju, jo je pregovoril, da nui je prepustila vse ključe ter ga je pustila v stanovanju samega, kadar jo šla nakupovat na trg ter se je gospodar nahajal na trgovskem potovanju. Lorger si je izbral, kar mu je prijalo ter jo vse zanesel v njeno sobo, odkoder sta potem oba skupaj nesla naprodaj v starinarno. Pred sodiščem se je vidno kesala ter je vneto obljubljala, da je v bodoče ne bo nobena ljubezen premamila na pot nepoštenosti. Vendar se sodniki za take obljube niso zmenili ter so ji prisodili 10 mesecev strogega zapora, povrhu pa še tri leta iz-gubg častnih pravir. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanj*' danes ob 7 zj. Kriii in težave v šmarskem okrafu Krat 1 ^ ® o c o 3 Tempe- ratura v 0‘ Z j Veter Pada vine E ° g* i a| 3 X C 25 as Lielati vlaprt Z ■ (smer, akofit 1 3 vrsta j: Ljubljana 767-7 4-3 12-G 98 mil. 10 0 y Maribor 767-0 4-0 13-0 95 mgl. 10 0 Zagreb j 766"? 9-0 14-0 95 10 0 1-0 dež Belgrao 765"r> 11-0 16-0 80 5 ESE, — — Sarajevo 765-2 7-0 18-0 95 10 0 19-0 dež Skoplje — — ■21-0 — — — — — Split 765-4 10-0 17-0 80 4 Na 4-0 dež j Kurnbor — — — 80 10 SE5 — — ■ Rab j — — — 80 4 E, 28-0 dež Vremenska napoved: Zjutraj megleno in hladno, čez dan manj oblačno, stalno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto je bilo ves dan popolnoma oblačno. Ob 11.45 je pričelo rahlo deževali, a le kakih 10 minut. Ob 13.40 je pričelo ponovno rositi, nato pa močneje deževati z manjšimi presledki do 21. Padlo 4.3 mm dežja. Včeraj je bilo oblačno do 9.30, nato 6e je pričelo jasniti, vendar se je oblačnost zelo spreminjala. Ob 14.20 pa se je 6koro popolnoma zjasnilo in je bilo lepo in toplo vreme. Zvečer ob 20 je nastopila nizka redka megla, a nebo je bilo dobro vidljivo. Proti jutru se je megla zgostila, temperatura pa je precej padla. — Najvišja temperatura zraka v soboto je znašaJa 12.2« C. Včeraj najnižja 9.4, a najvišja 12.6. Barometersko stanje je visoko in stalno. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 8. novembra: Bogomir. Jutri, torek, 9. novembra: Teodor. Nočna službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. TEL. 27-30 SLOGA VelefUm pretresljive vsebine Is romantične llubezm Parada smrti V glavnih vlogah: Friderik Mars eh, Warner Bgzter, Llonel Barrjmiore in lepa Jone Langova TEI. 21-24 MATICA Krasen ljubezenski la glasbeni velefllm K novim obalam Žarah Leander wiiiy Birgel UNION Dosedaj najbolj posrečeni muzikalna la plesna reviia TOP-HAT filtri, ki Je tedne dolgo polnil kinematografe na Dunaju, Parizu, Londonu i. t. d. — C\ejdiia/ot. 66■ 1 €>., 19.” 21."\ciax Velik koncert Pevske zveze. Drevi ob 20 uri je v veliki unionski dvorani koncert Anton Foer-sterjevih skladb, ki ga izvaja zbor pevovodij in mešani zbor Pevske zveze. Oba zbora vodi profesor Marko Bajuk. Pri mešanem zboru nastopi nad 300 pevk in pevcev. Na sporedu so izključno le dela slavljenca, katerega 100 letnico rojstva praznujemo od 7.—20. novembra t. 1. Vstopnice so ves dan v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, od 19 ure dalje pa pri blagajni kina Union. Začetek koncerta v veliki unionski dvorani ob 20 uri. Foersterjeva glasbena razstava v mali Filharmonični dvorani je odprta vse dni tega tedna do nedelje, 14. t. m., in sicer dnevno od 15 do 17. Vstop prost. Spored nocojšnjega koncerta v proslavo stoletnice rojstva skladatelja Antona Foersterja, ki ga priredi ob 20 uri v veliki unionski dvorani Pevska zveza pod vodstvom prol. Marka Bajuka. Zbor slovenskih pevovodij, ki šteje 50 članov, zapoje naslednje moške zbore: Gorenjci, Razbita časa, Spak, Samo, Njega ni, Povejte ve planine, Planinska. V tej zbirki imamo najpomembnejše, pa tudi največje Foersterjeve zbore, ki so so desetletja peli z največjim uspehom na največjih naših narodnih prireditvah in koncertih. Vsak zbor jo absolutna umetnina, katere bi lahko uvrstili v katerokoli literaturo svetovnih narodov. Nato nastopi mešani zbor (300 sodelujočih) in zapoje naslednje zbore: Pevec, Ah, ni li zemljica krasna, Žalost, Ljubica, Mladi mornar, Ave Maria in Naše gore. Tudi za te zbore velja isto, kar smo povedali glede moških zborov. Posebno opozarjamo na impozantni nastop mešanega zbora, saj so pri nas redkokdaj nudi prilika slišati hkrati na koncertnem odru tako močan zbor, kakor se nam bo predstavil drevi ob 20 uri na Foersterjevi proslavi. Sedeži od 10 do 20 din, stojišča po 5 din, dijaška po ii din so v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matice. Smučarski klub Ljubljana! Letošnji redni občni zbor bo v četrtek, dne 11. novembra 1937, ob 20 uri v pritlični dvorani restavracije Zvezde v Ljubljani. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 9. t. m., ob 8 uri v frančiškanski dvorani •»Martinov večer« z uprizoritvijo Ogrinčeve veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!«. Med odmori prosta zabava, na koncu predstave pa prejme lastnik izžrebane vstopnice »Martinovo gos«. Kat. akad. društva Danica, Zarja in Savica javljajo, da bo danes, 8. novembra, drugo predavanje iz ciklusa predavanj ob 8 uri v Beli dvorani hotela Union. Predava g. dr. St. Gogala: »Vera in javno, življenje«. Po predavanju debata. Vabljeni vsi! Predavanje prirodoslovnega društva. V torek, dme 9. novembra bo predaval v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi g. univ. doc. dr. ing. Anteni Kuhelj o »Najpogčistejših vzrokih letalskih nesreč«. Ker bo predavanje brez dvoma zelo zanimivo, vabimo k čim številnejši udeležbi. Predavanje bo ob 18.15. Bežigrajski molje! Danes zvečer ob pol osmih je poslovni in verski sestanek društva Katoliških mož Bežigrada, versko predavaje bo imel gospod prof. dr. Vilko Fajdiga: »Kaj da delajo francoski katoliški možje za povzdigo katoliškega življenja v Parizu«. Možje »Bežigrajci« 1 Napolnite svojo dvoranico. Pripeljite seboj tudi svoje prijatelje. Po predavanju bo v cerkvi blagoslov samo zu može, šmarski okraj je eden najrevnejših v naši ožji domovini. Ne zato. ker v njem ni večjih krajev iz-vzemši Rogaške Slatine, ampak zato, ker nima virov, ki bi mu k dvigu pomagali. Ves okraj je izrazito kmečki ter so dohodki od kmetijstva edini vir, s katerim še životari in na katerega ie Šmarčan navezan v dobrih in 6labih časih. Tukaj ni drugih dohodkov, ne industrije, ki bi revnemu prebivalstvu pomagala do boljšega položaja. Ko 60 še kmečki pridelki in vino bili na Pa splošne štiske je obubožalo veliko kmečkih družin, ki 6o prepuščene samim sebi. Tako nastaja velika skrb, da se bo ta rak-rana še dalje zajedala v kmečki živelj. Zato bo pač treba poiskati neko pot k rešitvi tega perečega vprašanja. _ Kljub vsemu je bil šmarski kmet pred poletjem optimist, ko je videl, kako lepo obetajo poljski pridelki in sadje. Prišla pa je poleti toča, ki je v sjx>dnjem delu našega okraja pregnala to upanje. Vseh ljudi 6e polašča strah iz dneva v dan bolj pred bližajočo se zimo in drugim letom. Tipe pomanjkanje na hrani in semenu. Ker je toča uničila tudi 6adje in grozdje, je vzela še tisti dohodek, na katerega je dal kmet največ ter bi mu še precej pripomogel. Vrh tega pa je prišlo še deževje s poplavami, ki je v šmarskih in drugih dolinah po- kvarilo še vsaj nekaj obetajoče pridelke, poleg tega pa onemogočilo pravočasno nadaljnje delo. Mnogo potokov in 6trug je namreč še nereguliranih in bo tukaj kmalu preiti k načrtnim delom, ki bodo jamčila za obstanek vsejanih in težko obdelanih pridelkov Tekom let so namreč hudourniki uničili lepe 6totisoče dinarjev in odnesli veliko plodne zemlje. Najprej se morajo regulirati potoki ob večjih poljih. Letošnje poplave so najbolj škodljivih, kar jih pomnimo. Da bi se od toče in drugih nezgod prizadeto prebivalstvo dvignilo in opomoglo, naj bi oblasti preskrbele vse, kar je v njih moči. Razne dobrodelne zbirke že nekaj zaležejo a to je naposled le malenkostno nadomestilo V6e šikode. Edini radikalni ukrep bi bila državna podpora, ki bi vso izgubo krila in pomagala revnemu prebivalstvu v resnici spet na dostono višino Po toči prizadetemu ljudstvu pa 6e naj vsaj za kakšni dve leti odpišejo vsi davki. Veliko nadlego pa poleg tega predstavljajo še cigani, razni gostje od onkraj botle ter drugi nepoklicani obiskovalci, ki ne uvidijo, da 60 tukajšnji ljudje sami potrebni podpore. Tako pa delijo borni kos črnega kruha z ljudmi, ki jih gotovo niso dolžni podpirati Naj se naše oblasti odslej za šmarski okraj še bolj zanimajo ter storijo vse, da bodo naši kraji čimprej in čimbolj spet napredovali. Ljubljana : Gradianski 1:0 Cirkus Bukowy je odpovedal, Martin je slabo martinoval. Dvo točki sta ostali na ljubljanskih tleh. Joža Jakupič, evetovnoznani manager si je nervozno grizel nohte v drugem polčasu. Ljubljana je popravila nerodnost, ki jo je bila zagrešila v nedeljo v tekmi s Baskom. Čudno: moštvo igra takrat dobro in požrtvovalno, kadar ee nihče ne nadeja. Kdo bi se bil >troštak pred začetkom tekmovanja dveh točk od Gradjanskega? Nihče! Toda točki sta prišli. Sicer sta Ljubljano obranili prav tako na predzadnjem mestu kakor prejšnjo nedeljo, vendar sta ji dali za dva s-kamenčka« prednosti pred Kon-kordijo. Izpasti iz ligaškega tekmovanja ji po vsem videzu ne bo treba. Zagrebčani so se dobro zavedali, da bodo morali v Ljubljani po kostanj v žerjavico. Že ob eni popoldne so črne trume radovednega občinstva rinile po Tyrševi cesti. V predtekmi je rezerva SK Ljubljane podlegla prav dobremu SK Celju z 0:2. Pri gostih smo opazili dve, tri zelo talentirane moči. Ob četrt na tri je nastopilo moštvo »purgerjev« takole: Urh —Htigl, Cesarec, Kovačevič, Jazbinšek, Kokotovič— Brozovič, Antolkovič, Lešnik, Pogačnik, Pleše. Ljubljana pa je zaupala boj za točke temle >kuščarjem c (v ominoznih zelenih dresih!): Pogačnik—Hasal. Bertoncelj, Stanko—Žitnik, Vovk, Bon-eelj—Slapar, Pupo, Tičar (Jež), Pepček, Jež (Tičar). Sodniško brlizgo je držal v rokah znani sodnik g. Beranek z Dunaja. Mož je v začetku imel nekoliko treme pred Balkanom. Kratek poten: Ljubljana začne z napadi! V 2. minuti udari Jež v sredo, toda Hiigl je hitrejši kot Pepček. V 3. minuti se spusti Tičar proti branilcema Gradjanskega; Cesarec je prej pri žogi. Pleše uide Žitniku, centrira, Vovk vrača v polje. V 6. minuti Pepček kiksira, v 7. minuti pa Hassl ustvari nerodno »zamotacijo«. Na srečo je Brozovič v soglasju z Lešnikom neroden. Žitnik odda Slaparju, Slapar teče, polaga pred Pepčka, Pepček »krmi« Tičarja, ki kiksira. Cesarec se odlikuje s surovostjo. Pupo poučuje Kovačeviča o pravilih lepega vedenja. V 10. minuti Lešnik pritisne polvisoko žogo v nevarno bližino. Pogačnik izsili komer. Seveda >purgerskk Pogačnik. V 12. minuti Boncelj fjoda Ježu, Jež pošlje v sredo, Pepček krasno polaga pred Pupota. Pupo porine k Slaparju, ki strelja v out. V14. minuti Antolkovič predloži Lešniku, ki tolče silovito, toda »zeleni cPogačnik je na mestu. Do srede polčasa pritiska Ljubljana, ki igra z veliko požrtvovalnostjo. V 31. minuti sodnik izključi surovega in preveč temperamentnega Kovačeviča. Grad-janekega vrste so po tej izključitvi precej zbegane; do konca se ne morejo več urediti. Njihov Pogačnik je neke vrsto amfibija: zdaj igra halfa, zdaj spet poskuša v napadu. V 88. minuti prodre Jež, ki centrira, toda Tičar se obira. V 42. minuti ima Brozovič sijajno šan6o; toda mostarski »neapretnjako-viče tolčo Pogačniku naravnost v roke. I^ra je bila v prvem polčasu zelo živa in lepa. Obe vojni stranki eta so pošteno trudili, da bi si zagotovili z golom potrebni točki. Posrečila pa se ni namera ne zelenim, no plavim. Prisotno občinstvo je ugotovilo, da so zvezde Gradjanskega, Kokotovič, Plešo in Lešnik močno obledele. Ce bi »purgerji« v zaledju ne imeli prav dobro razpoloženega' HUprla, bi že v prvem polčasu brez dvoma morali položiti orožje. Urh ni prava zamenjava. G laser jo mnogo 6igurnejši in tudi odločnejši V drugem polčasa 60 Zagrebčani poskusili takoj v začetku zagosti Ljubljanini obrambi. Najbrž so nanje vplivale moralne injekcije, ki sta jim jih v odmoru vbrizgnila Bukowy Joža Jakupič. Napori pa so bili zaman, ker ožja obramba Ljubljane ni popustila niti za las. V 4. minuti^je Lednik udaril sijajno, toda »zelenic Pogačnik ie_še sijajnejše rešil. V 7. minuti je Tičar centriral, Jez je oddal Pupotu, ta Slaparju, Slapar pa je poslal v out. V 10. minuti je Pogačnik (»plavi«) predložil Antolkoviču, ki je oddal Brozoviču, Brozovič pa je nerodno centriral. Žogo je s prsi odnesel Hassl. V 12- minuti je Tičar dobil zelo lepo žogo od Bonclja; nerodno jo je poslal v out in pesmi je bilo konec, V 15. minuti je Pleše ušel Žitniku, centriral, Stanko pa je onemogočil Lešnika. V 18. minuti se je Jež spoprijel z Jazbdn-škom; žilavi centerhall »plavih* je iz spopada izžel kot zmagovalec. V 22. minuti je Brozovič pretekel Bonclja in podal Antolkoviču. Ta je prenesel k Pogačniku, ki je zastreljal. Kmalu nato jo je izkupil Pepček. Prosti udarec ni spremenil rezultata. V 27. minuti je moral v gosti množici interveuirati mladi Pogačnik. »Burgerji «*> se nekaj časa mudili pred golom Ljubljane. V 31. minuti je Pepček krasno podal prostemu Tičarju, ki jo na splošno presenečenje tolkel mimo Urba v out. — V 86. minuti se je opogumil Brozovič, ki je s kurjim strelom šibko ogrozil Pogačnika. V 89. minuti se je mladi golman Ljubljane požrtvovalno vrgel pod noge Brozoviču. Mosta-rec ga je — po ustnem izročilu — za božji »Ion« ugriznil v pt*t. V 42. minuti je Ljubljana pošteno zakurila. Urh je moral večkrat poseči v razvoj zgodovine. V 43. minuti je Jež lepo oddal prostemu Tičarju. Tičarjev center je rekviriral Hiigl. V 44. minuli je Slapar sijajno ušel balfu, oddal v sredo in ponudil Tičarju priliko za realizacijo. Robustno krilo se je zdrznilo, steklo nekaj korakov in udarilo: Urh se je zganil šele, ko je bila žoga že za njegovim hrbtom. V tem hipu je postalo jasno, da ima Ljubljana dve točki že lepo na varnem. Komaj so »plavi« zavili s srede proti Pogačniku, jim je snel žogo z nog Vovk. Vovk je jx>slal Puj>otu, ki je »napotil« proti Urhu Ježa Jež je odda! Tičarju. Htigl je vrnil v polje. Brozovič je tekel proti golu: Hassl je vzel center in poslal nazaj v polje. Takoj nato je sodnik g. Beranek zažvižgal deiojmst. Gradjanski: je komaj slaba senca kluba, ki si je bil lani osvojil državno prvenstvo. Moštvo igra po nekakšni sterilni, nekoristni metodi: površno, brez prave volje za uspeh in precej surovo. V napadu so bili sami obotavljači. Zadovoljil je kolikor toliko edino še Antolkovič. 0 Lešniku in Plešetu je skoraj škoda izgubljati besed. Ti dve »zvezdi« sta prav slabi. Ljubljana: je po dolgem času 6pet enkrat zaigrala s srcem in z voljo. Moštvo je hotelo zmagati — in tudi je. Najboljše moči je imelo v mladem vratarju Pogačniku, v Pupotu (ki je bil na terenu brez prave konkurence) ter deloma v Pepčku in v Bonc-lju.Junior Dare Vovk obeta, da se bo do pomladi znašel v prvem moštvu. Za prvi nastop se je kar dobro odrezal. Mojster je vajenca seveda moral marsikdaj popravljati. Vovk je od vseh igralcev na terenu najlepše in najtočnejše podajal. V triu je nekoliko zaostajal Jež; ogibal se je dvobojev, zato pa je skoraj redno zelo lepo in tudi premeteno oddajal. Krili, Slapar in Tičar sta hitro nosili igro pred nasprotni gol. Obe pa rabita še nekaj časa, da bosta dozoreli. V splošnem je moštvo Ljubljane danes v vseh formacijah zadovoljilo, tako, da se po sedanjem prospektu ni bati za pomlad najhujšega. Docela je izbrisalo neugodni dojem, ki ga je v gledalcih zapustilo prejšnjo, nesrečno nedeljo. Sodil je prav dobro g. Beranek, lastnik imena, ki so ga s pohvalo kronale že vse športne rubrike srednjeevropskih listov. Bil je objektiven in etrog in ni trgal igre. »Purgemki epodžigači so odšli nezadovoljni in potrti, ljubljanski pa so si meli roke, saj so bili priče lepi zmagi. Pregled ostalih tekem Včerajšnja nedelja je v mnogočem izmenjala prvenstveno tablico. Na čelo tabele se je postavil Hašk, ki je v štirih tekmah izven Zagreba dosegel šest točk, kar dovolj jasno dokazuje odlično formo zagrebških akademikov. BSK je iz Sarajeva komaj odnesel neodločen rezultat. S slabšo goldiferenco je ostal za Haškom z istim številom točk. Pregled ostalih tekem: V Zagrebu se je pred tisoč gledalci odigrala tragikomedija, kot pravijo Zagrebčani, med Con-cordio in Jedinstvom. Zmagalo je Jedinstvo 1 :2 (0 :1). Igra, ki sta jo pokazala Concordia in Je-dinstvo, je bila igra tretjerazrednega kluba, ki ne spada v ligo. Mladi golman Concordie Čelesnik je največ zakrivil poraz Concordie. Gole so zabili Pašanski iz offsidea, Martinovič in Kečkeš. Sodil je zelo slabo g. Kap iz Sarajeva. • V Belgradu je bil dvojni program. Pred gotovo 8000 gledalci je na igrišču Jugoslavije I1AŠK premagal Jugoslavijo z 1:0 (0:0). Zmagonosni gol je zabil Horvat. Pri HASKu se je zlasti izkazal golman Žrnava, ki je med drugim držal tudi eno enajstmetrovko. Sodil je Zagrebčan Mlinarič dobro in objektivno. — Druga tekma med Hajdukom in Baskom se je končala z rezultatom 3 :3 (1 :2). Igra obeh moštev je bila izredno ostra in le sodniku Podupskemu se je zahvaliti, da na igrišču ni prišlo do ostrejših nastopov. Sodil je odločno in objektivno. Gole so dali Savič 2^ Spasojevič 1, za Hajduka pa Alujevič, Lemešič in Radovnikovič. Pred komaj 2000 gledalci se je končala tekma med Slavijo in BSKom s 4:4 (1:2). V prvi polovici igre se je odlikoval BSK in je že vodil z 1 :4. Toda Serajlije niso klonili in so z vsem elanom in žilavostjo ostro napadali in izravnali rezultat. Goalgetterji za BSK: Božovič 2, Marjanovič 2, za Slavijo pa Leer, Šalisar 2 in Zagorac. Sodil Bažant dobro. Eno nedeljo pred koncem je položaj tak: Hašk 8 6 1 1 21: 9 13 BSK 8 6 1 1 27:12 13 Hajduk 8 3 3 2 17:17 9 Gradjanski 8 3 2 3 19:12 8 Bask 8 8 14 15:11 7 Slavija 8 3 14 10:18 7 Jugoslavija 8 3 0 5 10: 9 6 Jedinstvo 8 3 0 5 10: 9 6 Ljubljana 8 2 2 4 7:15 6 Concordia 8 2 0 6 11:29 4 Prihodnjo nedeljo se bo zaključilo jesensko tekmovanje z naslednjim sporedom: v Belgradu BSK : Ljubljana in Jedinstvo : Hašk; v Zagrebu Concordia : Slavija in Gradjanski : Bask; v Splitu Hajduk : Jugoslavija. Češkoslovaška : Bolgarska 1:1 Prva kvalifikacijska tekma za vstop obeh držav v tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo se je končala z neodločenim rezultatom. Rezultat, ki so ga Bolgari dosegli v Sofiji pred 12-00 ljudmi in ob slabem vremenu, je za nje časten, toda premalo visok, da bi s tem dosegli svoj vstop v ligo, kajti revanžna tekma bo še v Pragi. Požar pri Sv. Trojici Moravče, 7. nov. V noči na nedeljo je pogorel pri Sv. Trojici velik Čajžev kozolev. Zgorela je vsa krma, vozovi in nekaj gospodarskega orodja. V nevarnosti je bila vsa vas; na srečo pa je deževalo ter ni bilo vetrn. Gospodar trpi občutno škodo. Zažgal je baje neki postopač iz maščevanja, ker so mu rekli, naj si poišče kako delo. Od tu in tam Stope (desetletni co rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča so včeraj slovesno praznovali v Belgradu kot uvod v proslavo. Belgrajska občina je sklenila imenovati po Vuku park pred Dijaškim domom, kjer stoji novi Vukov spomenik. Odkritju so prisostvovali zastopniki vlade, skupščine, senata, univerze in vseh znanstvenih zavodov, t) Ka-radžiču in njegovem velikem delu pa je govoril profesor dr. Vladimir čorovič. Danes so se slovesnosti nadaljevale v Vukovem rojstnem kraju Trši-ču. Vsi srbski listi posvečajo spominu tega velikega moža po več strani dolge Članke, v katerih se nekateri na vsak način hočejo izogniti ugotovitvi, da bi brez Slovenca, učenjaka Jerneja Kopitarja, ki je Vuka prvi napeljal na slovstveno delo, ga vzpodbujal, ga vodil, mu dajal zmerom nasvete, ga denarno podpiral in mu dajal tudi zaščito pred avstrijskimi oblastmi, Srbi danes sko-ro gotovo ne mogli slaviti 150 letnice rojstva moža, ki jim je izgradil književni jezik. Za nasilne jugo-slovenarje mora biti to dejstvo eden izmed velikih razlogov, ki govore proti teorijam stapljanja in poudarjajo staro resnico, da je Slovenec vedno imel v lasti in potem tudi posredoval velike kulturne dobrine zapada. Stapljanje gre ponavadi v smeri vzhoda proti zapadu in ne obratno. Novo planinsko postojanko, dom kralja Tomislava, so Hrvatje odprli na grebenu Sljemena nad Zagrebom. Dom je postavilo Hrvaško planinsko društvo. Otvoritvi so prisostvovali mnogi predstavniki javnega življenja, ki so vsi glasovali za pozdravni brzojav, ki je bil poslan voditelju hrvaškega naroda dr. Mačku. Skrbi povzroča zavarovancem starega »Feniksa«, ki ga je uredba iz lanskega leta spremenila v »Jugoslovanski Feniks«, poslovanje tega nanovo prepleskanega zavoda. Med zavarovanci je prevladalo prepričanje, da bodo utrpeli več škode, kakor pa jo javljajo službeni komunikeji. Zaradi tega se je zagrebška trgovska zbornica obrnila na trgovinskega ministra s posebnim predlogom, naj se uredb? o »Jugoslovanskem Feniksu« revidira ter vpelje nova uredba, ki se bo sestavila na skupnem posvetu zainteresiranih gospodarskih organizacij ter zavarovancev. Turistični dinar se utegne vpeljati prihodnje leto v naši državi. Ko sta se ministra dr. Spaho in dr. Vrbanič mudila v Splitu, kjer sta prisostvovala spuščanju dveh novih trgovskih ladij v morje, so jima tamkajšnji gospodarstveniki predložili nekaj predlogov, kako naj bi se uredilo splitsko pristanišče in pospešil naš tujski promet. Gospodarstveniki so vedeli povedati trgovinskemu ministru to, da bi bil za tujski promet najlepši izhod v uvedbi turističnega dinarja. Minister dr. Vrbanič je obljubil, >da se bo s tem predlogom še pečal in v kar največji meri ustregel željam krajev, ki so navezani na tujski promet. Zuana železničarska organizacija »Združenje jugoslovanskih železničarjev Ib brodarjeve, ki je uživala največjo podporo vseh JNS režimov in še danes združuje v svojem krogu pristaše JNS, je pri volitvah v bolniško blagajno v zagrebški železniški direkciji slavno propadi«. Tamkaj so bile postavljene tri listo: lista stare uprave, Usta JNS-arskih železničarjev in opozicijska lista. Glasovalo je vsega okrog 13.000 železničarjev ter je dobila opozicijska lista preko 6000 glasov in s tem večino. Najmanj so dobili pristaši druge liste. Dogodilo se je namreč isto kakor v Ljubljani. Pač usoda organizacije, zaradi katere je raznim Der-žičem, Tumpejetn in podobnim »voditeljem« rastel apetit in dišali celo ministrski stolčki... Včeraj je bil v Belgradu dosežen sporazum med posameznimi gospodarskimi zastopniki držav Balkanskega sporazuma glede nekaterih olajšav v zvezi s turističnim prometom med omenjenimi zavezniškimi državami in okrepitve turistične propagande v inozemstvu. Po tem medsebojnem sporazumu so^ zastopniki pristali na nekatere olajšave, na znižanje raznih taks ter ukinitev nekaterih policijskih ukrepov glede turizma. Zagrebški taksi-šoferji so začeli v soboto stavkati. Šoferji so zahtevali od svojih gospodarjev povišanje plač, čomur pa lastniki niso hoteli ustreči. Vsi šoferji so sklenili stopiti v stavko ter so svoje avtomobile nepoškodovane pripeljali v garaže in jih oddali. Na zagoneten način je bil v petek umorjen zdravnik duševne bolnišnice v Toponici pri Nišu, dr. Anton Skorskij. Neznanec je napadel zdravnika na vrtu bolnišnice ter ga zabodel z nožem naravnost v srce. Zločin je bil izvršen s tako spretnostjo, da policija še danes ne more ugotoviti, kdo je zločin izvršil in zakaj ga je. Dve možnosti sta: da je zdravnika ubil kak slsboumnež v nastopu besnosti ali pa ga je ubil kak pobegli kaznjenec. Prvo se zdi neverjetno, ker je bil Skorskij mirne narave in zelo blag človek. Hčerka železničarja Josipa Lisjaka, o katerem smo poročali, da so ga neznanci v vlaku okradli, nakar se je neki lepo oblečeni gospod ponudil, da bo popeljal hčerko s prijateljico v Subotico, kamor je bil Lisjak namenjen, se je v soboto sama javila v samostanu v Subotici. Dekle je povedalo, da je njo in prijateljico neznani elegantni gospod spremljal skoro do Subotice, nakar sta do mesta potovali sami. Ko jo je oče ugledal v samostanu, je bil vesel, da so se mu razkadile zle slutnje in ugibanja časopisov, da je deklici odpeljal kak trgovec z belini blagom. Borba proti nepismenosti na Hrvaikem je našla lep odmev tudi med hrvaškimi izseljenci širom sveta. Ameriški Hrvatje *o poslali že nekaj svojih prispevkov, za njimi pa eo se oglasili tudi izseljenci v Belgiji. Ti ne preveč dobro situirani delavci so med seboj zbrali 410 belgijskih frankov in jih poslali v Zagreb kot prispevek za borbo. Obenem eo pisali pismo, v katerem prosijo za nekaj abecednikov na ogled, češ da eo tudi tam med njimi nekateri še nepismeni. Razbojnike, ki so napadli splitske mesarje, ki «o se vračali iz sejma v Udhini v Liki, so prijeli. Rajbojnika sta bila dva kmeta, ki ju je v zločin nagovoril oče. Pri njiju to našli le še malenkostno vsoto ukradenega denarja, dočim ie oče, ki ju je k zločinu nagovoril, odnesel s seboj 10 jurjev ter ga doslej še niso našli, Jugoslovanske reformatorska cerkev je zaključila svoj kongres, ki ga je imela nekaj dni v Novem Sadu. Iz poročil je razvidno, da ima ta cerkev v naši državi 4 seniorate« 52 cerkvenih občin s posebnim župnikom in poleg tega več kaplanov in pomožnih duhovnikov. Pevski zbor dunajskih dečkov bo imel koncert prihodnje dni v Zagrebu. Imenovani zbor je bil pred leti tudi v Ljubljani, torej v kraju, kjer se je rodil tudi ustanovitelj in prvi dirigent tega zbora, poznejši dunajski škof Jurij Sladkonja. Si»'i: veljavo; denar — bilo ga je okoli pol milijona, — je izročila njemu, da ga bo »vložil v 6voje podjetje, saj bosta tako kmalu poročena«. Ko je »dobri« gospodič denar dobil v roke. je zginil, uboga neprevidnica pa v svoji 6edanji bedi pač lahko premišljuje, kaj je več vredno za ta svet: bogastvo brez ljubezni ali ljubezen brez bogastva. V pomanjkanju ji je bogastvo postalo ljubše, pozabila je na svojega ljubljenca kot ljubljenca in ga naznanila 6odišču kot zločinca. V poštni predal le padel Miren in dobrodušen Londončan se je pred kratkim vračal s svojo ženo iz oddaljenega predmestja Londona z vlakom domov. Ko se je vlak ustavil na končni postaji, bi se naš gospodič s pipo v ustih in dežnikom pod pazduho rad čimprej izmotal iz množice in dospel čim brže domov. Zato je kratkomalo splezal čez neko ograjo ob hodniku postaje in pred očmi svoje žene izginil kakor kafra. Prestrašena je gledala v železna vratca, ‘ki so požrla njenega moža, on pa se je lepo vozil med vrečami poštnih pošiljk na drsajoči preprogi po ozkem hodniku navzdol. Dvajset metrov pod zemljo ee odpre pred njim nov svet — poštarji, ki so jemali pošto s tekočega traku, jo razporejali in pošiljali naprej. Hitro so tudi njega potegnili s traku, ga očedili in razprašili, mu poravnali klobuk, nažgali pipico, katero je še vedno držal v ustih ter ga poslali po dvigalu na >gornji svet«, kjer je bilo snidenje z zaprepaščeno ženo zelo prisrčno in je veseli konec komične žaloigre povzročil obilo smeha. Ženski napad na Društvo narodov Palača Društva narodov v Ženevi je prejela precej neprijazen obisk: napadle so jo ženske. Kajti... . Odbor zastopnikov 28 držav je pretresal vprašanje ženskih pravic; ali naj se jim dovoli enakopravnost z moškimi. Večina je bila proti, s tem pa si je nakopala na glavo zastopnice žen-stva, ki so vdrle v palačo, kričale kot ranjene levinje in obsipale častitljive odbornike z »do-mišljavci in nehvaležneži«, ki ne poznajo nobene prave cene bitij, ki jih je usoda postavila ob cesti življenja, kot lepotne rastline, za olepša-vanje in poživljanje moške enoličnosti. Sklenile so, da ne puste DN v miru, dokler jim ne ugodi njihovih zahtev. In ženska odločnost ni kar si bodi! Radio Podroben program ljubljanske In »seb evropskih postaj dobite i najboljšem in najreoejšem ilustriranem lednikn >B a d i e Ljubljana« ki stane met>ečnu varno deset dinarje«. — Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 8. novimbra: 12 Češki in slovaški napevi (plošfte) 12 45 Vreme, poročila — 13 C as spored, obvestila — 13.15 Iz Smetanovih oper (koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Prirojene bolezni, Sprijenje rodnih kali (g. dr. Anton Brecelj) — 18.30 Fibieh: Pomlad, sinfonična 6lika ((plošče) — 18.48 Kulturna kronika: češki .ftjriadalelii med Slovenci (g. rtr. F. Kimovec) — 19 C«s( ovreme, poročilu, spored, obvestila — 19.30 N a c nra: Dolina slovenskih pisateljov (Rndolf Postal, učitelj) — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert »Pevske zveze« ob priliki proslave 100-letniee rojstva A. Foersterja {prenos iz Uniona); Govor: dr. Fr. Kimovec; pevovodja prof. Marko Bajuk — 21.30 Iz čeških baletov in operet (plošče) — 2S čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Veseli zvoki čeških komponistov (Radijski orkester). Drugi programi Ponedeljek, 8. novembra: Belgrad: 28 Brahmsov trio; 30.30 Vokalni koncert; 21 Zanellov trio; 21.30 Vokalni koncert — Dunaj: 19.30 Sinfonični koncert; 20.25 Stare in nove melodije, 21 Zabavna glasba; 22.90 Orkestralni koncert — Budimpešta: 20.10 Filharmonični orkester: 22.25 Ciganska glasba; 23.05 Jazz — Italijanske postaje. 17.15 Plošče; 31 Vokalni In instrumentalni koncert — Praga 19.50 Igra »Abraham Lincoln«: 21.20 Kvartet — Varšava: 20 Pester koncert; 21.55 Sinfonična glasba — Nemške postaje: 19 Enoten program — Strass-bourg: 21.30 Pester program; 22.15 Violinski in piauin-ski koncert. Peter: »Kaj bi naredil, če bi dobil zelo bogato ženo?< Pavel: »Nič.< Leteča riba, s katero misli Nemec Ernst Hcnne postaviti nov hitrostni rekord. katere številke 60 bile izžrebane. Igralec je v 6voje veliko začudenje slišal imenovati tudi številko svoje srečke, kot številko, ki zadene 100.000 frankov. Postal je neizmerno navdušen (menda 6e tudi belgijskim igralcem ne godi najboljše!) in dobre volje nad svojo 6rečo, ljudje so 6e začeli gnesti okoli njega, novinarji ga izpraševati najrazličnejše neumnosti za svoje časopise. Fotografi in »filmarji« nastavljati in vrteti svoje aparate. — Kako pa je bil naš junak kljub temu, da je poklicni komik, užaljen, ko 60 mu povedali, da je bilo vse skupaj samo za šalo, za reklamo in da ne bo dobi nobenega franka radi svoje srečke. Sel je zahtevat pravico na sodišče in sedaj se dajejo. „Rtic viharjev" je krasna žaloigra (6pisal H. Bernstein), ki nam kaže neverjetno moč ljubezni, ki se nenadoma polasti ljudi že v njihovi zreli dobi (pri nad 40 let 6tarih moških ali nad 30 let starih ženskah). S tako ljubeznijo jc 6eveda združeno mnogo krutosti in še več razočaranj in še več zaprek kot pri navadnih mladih zaljubljencih. Isti pojav opisuje in ista »bolezen« je dala povod nekemu znanemu francoskemu pisatelju za njegovo gotovo najboljše delo »Demon poldneva«, isti jx>jav pa poznajo nekateri elegantni, prebrisani in brezvestni zločinci, ki izrabljajo take zadnje utripe in obupne poskuse ljubezni žejnih src v 6voje dobičkanosne namene. Nedavno je pred pariškim sodiščem zahtevala pravico in 770.000 frankov odškodnine in povračila svojega izgubljenega premoženja neka Maria Bonna, ki se danes preživlja s tem, da varuje m vozi na sprehode otroke premožnejših ljudi ter dobiva podporo pri društvu za brezposelne. Nekoč pa je bila ponosna, bogata gospa, kateri 6e ni hotelo otrok, ki 6e je naveličala svojega bogatega soproga, iskala utehe po razkošnih salonih visoke družbe ter vzbujala obče oboževanje in občudovanje 6 svojo lepoto in nevenljivo svežostjo. Toda oglasilo se ji je že »umirajoče« srce, zahotelo 6e ji je zopet ljubezni._ Zavohal jo je neki nepridiprav, »strokovnjak za ženitve«, ki je samo z brezvestnimi ženitvami imel že ogromne vsote v 6vojih rokah in V6e 6kupaj seveda že tudi zapravil. Izdajal 6e je za bogatega trgovca, hodil zelo izbrano napravlien, imel krasen avtomobil in še bolj krasno namazan jezik. S svojo uslužncstjo, navidezno brezkončno dobrotljivostjo in dobrosrčnostjo 6e je znal ubogi, razočarani ločenki tako prikupiti, da mu je vse zaupala, zla6ti pa upravljanje svojega premoženja, ki je bilo skoraj vse le v vrednostnih papirjih, draguljih, dragih oblekah. Pregovoril jo je, da je papirje prodala, češ da 60 v veliki nevarnosti, da izgube 6vojo vrednost in M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Campbell ga jc že pričakoval. Stal je v veži in mu je stopil naproti, ko ga je zagledal. Položil mu je roko na ramo in mu toplo dejal: Želim vam veliko sreče in pa, da se čim prej vrnete.« »Prišel sem, da vam rečem zbogom,« je dejal Vickers. »Meni? Samo meni?« se je smehljal Campbell. Tudi Vickers se je nasmehnil. »No... vsej rodbini,. Vam in... Elizabeti.« »Ona je v svoji sobi, a bo takoj prišla.« Obrnil se je do indijske strežnice, ki je sedela v kotu verande in snažila velik pladenj. »Pokličite gospodičnol« Ko je strežnica odšla, je Campbell dejal Vickersu: »Izvršiti boste morali težko in odgovorno nalogo!« »Zavedam se nevarnosti in odgovornosti, polkovnik, toda upam, da bom vse izvršil, kakor se spodobi.« »Kakor sem vam že dejal, sem vas predložil za to pot, ker nisem vedel za nikogar, ki bi bil za to primernejši, kakor vi.« »Hvala vami« Ta čas se je prikazala Elizabeta. Bila je vsa v belem. Danes je tudi ona bila dosti mirnejša. Nihče ne bi mogel opaziti na njej, da to noč ni zatisnila očesa. »Geoffrey!« je vzkliknila tako prisrčno, da se je mladi častnik ves raznežil. »Elizabetal« je dejal tiho in glas mu je pri tem malce podrhteval od razburjenja, »Nočem vaju motiti, otroka,« je rekel Campbell. »Najbrž si imata še marsikaj povedati. Geoffrey, jaz moram zdaj k guvernerju. Ne bom mogel priti v luko. Torej še enkrat — veliko sreče in zbogoml« Campbell mu je stisnil roko, ki jo je Geoffery nekaj časa trdno podržal v svoji roki, kakor da mu je s tem hotel nekaj reči. Campbell je uganil njegove misli in mu še čvrsteje stisnil roko. Vedel je, kaj je menil Vickers: naj pazi na Elizabeto.., Elizabeta je s sklonjeno glavo stala pred njim in ni vedela, kaj naj mu reče. Iskala je pravih besedi, ker mu je ob slovesu hotela povedati samo nekaj lepega. Tudi Vickers je bil malce razburjen. Ni vedel, ali bi ji pravil o razgovoru, ki ga je imel s svojim bratom, ali kaj.., »Tako je to vojaško življenje. Komaj se ti sreča nasmehne, te že pošljejo nekam daleč in tc ločijo od tistih, ki jih imaš najrajši. No, pa ti si vojakova hči in veš, da to mora tako biti. Toda samo pomisli, kako bova srečna, ko se spet vrnem v Chukotil« »Da, Geoffrey,« je komaj slišno zašepetalo dekle, »Dva meseca — to bo naglo preteklo ...« »Da, Geoffrey,« je ponovila Elizabeta, ki se je še vedno borilo s svojimi občutki in iskala lepih besedi za slovo, ki bi ji i pomagale, da bi bila z njim ljubezniva, a da bi ga vendarle ne varala in se mu lagala. »Vse bo dobro, ko se vrneš!« To je bilo vse, kar mu je mogla reči. Pri tem pa jc mislila na Perryja. V isti mah pa jo je bilo sram neodločnosti in čustev, ki so se ji budila do onega drugega človeka. Geoffrey se je nagnil bliže k nji: »Ti se pa ta čas pripravi! Poročila se bova, takoj ko se vrnem!« Ni mu odgovorila, samo solze so se ji vlile po bledem obrazu. Geoffrey jo je nežno objel. »A zdaj zbogom, draga moj?!« Poljubil jo je na čelo. Potem pa, kakor da se je nečesa do-j mislil, si je z roko potegnil čez čelo in dejal: »Da, zares! Še nekaj sem H hotel reči...« Elizabeta ga je boječe pogledala, ker jc slutila, da bo nekaj o njej in o Perryu. »Vem, da je smešno, toda rad bi ti povedal, preden grem na pot. Danes je bil po plesu Perry pri meni... Rad te ima ... Saj si ga gotovo že toliko spoznala, da veš, da je malce nagel!... A bojim se, da je to svojo ljubezen vzel zares,.. Razjezil sem se nanj, ker jc bil tako otročji. Zdaj mi je pa žal, da sem ga kregal. Ko se vrnem, bom govoril z njim. 2al mi je fanta in ne bi rad, da bi bil užaljen.« Zdaj, ko je Elizabeta videla, kako gleda Gcoffrey na to ljubezen svojega brata, je že manj mogla govoriti o svojih spremenjenih čustvih. Čutila je, da mora Geoffreya pomiriti. »Geoffrey, bodi brez skrbi! Ne bom več govorila s Perryem. Jutri potujem z očetom v Chukoti, Perry pa jc zdaj dodeljen siru Warrentonu v Lohari. Ne bova sc več videla in Perry bo brž pozabil,« Guverner ga jc sprejel v svoji delovni sobi. Paderevrski se vrne na Poljsko in v politiko V sijajnem vrtu svoje vile v švicarskem, mestecu Morges ob Ženevskem jezeru se spreheja velik glasbenik in politik Paderewski. Zamišljeno gleda krasen cvetljičnjak najizbranejših cvetic in najredkejših rastlin, sadovnjak, katerega si je uredi! in je po svojih sadežih znan po vsem kantonu in lepi okolici sinjega jezera. Odločil se je namreč, »n ta Inozemstvo 2f Din 0re<1ni8tvo: Kopitarjeva ulica #/111 Telefon * hi 2996, Uprava; Kopitarjev« k lelelou 2894 1» J utfuaiuvftjuiko lUkftrufi * Ljuldjauu &. btiajftleljj Iv tuj iialuvet Ureduiki J uit Lušiček.