(kodtU vestnik
občin Ormož in Ptuj | vu issn
Ia’Hi: XXVIII	! 28. marec 1991
Številka: 6
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTU.I
21.	Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ptuj
22.	Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
23.	Sklep o dopolnitvi sporazuma o izročitvi v upravljanje dravinjski ribiški okoliš, ki sta ga sklenili SO Ptuj in Ribiška družina Lešje—Majšperk
24.	Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Komisije Skupščine občine Ptuj za proslave in prireditve
25.	Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju Komisije Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
26.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje direktorja Delavske univerze Ptuj
27.	Sklep o izvolitvi sodnice za prekrške
28.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na melioracijskem območju MO 33 Dornava —Mezgovci
21.
Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih Uradni list SRS, št. 8-350/82), 3. in
17.	člena Zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78 in 29/86), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25-1077/83, 42-1704/85, 47-2024/87, 5-262/90 in 10/91) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov SO Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela: ODLOK
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PTUJ
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določi vrsta, zbiranje, odvažanje in nadzorovano odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje in vzdrževanje javnih odlagališč teh odpadkov.
2.	člen
Določila tega odloka so obvezna za vsa podjetja ter druge organizacije, skupnosti in občane, pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki)
3.	člen
Redno odvažanje komunalnih odpadkov se obvezno uvede na območjih, ki jih z odredbo določi Izvršni svet SO Ptuj. Z odredbo določi tudi čas (termin) odvažanja komunalnih odpadkov.
Za določitev območij, kjer je obvezno redno odvažanje komunalnih odpadkov, izvršni svet upošteva predvsem:
—	zaščito podtalnice in javnih vodovodnih zajetij,
—	strnjenost stanovanjskih naselij,
—	bližino opuščenih, za sanacijo predvidenih gramoznic,
—	urejenost okolja ob večjih prometnicah,
—	nevarnost okužbe živali in ljudi.
, Na območjih, kjer je uvedeno redno odvažanje komunalnih odpadkov, je obvezno tudi sortiranje teh odpadkov.
Izven območij iz 1. odstavka tega člena je obvezno odlaganje komunalnih odpadkov na javno odlagališče teh odpadkov.
4.	člen
Redno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov opravlja javno podjetje ali drugo podjetje za opravljanje komunalnih dejavnosti, ki mu Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na podlagi javnega razpisa dodeli koncesijo.
5.	člen
Za območja, kjer še ni uvedeno redno odvažanje komunalnih odpadkov, pa je to, z ozirom na izvor in količine odpadkov, potrebno, uved-
bo rednega odvažanja komunalnih odpadkov in dopolnitev odredbe iz 3. člena Odloka zahteva pristojna sanitarna ali komunalna inšpekcija.
O uvedbi rednega odvažanja komunalnih odpadkov mora izvajalec uporabnike obvestiti z javno objavo v sredstvih javnega obveščanja.
II.	VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
6.	člen
Med komunalne odpadke se uvrščajo odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih.
se smejo odvažati le na čistilno napravo, od-adki, navedeni pod točko f, pa na odlagališče omunalnih odpadkov.
10. člen
Komunalne odpadke iz 9. člena odlagajo uporabniki sami. Lahko pa, po naročilu in plačilu uporabnika, odpadke odpelje tudi izvajalec.
Ne glede na 1. odstavek tega člena je izvajalec dolžan enkrat letno organizirati odvoz odpadkov, navedenih pod točko a 9. člena, in sicer po posebnem programu, ki ga objavi na krajevno — običajni način.
7.	člen
Glede na način zbiranja in odvoza komunalne odpadke delimo na:
—	komunalne odpadke, ki jih je izvajalec dolžan redno odvažati v tipiziranih posodah za odvoz komunalnih odpadkov,
—	komunalne odpadke, ki sojih uporabniki sami dolžni nadzirano odlagati na ustreznem mestu.
8.	člen
Komunalni odpadki, ki jih je izvajalec dolžan redno odvažati, so:
—	trdi organski in anorganski odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (ostanki hrane, ohlajen pepel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, manjši tekstilni, papirni, kovinski in plastični odpadki) ter listje in trava;
—	razni drobni, lažji proizvodni odpadki, za katere uporabniki menijo, da kot surovine niso uporabni za nadaljnjo proizvodnjo.
9.	člen
Komunalni odpadki, ki so jih uporabniki dolžni nadzirano odlagati na ustreznem mestu so:
a)	kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, hišna oz. stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi, ipd.);
b)	nevtralizirani odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij, ob upoštevanju Zakona o ravnanju z odpadki in predpisov, ki bodo izdani na niegovi podlagi;
c)	odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina;
č) odpadki iz proizvodnje, ki niso uporabni za proizvodnjo;
o) ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav;
e) fekalije iz greznic;
0 trdne usedline cestne kanalizacije ter nevtralizirane in stabilizirane usedline iz čistilnih naprav, ob upoštevanju tovrstnih predpisov.
Med komunalne odpadke sodijo tudi zavržena vozila.
Komunalni odpadki, navedeni pod točkami a, b, c, č in d, se smejo odvažati ali na odlagališče komunalnih odpadkov ali specializiranim institucijam za zbiranje odpadkov (gospodinjski stroji, kolesa, zavržena vozila itd.).
Komunalni odpadki, navedeni pod točko e,
III.	ZBIRANJE IN ODVOZ TER NADZOROVANO ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
11.	člen
Uporabniki so dolžni zbirati komunalne odpadke, navedene v 8. členu tega odloka, v tipizirane posode za odlaganje, ki so lahko:
a)	tipizirani zaboji na kolesih,
b)	tipizirane smetiščne posode,
c)	tipizirani zaboji (kesoni).
Obliko, normativ oz. vrsto sredstev za zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov določi izvajalec, v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov in v soglasju z upravnim organom, pristojnim za komunalne zadeve.
Na območjih, kjer je obvezno sortiranje komunalnih odpadkov, priskrbi izvajalec ustre-e tipizirane posode in zaboje, uporabniki pa dolžni odlagati vse odpadke v te posode,
ustrezne f
so dolžni odlagati vse odpadke v te posode, skladno z navodili izvajalca.
Uporabniki so dolžni zbirati komunalne odpadke na določenem območju z dnem, ko izvajalec prične z odvozom komunalnih odpadkov, oziroma ko uporabnik prične uporabljati stanovanjski ali poslovni objekt. O pričetku uporabe objekta je uporabnik dolžan obvestiti izvajalca.
12.	člen
Tipizirane posode za odlaganje komunalnih odpadkov iz I L člena tega odloka nabavi izvajalec in jih da v najem uporabnikom.
Vsaka individualna stanovanjska zgradba mora imeti vsaj eno tipsko smetiščno posodo. Na območjih, kjer je uvedeno sortiranje odpadkov, izvajalec v kraju namesti ustrezno število tipiziranih posod za več uporabnikov skupaj.
13.	člen
V	tipizirane zaboje in tipizirane smetiščne posode je prepovedano odlagati:
a)	večje količine gradbenega materiala, kamenja in zemlje ter vejevja, ki bi oviralo izraz-nitev posode;
b)	odpadke v večjih kosih (večja embalaža, industrijski odpadki iz industrijske proizvodnje in obrti);
c)	usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
V	katerokoli posodo iz 11. člena tega Odloka pa je prepovedano odlagati:
a)	odpadke v tekočem stanju,
b)	nevtraliziran odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij,
c)	tleče, lahko vnetljive in eksplozivne snovi ter druge posebne odpadke,
Č) neohlajene ogorke.
14.	člen
V posode, ki so namenjene za zbiranje in odlaganje sortiranih komunalnih odpadkov, je prepovedano odlagati druge odpadke.
15.	člen
Obvezno se sortirajo naslednji komunalni odpadki: papir, steklo, plastika, tekstil, kovine in drugi uporabni odpadki.
Papir in steklo obvezno sortirajo vsi uporabniki, medtem ko se plastika, tekstil, kovine in drugi uporabni odpadki sortirajo le pri uporabnikih pri katerih nastajajo kot proizvodni oziroma tehnološki odpadek.
Komunalni odpadki iz I. odstavka tega člena se, skladno z navodilom in tehnologijo izvajalca, zbirajo na za to določena mesta, ki jih določi izvajalec v dogovoru s pristojno krajevno skupnostjo in pristojnim upravnim organom.
O pričetku zbiranja in spremembi zbiranja ter odvažanja komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec uporabnike obvesti z javno objavo.
16.	člen
Hišni sveti, stanovalci in drugi upravljale) stanovanjski in poslovnih prostorov so dolžni skrbeti, da so posode za odlaganje komunalnih odpadkov nameščene tako, da ustrezajo funkcionalnim, higienskim in 'estetskim zahtevam ter je ob praznjenju posod omogočen čim bližnji dostop specialnim vozilom in delavcem izvajalca.
17.	člen
. Uporabniki so na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov pred pričetkom odvoza dolžni dostaviti posode za odlaganje komunalnih odpadkov na odpremna mesta in jih po izpraznitvi — v štiriindvajsetih urah, vrniti na stalna mesta.
Odpremna mesta sporazumno določijo uporabniki in izvajalec. Uporabniki so dolžni vzdrževati čistočo na odpremnih mestih za komunalne odpadke in odvoznih poteh do teh mest. V zimskem času so tudi dolžni odmetavati sneg, tako, da je dostop do posod za odlaganje komunalnih odpadkov omogočen.
Kadar izvajalec pri praznjenju posod za odlaganje komunalnih odpadkov odpremno mesto onesnaži, ga je dolžan takoj očistiti.
18.	člen
Posode za odlaganje komunalnih odpadkov je izvajalec dolžan vzdrževati, čistiti in razku-ževati, dotrajane pa nadomestiti z novimi.
19.	člen
Izvajalec je dolžan komunalne odpadke iz 8. člena tega Odloka odvažati v skladu s sanitarnimi predpisi. Posode, v katerih so tudi biološki odpadki, je potrebno prazniti najmanj enkrat tedensko.
V primeru, da izvajalec sam ne more opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to — v njegovem imenu in na njegov račun, opravi drug usposobljen izvajalec.
Za odvoz komunalnih odpadkov se smejo uporabljati le ustrezna specialna vozila.
20.	člen
Vse komunalne odpadke iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter ostalih površin se mora nadzirano odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov v občini ali regiji.
Pri izgradnji novega javnega odlagališča komunalnih odpadkov je obvezno urediti kompostiranje odpadkov.
21.	člen
Z odlagališčem komunalnih odpadkov upravlja pooblaščeno komunalno podjetje, ki — kot izvajalec, skrbi za režim odlaganja in predelavo komunalnih odpadkov, skladno z osvojeno tehnologijo ter organizacijo rednega poslovanja.
V primeru, da pooblaščeno komunalno pod-
jetje samo ne more opraviti nalog iz tega člena, je dolžno poskrbeti, da to v njegovem imenu opravi drug usposobljen izvajalec.
Režim obratovanja odlagališča komunalnih odpadkov se podrobno določi s pravilnikom, ki ga sprejme pooblaščeno komunalno podjetje, v soglasju z upravnim organom pristojnim za komunalne zadeve.
22.	člen
Odlaganje komunalnih odpadkov je izven odlagališč teh odpadkov prepovedano.
Kdor komunalne odpadke odlaga izven odlagališč, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec.
V primeru, da storilca ni mogoče ugotoviti, izvajalec komunalne odpadke odstrani po naročilu krajevne skupnosti oziroma inšpekcijske slijžbe, pristojne za komunalne in sanitarne zadeve.
IV.	OBRAČUNAVANJE IN ODVAŽANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
23.	člen
Izvajalec odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov ceno posameznih storitev oblikuje v skladu s 37. členom Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/88) in drugimi predpisi ter v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ptuj.
24.	člen
Osnova za obračun cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov je prostornina tipizirane posode za odlaganje komunalnih odpadkov.
Če uporabnik sam pripelje komunalne odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov je osnova obračuna m' pripeljanih odpadkov.
V.	NADZOR
25.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljata pristojna komunalna in sanitarna inšpekcija.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,00 do 30.000,00 dinarjev se kaznuje izvajalec, če:
1.	ne opravi odvoza komunalnih odpadkov v skladu s terminskim planom,
2.	ne zagotovi sortiranega zbiranja komunalnih odpadkov,
3.	z objavo ne obvesti uporabnikov o uvedbi rednega odvažanja komunalnih odpadkov in o pričetku ali spremembi zbiranja ter odvažanja sortiranih komunalnih odpadkov,
4.	enkrat letno ne organizira odvoza odpadkov po posebnem programu,
5.	ne očisti odpremnega mesta, ko ga je pri praznjenju v komunalno vozilo onesnažil,
6.	po potrebi aji na zahtevo sanitarne ali komunalne inšpekcije ne očisti in ne razkuži posod za odlaganje komunalnih odpadkov,
7.	ne odstrani komunalnih odpadkov izven odlagaliča teh odpadkov — na zahtevo krajevne skupnosti, sanitarnega inšpektorja ali komunalnega inšpektorja,
8.	odlaga posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, na komunalno odlagališče ali če komunalne odpadke odlaga izven odlagališča komunalnih odpadkov,
9.	ne nabavi potrebnega števila posod za odlaganje komunalnih odpadkov.
Z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000,00 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz L odstavka tega čle-
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,00 do 25.000,00 dinarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	ne prične zbirati komunalnih odpadkov, ko je uveden odvoz, oziroma izvajalca ne obvesti o pričetku porabe stanovanjskega ali poslovnega objekta,
2.	posod za odlaganje komunalnih odpad-
kov ne namesti v skladu s 16. členom tega odloka,	s
3.	posod za odlaganje komunalnih odpadkov na dan rednega odvoza ne dostavi na ustrezna mesta,
4.	ne vzdržuje čistoče na odpremnih mestih in ne omogoči dostopa do posod za odlaganje komunalnih odpadkov.
Z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000,00 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka'tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000,00 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz 27. člena tega odloka.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ta odlok se ne nanaša na zbiranje in odlaganje nevarnih in strupenih odpadkov oziroma materialov, katere mora organizacija ali posameznik, ki jih ustvarja, odlagati na posebna odlagališča.
30.	člen
Odredbo o določitvi območij, kjer je obvezno redno odvažanje komunalnih odpadkov, mora izvršni svet uskladiti z določbami tega odloka v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
31.	člen
Ko ta odlok začne veljati, prenehajo veljati vse določbe L poglavja Odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/77 in 38/86).
32.	člen
Prehod na spremenjen obračun cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov opravi izvajalec v roku 3. mesecev po uveljavitvi tega odloka, sortiranje komunalnih odpadkov pa v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 353-6/90
Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJ H ER, s. r.
22.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 45. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
ODLOK
o davkih občanov v občini Ptuj
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja obveznost plačevanja davkov občanov, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje.
2.	člen
Določbe zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo ne glede na to, če so posamezne njegove določbe povzete v tem odloku.
II.	VRSTE OBČINSKIH DAVKOV
3.	člen
S tem odlokom se ureja obveznost plačevanja naslednjih občinskih davkov:
L občinski davek na dediščino in darila,
2.	občinski davek od premoženja,
3.	občinski davek na dobitke od iger na srečo.
III.	OBČINSKI DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
4.	člen
Davek na dediščino in darila se odmerja v odstotkih od davčne osnove, upoštevaje sorodstveno razmerje zavezanca do zapustnika oziroma darovalca, po naslednji lestvici:
Davčna osnova od vrednosti dinarjev nad	do	sorodstveno razmerje ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)	sorodstveno razmerje, ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi, babice)	vsi drugi	VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88, 3/89, 9/90 in 20/90).
	133.360	5	8	11	
133.360	600.120	6	9	13	
600.120	1,066.880	7	10	15	18. člen
1,066.880	1,533.640	8	11	17	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
1,533.640	2,000.400	9	12	19	Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Dav-
2,000.400	2,467.160	10	13	21	čne lestvice in stopnje iz 6., 7. in 8. člena tega
2,467.160	2,933.920	11	14	23	odloka se uporabljajo pri odmeri davka od
2,933.920	3,400.680	12	15	25	premoženja za leto 1991.
3,400.680	3,867.440	13	16	27	Številka: 416-1/90
3,867.440		14	17	30	
					Datum: 19/3-1991
IV.	OBČINSKI DAVEK OD PREMOŽENJA
5.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	stanovanjske stavbe, stanovanja, garaže,
2.	prostore za počitek oziroma rekreacijo,
3.	poslovne prostore,
4.	plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.
6.	člen
Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici:
Davčna osnova od	do Stopnja
vrednosti dinarjev	v %' v
nad
	70.000	0,10
70.000	400.000	0,20
400.000	800.000	0,30
800.000	1,200.000	0,45
1,200.000	1,600.000	0,65
1,600.000	2,000.000	0,85
2,000.000		1,00
Osnova za odmero davka od stanovanjskih stavb in stanovanj se pod pogoji iz 2. odstavka 158. člena zakona o davkih občanov zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m‘ stanovanjske površine.
Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov tlorisne površine pomnoži s 582,50 din.
9.	člen
Vrednost stanovanjskih stavb, stanovanj, prostorov za počitek in rekreacijo ter poslovnih prostorov, ki je osnova za davek od premoženja, se ugotavlja po odloku o ugotovitvi ter vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/73 in 2/79).
10.	člen
Vrednost točke določa občinski upravni organ v katerega pristojnost sodi tudi urejanje stanovanjskih zadev, najkasneje do 31. januarja vsakega leta. Za ugotovitev vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj in poslovnih prostorov se upošteva vrednost točke v letu pred letom za katero se odmerja davek.
11.	člen
Zavezancem za davek od premoženja, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih v letu pred letom za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.
12.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občinskemu davčnemu organu dolžan dati podatke potrebne za ugotovitev vrednosti stanovanjske stavbe, stanovanja, garaže, poslovnega prostora in prostorov za počitek in rekreacijo.
7.*člen
Davek od prostorov za počitek in rekreacijo se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici:
Davčna osnova od	do Stopnja
vrednosti dinarjev	v %
nad
13.	člen
Zavezanec je dolžan nastanek davčne obveznosti ali spremembo prijaviti v 15 dneh po nastali spremembi. Sprememba se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca v katerem je sprememba nastala.
	70.000	0,80
70.000	600.000	1,00
600.000	1,200.000	1,20
1,200.000	2,000.000	1,30
2,000.000	8. člen	1,50
Davek od poslovnih prostorov se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici: Davčna osnova od	do	Stopnja
vrednosti dinarjev	v %
nad
70.000	0,15
70.000	600.000	0,35
600.000	900.000	0,55
900.000	1,200.000	0,75
1.200.000	1,500.000	1,00
1.500.000	1,25
14.	člen
Davek na plovne objekte se odmerja v pavšalnem letnem znesku glede na njihovo dolžino in znaša za plovila nad 8 do 9 metrov dolžine 1.300 din, nad 9 metrov dolžine pa po 500 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
Napoved za odmero davka morajo vložiti zavezanci v roku 30 dni po registraciji plovnega objekta.
Pavšalni letni zneski davka se letno valorizirajo z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v preteklem letu v primerjavi s predpreteklim letom in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta.
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene se odmerja davek po naslednjih stopnjah:
Davčna osnova od	do	Stopnja
vrednosti dinarjev	v %
nad
70.000	0,30
70.000	600.000	0,70
600.000	900.000	1,10
900.000	1,200.000	1,50
1.200.000	1,500.000	2,00
1.500.000	2,50
V.	OBČINSKI DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
15.	člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo je občan, ki pri igrah na srečo zadene dobitek.
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci od vsakega dobitka po stopnji 15 %.
16.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 2.000 din.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, s.r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
23.
Na osnovi 19. in 21. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76 in 42/86) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sporazuma o izročitvi v upravljanje dravinjski ribiški okoliš, ki sta ga sklenili Skupščina občine Ptuj in Ribiška družina Lešje— Majšperk
V drugem odstavku I. točke omenjenega sporazuma se za besedami »ribnik Stanečka vas«, vnese še »ribnik Zgornja Pristava«.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi rv Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 323-4/86 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj	_ 1
Vojteh RAJHER, s. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
24.
Na podlagi 187. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82), 134. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.' 10/76, 12/87) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbq.-ra, dne 19. marca 1991 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Komisije Skupščine občine Ptuj za proslave in prireditve
Ustanovi se Komisija Skupščine občine Ptuj-za proslave in prireditve.
2.
Naloge komisije so:
—	izdelava letnega programa proslav in prireditev v občini Ptuj
—	oblikovanje programov proslav in prireditev ob državnih praznikih
—	oblikovanje programa osrednje prireditve ob prazniku občine Ptuj.
Program proslav in prireditev se mora sprejeti do 31. marca 1991.
3.
Komisija ima 11 članov, ki jih skupščina izvoli izmed delegatov v zborih Skupščine občine Ptuj. Po dva člana izvoli izmed delegatov Zbora združenega dela in Zbora krajevnih
skupnosti ter 7 članov izmed delegatov Družbenopolitičnega zbora. Pri izvolitvi članov izmed delegatov Družbenopolitičnega zbora mora biti zagotovljena zastopanost vseh političnih strank.
Komisija Skupščine občine Ptuj za proslave in prireditve na svoji 1. seji izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika komisije-
4.
V Komisijo Skupščine občine Ptuj za proslave in prireditve se izvolijo, iz Družbenopolitičnega zbora:
1.	Marjan Sagadin, Slovenska demokratična zveza. Področni odbor Ptuj
2.	Jože GAJŠT, Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka
3.	Tomaž PETEK, Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor Ptuj
4.	Stanko ŽUNEC, Zeleni Ptuja
5.	Anton VELIKONJA, Socialistična stranka Slovenije
6.	Janko BAŠTEVC, Stranka demokratične
prenove	<
7.	Marija ŠUMANDL, Liberalno demokratska stranka
Iz Zbora združenega dela:
8.	Franc MUZEK
9.	Stane HOJAK
Iz Zbora krajevnih skupnosti:
10.	Silva RAZLAG
11.	Jože RAKOVEC
5.
Pri oblikovanju programov proslav in prireditev pri delu komisije sodelujeta Sekretariat za turizem in gostinstvo in Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo.
Strokovna in organizacijsko tehnična opravila za komisijo opravlja Tajništvo Skupščine občine Ptuj.
6.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-7/91-1 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJH ER, s. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
25
Na podlagi 187. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82), 134. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi, nalogah, sestavi in imenovanju Komisije Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti
Ustanovi se Komisija Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilno-sti.	2
Komisija naj ugotovi vsa relevantna dejstva v zvezi s povojnimi množičnimi boboji, ugotovi kje so grobišča, najde ali rekonstruira sezname žrtev, ugotovi odgovornost za ta dejanja ter ugotovi pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti.
3.
Komisija Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti ima predsednika in 6 članov.
Komisijo sestavljajo:
1 delegat Zbora združenega dela 1 delegat Zbora krajevnih skupnosti 1 delegat Družbenopolitičnega zbora 1 predstavnik Zgodovinskega arhiva Ptuj I predstavnik Pokrajinskega muzeja Ptuj 1 predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru
1 predstavnik Sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo.
za sodnico za prekrške v Organu Občinskega sodnika za prekrške Ptuj.
4.
V Komisijo Skupščine občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti se imenujejo:
za predsednika: Ivan LOVRENČIČ, Zgodovinski arhiv Ptuj
za člane: 1. Anton ŽUMBAR, delegat Zbora krajevnih skupnosti
2. Emil TOMAŠIČ, delegat Zbora združene-
ga dela
3.	Darja LUKMAN, delegatka družbenopolitičnega zbora
4.	Irena MAVRIČ, predstavnica Pokrajinskega muzeja Ptuj
5.	Aleš ARIH, predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
6. Maks SLEDIČ, predstavnik Sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo.
5.
Tajniška opravila za komisijo bo opravljal Sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 108-4/91-1 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJ H ER, s. r. .
SKUPŠČINA OBČINE
Na podlagi 6. odstavka 477. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 11/88, 40/89), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje direktorja Delavske univerze Ptuj
I.
Za predstavnika družbene skupnosti v razpisno komisijo za imenovanje direktorja Delavske univerze Ptuj se imenuje
IVAN Lovrenčič, roj. 3/4-1954 na Ptuju, stanujoč v Ptuju, CM D 7.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 108-3/91-1 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, s. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
27.
Na podlagi 89., člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnice za prekrške
I.
Tanja VOBNER, rojena 13. maja 1949 v Ptuju, dipl. pravnica, stanujoča v Ptuju, Kajuhova 10,
se izvoli
2.
Mandatna doba izvoljene sodnice za prekrške traja osem let.
3.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka:! 11-10/78 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, s. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
28
Skupščina občine Ptuj je na podlagi 3. točke 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90), v skladu z dolgoročnim planom občine Ptuj od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen leta 1988 in 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90), srednjeročnim družbenim planom občine Ptuj za obdobje 1986—1990 dopolnjenim 1987 in 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 12/87, 28/90, 32/90) in na podlagi 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, oz. Izvršnega sveta občine Ptuj, kot njenega pravnega naslednika, za uvedbo komasacijskega postopka na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. marca 1991 sprejela
ODLOČBO
1. Uvede se komasacijski postopek kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju MO 33 Dornava—Mezgovci.
Komasacijsko območje leži na območju H MS Pesniška dolina in zajema dele katastrskih občin: Dornava, Mezgovci, Mostje in Slo-mi ter meri 186,4492 ha, od tega je v zasebni lasti 102,7351 ha, v družbeni lasti pa 83,7141 ha.
Komasacijsko območje je omejeno:
Meja komasacijskega območja se prične v k.o. Mezgovcih. Poteka po južni meji pare. št. 16/64 proti zahodu, nato po zahodi meji te parcele proti severu, do južne meje pare. št. 12/63, po isti meji proti zahodu, po zahodni meji iste parcele, proti severu, do južne meie pare. št. 12/34, nato po isti meji proti zahodu in v smeri zahoda seka pare. št. 99, 103, 12/43, 399/2, 12/61, 12/60, 12/59, 399/2, 12/55, 12/4, 12/54, nato po južni meji pare. št. 12/54 do južhe meje pare. št. 12/52, nato seka del iste parcele in pare. št. 12/51, 12/50, 12/49, 12/48 ter poteka po južni meji pare. št. 20, 21, 22/2, 22/1 do vzhodne meje pare. št. 49, nato po njeni meji proti jugu in seka pare. št. 49, 47, 46, 45, poteka po južni meji pare. št. 44, 42/1, 41, 40, nato seka pare. št. 39, 37 in se nadaljuje po južni meji pare. št. 36/1, nato po zahodi meji iste parcele proti severu, kjer se zaključi v k.o. Mezgovcih.
Meja se nadaljuje v k.o. Dornava in poteka po južni meji pare. št. 195/3, nato po vzhodni meji pare. št. 196/3, proti jugu in seka isto v smeri zahoda in še pare. št. 160/1, 196/4, ponovno pare. št. 160/1, 196/4, ponovno pare. št. 160/1, 197, nato poteka po vzhodni meji pare. št. 198/1, proti jugu po njeni južni meji proti zahodu in po južni meji pare. št. 198/2, po njeni zahodni meji proti severu, kjer seka v smeri zahoda parcelo št. 199/1, pride na južno mejo pare. št. 199/2, seka pare. št. 200/3 v smeri zahoda, nato po njeni zahodni meji proti severu do južne meje pare. št. 200/1, nato po vzhodni meji pare. št. 205 proti jugu po njeni južni in zahodni meji na sever in seka pare. št. 802/2, 208/1, v smeri zahoda, nadaljuje po zahodni meji pare. št. 220/2 in 220/1 na sever, do južne meje pare. št. 189/5, nadalje po južni meji pare. št. 189/3, 189/2, 189/7 na zahod po zahodni meji pare. št. 189/7 proti severu do ju-
žne meje pare. št. 44/2, nato po njej do zahodne meje in po njeni zahodni meji proti severu do zahodne meje pare. št. 188 po njeni južni meji na zahod, po njeni zahodni meji na sever, po njeni severni meji na vzhod do zahodne meje pare. št. 160/9, po njej do južne meje pare. št. 813/12, po njeni južni meji do ceste pare. št. 813/8, nato po njeni jugovzhodni meji proti severu, do severne meje pare. št. 160/15, kjer seka v smeri zahoda cest pare. št. 813/8 in poteka po severni meji pare. št. 613/5 do zahodne meje pare. št. 160/5, po njeni zahodni meji na sever do pare. št. 155/1 in jo seka v smeri zahoda. Prav tako seka pare. št. 54, 153/1, nato poteka po južni meji pare. št. 152/2 in 145/2 in seka pare. št. 57/2, 58/1 in po zahodni meji pare. št. 58/1 na sever, kjer seka cesto pare. št. 802/8 in poteka po zahodni meji pare. št. 127/3 do južne meje pare. št. 136/1, 137 do jugovzhodne meje pare. št. 65/36 po njej proti jugovzhodu do in preko pare. št. 802/8, nato po njeni zahodni meji na jug in seka pare. št. 63, do južne meje pare. št. 62/1, nato ponovno seka pare. št. 63, eto vzhodne meje pare. št. 64 po njeni zahodni in južni meji na zahod do vzhodne meje pare. št. 65/11 po njeni jugovzhodni meji na vzhodno mejo pare. št. 69/1 po južni meji 69/1, 69/3 in seka pare. št. 802/6 v smeri zahoda in po njeni zahodni meji na sever in po zahodni meji pare. št. 802/10, 120/6 in po njeni severni meji na vzhod po severnih me-
jah pare. št. 803, 120/2, do zahodne meje pare. št. 1606 v k.o. Mostju po njej na sever, ponovno v k.o. Dornava na južno pare. št. 818, po njej proti severozahodu v k.o. Pacinje na južni meji pare. št. 288/2, 784, nato v k.o. Mostje na južno mejo pare. št. 1595/2 do južne meje are. št. 1576/3, po njej na vzhod do jugoza-odne meje pare. št. 1590 in seka pare. št. 1590 na severovzhodno mejo, od tu poteka po njeni severovzhodni meji proti jugovzhodu v k.o. Slomi na severovzhodni rob pare. št. 1016/1, nato preide v k.o. Mezgovce na severovzhodni rob pare. št. 413, nato preide ponovno v k.o. Slome na severovzhodni rob pare. št. 1020, nato ponovno na severovzhodni rob pare. št. 412 v k.o. Mezgovci, kjer v smeri juga pri pesniškem mostu seka pare. št. 412 in preide na jugovzhodno mejo pare. št. 12/66, kjer se opis meje na komasacijsko območje zaključi.
2. V komasacijski sklad se vlagajo kmetijska zemljišča v družbeni in zasebni lasti na komasacijskem območju, navedenem v I. točki izreka te odločbe.
V komasacijski sklad se vključujejo tudi gozdovi, vodotoki in druga zemljišča, ki ležijo znotraj komasacijskega območja, oz. segajo vanj. Zgradbe in funkcionalna zemljišča zgradb niso predmet komasacije.
S to odločbo so v komasacijski sklad zajeta tudi naslednja zemljišča:
Naslov	Št. parcele	Št. z.k. vložka	Vrsta rabe	Površina ha a m'
BRATUŠA Ožbalt Dornava 58	k.o. Dornava 160/11 180	96 573	travnik 4. travnik 3.	00	1325 01	3720
			SKUPAJ:	01 5045
Naslov	Št. parcele	št. z.k. vložka	Vrsta rabe	Površina ha a m’
CIGULA Janko Dornava 106	k.o. Dornava 65/16	511	travnik 4.	00 4809
			SKUPAJ:	00 4809
GOLOB Marija, roj. (Krajnc), Dornava 17	k.o. Dornava 65/17 65/18	689 689	travnik 4. travnik 4.	00 1189 00 1206
			SKUPAJ:	00 2395
ŠILAK Jakob in Marjeta roj. (Frajnkovič), Dornava 29	k.o. Dornava 65/13 65/12	986 772	travnik 3. travnik 3.	01 8384 00 4545
			SKUPAJ:	02 2929
Z dnem vložitve zemljišč v komasacijski sklad iz prve in druge točke te odločbe, preneha na ten zemljiščih posest dosedanjih lastnikov.
3.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev, sajenje nasadov in gozdnega drevja.
Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnih poslov za prenos lastništva na zemljišča, ki je dejansko že opravljen ali, če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
4.	Idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, ki jo je izdelal Geodetski zavod Maribor v mesecu maju 1989 ter odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, ki istočasno služi kot elaborat z obstoječim trenutno zemljiškoknjižnim stanjem zemljišč na komasacijskem območju in elaborat o vrednotenju zemljišč na komasacijskem območju je razgrnila komisija za izvedbo komasacijskega postopka na sedežu krajevnih skupnosti: Dornava, Juršinci in Po-lenšak.
5.	Izvajalec operativnih del za vodenje oz. izvajanje določenih upravnih postopkov po Zakonu o zemljiškem katastru je Geodetski zavod Maribor.
6.	Komasacijo izvede 5-članska komasacijska komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Komisija tudi razpiše in vodi ustne obravnave, zbira pripombe in predloge za posamezen elaborat z vsemi udeleženci, ob sodelovanju predlagatelja in investitorja komasacije.
7.	Z izdajo te odločbe se nadomešča odločba o uvedbi komasacijskega postopka na MO 33 Dornava—Mezgovci, št. 46-2/89-11-JV, z dne 26/9-1989.
Obrazložitev:
Skupščina občine Ptuj je na seji, dne 26/9-1989 sprejela odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na MO 33 Dornava—Mezgovci, št. 46 2/89-11-JV. S to odločbo so bile v komasacijski postopek zajete tudi parcele št. 65/12, 65/13, 65/16, 65/17, 65/18, 160/11 in 180, vse v k.o. Dornava, last BRATUŠA Ožbalta iz Dornave 58, CIGULA Janka iz Dornave 106, GOLOB Marije iz Dornave 17 in ŠILAK Jakoba in Marjete iz Dornave 29.
Na vloženo tožbo komasacijskih udeležencev BRATUŠA Ožbalta iz Dornave 58, CIGU-
LA Janka iz Dornave 106, GOLOB Marije iz Dornave 17 in ŠILAK Jakoba in Marjete iz Dornave 29, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločbo Skupščine občine Ptuj, št. 46-2/89-11-JV odpravilo in sicer v delu, ki se nanaša na zemljišče pare. št. 65/12, 65/13, 65/16, 65/17, 65/18, 160/11 in 180 vse k.o. Dornava.
Svojo sodbo Vrhovno sodišče Republike Slovenije utemeljuje s tem, da odločba Skupščine občine Ptuj, št. 46-2/89-11-JV ni v sklaefu s 3. odstavkom 80. člena in 2. odstavkom 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in sicer, da ni bilo možno ugotoviti ali je uvedena komasacija v skladu z dolgoročnim družbenim planom, ali so meje komasacijskega območja in materialna podlaga za izvedbo komasacije opredeljena v dogovoru o temeljih družbenega plana ter srednjeročnem planu občine. Istočasno pa opozarja na pomanjkljivosti upravnih spisov, saj so bili Vrhovnemu sodišču predloženi le izseki iz idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborata o novi razdelitvi zemljišč, obsega mej komasacijskega območja, stanje pred izvedbo komasacije ter na pomanjkljivosti investicijskega programa, ki gaje izdelal investitor komasacije Kmetijska zadruga Ptuj ter, da v spisu ni predloga Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj za uvedbo komasacijskega postopka.
Pri izdaji novega upravnega akta je upravni organ vezan za upravno mnenje in pripombe Vrhovnega sodišča. Upravni organ je zato v smislu danih pripomb pripravil novo odločbo.
Izdana odločba je v skladu z Dolgoročnim planom občine Ptuj od leta 1986—2000, dopolnjen leta 1988 in 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88 in 2/90) in Družbenim planom občine Ptuj za obdobje 1986—1990, dopolnjen 1987 in 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86. 12/87, 28/90 in 32/90).
Dogovor o temeljih družbenega plana pa po zveznem zakonu o Temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/1985, 86/88 in 58/89) ter s sprejetjem ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37/90) ni potrebno več sprejeti.
Za navedeno komasacijsko območje je Geodetski zavod Maribor izdelal maja 1989 idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, ki je kot pooblaščena geodetska delovna organizacija tehnični izvajalec komasacije. Za komasacijsko območje MO 33 Dornava —Mezgovci je izdelal investicijski program, ki ga je po naročilu investitorja komasacije Kmetijske zadruge Ptuj izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor.
Vsa zahtevana dokumentacija je za uvedbo komasacijskega postopka na MO 33 Dornava—Mezgovci je bila izdelana že v prvem postopku, vendar v sporu pri Vrhovnem sodišči*1 ni bila le temu predložena v zahtevani obliki.
Na melioracijskem območju MO 33 Dornava—Mezgovci se izvajajo hidro in agromelioracije kmetijskih zemljišč, na podlagi odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Podvinci —Pacinje—Desen-ci —Velovlek, Dornava—Mezgovci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/87) in na podlagi odloka o spremembi odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Podvinci —Pacinje—Desenci—Velovlek—Dornava—Mezgovci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/89) po projektu št. 104/5-89. Komasacijsko območje je večje od melioracijskega, za 72,5384 ha.
Zaradi razdrobljenosti zemljišč in celotne ureditve po izvedbi hidromelioracijskih del, je potrebno izvesti komasacijo, ki jo je predlagala Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj s svojim predlogom št. 131, z dne 5/6-1989 in dopolnitvijo predloga št. 208, z dne 21/8-1989. Komasacija se izvede na melioracijskem območju v skupni velikosti 186,4492 ha zemljišč, od katerih je 102,7351 ha v zasebni lasti in
»
83,7141 ha v družbeni lasti. Komasacijski postopek se izvede na kmetijskih zemljiščih, gozdovih, vodotokih in drugih zemljiščih, ki ležijo ' znotraj komasacijskega območja oz. segajo vanj in s tem omogočajo boljšo izvedbo komasacijskega postopka.
Predmet komasacijskega postopka pa niso stanovanjska in gospodarska poslopja ter njim pripadajoča funkcionalna zemljišča oziroma vsa stavbna zemljišča.
Investitor komasacije Kmetijska zadruga Ptuj bo za izvedbo komasacije na MO 33 Dornava— Mezgovci zagotovila finančna sredstva z naslednjo finačno konstrukcijo: Zveza vodnih skupnosti Slovenije — odbor za melioracije v višini 90% in lastna sredstva udeležencev, ki jih premosti investitor v višini 10%.
Komasacija se izvede z izdelavo načrta nove razdelitve zemljišč na osnovi 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), na osnovi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborata o obstoječem zemljiškoknjižnem in katastrskem stanju, elaborata o vrednotenju zemljišč, z upoštevanjem enotnega odbitka za skupne projekte, na osnovi kriterijev za novo razdelite, kot so določeni z
(Č
Zakonom o kmetijskih zemljiščih in sklepi komisije za izvedbo komasacije, da vsak udeleženec dobi čimbolj zaokroženo zemljišče, v približno enaki vrednosti in legi, kjer imajo družbeni sektor kmetijstva, tržno organizirani kmetje in kmetje prednost pred nekmeti. Pred tem bodo posamezni prej našteti elaborati razgrnjeni na sedežih kraievnih skupnosti Dornava, Juršinci in Polenšak, v roku, ki ga določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Tehtni predlogi in želje udeležencev komasacije, podani v času razgrnitve, so sestavni del komasacije in predloga načrta nove razdelitve zemljišč.
Predlog načrta nove razdelitve zemljišč bo razgrnjen 15 dni na sedežih krajevne skupnosti Dornava, Juršinci in Polenšak, kjer se naj zbirajo pismene pripombe. Vse zbrane pripombe bo ooravnavala komasacijska komisija. Po rešenih pripombah komasacijska komisija osvoji načrt nove razdelitve in ga posreduje Geodetskemu zavodu Maribor v izvedbo.
Predlagatelj in investitor sta k vlogi za komasacijo predložila tudi investicijski program proizvodnje na melioriranih in komasiranih zemljiščih, ki izkazuje uspešnost vlaganja po
predpisanih merilih, izpiske parcel komasacijskega območja 33 ter zemljiškoknjižne izpiske.
Iz navedenega je ugotovljeno, da predlagana komasacija izpolnjuje vsa zakonska določila, zakar je občinska skupščina predlogu ugodila.
S tem je odločba utemeljena.
Pouk o pravnem sredstvu :
Zoper to odločbo ni pritožbe, je pa dopusten upravni spor. V ta namen je potrebno najkasneje v 30. dneh po prejemu te odločbe vložiti tožbo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Odločba je po 19. členu Zakona o upravnih taksah in 66. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih takse prosta.
Številka: 46-2/89-11 Datum: 19/3-1991
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJ H ER, s. r.
OBVEŠČENI:
1.	Komasacijski udeleženci p. p.
2.	Arhiv, tu
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevllk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio — Tednik Ptuj, Raičeva 6. Urejuje urednlikl odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska: GZP Mariborski tisk Maribor.