[Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za tsc leto ... $6.00 ! n Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list. slovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dally in the United States. Issoed every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 ........i. i M, NO. 7S. — STEV. 70. Entered m Second Class Matter, September 21, 19*3, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congras of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 1—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 25, 1931. — SREDA, 25. MARCA 1931 VOLUME 1U1L — LETNIK XXXIX. V REPUBLIKI PERU JE ZOPET IZBRUHNILA VSTAJA V BITKI, KATERA JE DIVJALA PO ULICAH GLAV. MESTA UME, JE PADLO 200 OSEB Vstaši so napadli predsedniško palačo s strojnimi puškami in tanki. — Med občinstvom v gledališču je nastala strašna panika. — V republiki je proglašeno vojno stanje. — Vladi zveste čete so po kratkem boju premagale vstaše, jih razorožile ter zaprle njihove voditelje. LIMA, Peru, 24. marca. — Republika Peru je doživela novo vstajo, ki pa ni dolgo trajala. Začela se je ob pol osmih zvečer ter je bila v dveh zjutraj že zatrta. Vstaja je zahtevala dvesto človeških življenj, večjidel vojakov, ki so bili prideljeni petemu infanterijskemu polku ter so se uprli svojim častnikom. Uporniki so pod poveljstvom narednikov i 11 drugih nižjih časnikov zapustili barake Santa Ca-talina armadne postojanke ter napadli vladno palačo. Njihov cilj je bil stremoglaviti provizoričnega predsednika Samaneza Ocampa. Ko so se uneli boji po ulicah, je nastala med prebivalstvom splošna panika. Vse civilno prebivalstvo je pobegnilo ter se zabarikadiralo. Strašni prizori so se vršili v napolnjenem gledališču. — Ljudje so drli iz gledališča skozi okna in zasilne izhode, odtam pa vsak na svoj dom. Danes zjutraj je pa vladal v mestu splošen mir. Le razbite šipe in podrte ograje so bile neme priče obupnega boja. Štirje jutranji listi so izšli precej pozno in so objavili podrobnosti o vstaji. Splošno se domneva, da je bila vstaja komunističnega značaja, najbrž so pa igrale važno vlogo tudi osebne ambicije. V vojaškem pogledu je bila vstaja razdeljena v dve fazi. Najprej so vojaki petega infanterijskega polka zaprli svoje častnike v barake ter se odpravili proti vladni palači v namenu, da se polaste kontrole nad mestom. Pri tem so se posluževali malih tankov in avtomobilov, na katerih so imeli strojne puške. Peš ni šel nihče, ampak so se vozili v taxicabih in avtomo-bilih ter divje streljali v zrak. Poulični boji so se vršili skoro do polnoči. Kmalu, nato so začeli vstaši spoznavati* da je njihova stvar izgubljena ter so se umaknili v Santa Catali-na barake. "Ena stotnija vstaškega polka, ki je stražila palačo, je pomagala lojalnim četam odbiti napad. Druga faza se je začela po polnoči, ko je vojni minister, podpolkovnik Gustavo Jiminez, obkolil barake s sedmim infanterijskim regimentom, kava-lerijo in artilerijo. Jiminez se je z belo zastavo odpravil proti barakam »hoteči se posvetovati z voditelji vstašev. Toda sprejeli so ga s streli. Nato je dal povelje za napad. Unel se je kratek, toda ljut boj, y katerem so zmagale vladne čete. Vstaši so bili razorq£eni, njihovi voditelji pa poslani v trdnjavo. Glavni voditelj, narednik Huapaya, je bil stavljen ob treh zjutraj pred vojno sodišče ter ustreljen. Vstaši so izgubili nad dvesto mož, dočim je bilo na vladni strani le nekaj vojakov ranjenih. Po zatrt ju vstaje je sklical predsednik Ocampo posebno sejo kabineta ter se posvetoval z ministri glede položaja. Pozneje je bilo rečeno, da bodo vsi vstaški voditelji stavljeni pred vojno sodišče. Tisti, ki bodo obsojeni na smrt, bodo oseminštirideset ur po proglasitvi smrtne obsodbe ustreljeni. HOOVER JE BIL NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Predsednik je govoril z voditelji vseh strank.— «1 r«__fj • *r_• v • . Viva m žvižganje pri sprejemu v Ponce. S AN JUAN, Portorico, 24. marca. Predsednik Hoover se je danes odpeljal z governerjem Theodorjem Rocseveltom iz Ponse v San Juan. Da velike demonstracije je prišlo danes zvečer pred palačo Ponce de Lon. Med klici "viva" so se mešali tudi kili cd sramoten j a. Obiasti pa si še niso na jasnem, če gre pri tem za izzvjze protesta. Predsednik je odgovoril na pozdravne govore z upanjem, da mu bo ob tej priliki mogoče študirati * probleme otoka in njega prebivalcev. Mr. Hoover je sprejel danes zvečer volit/eUje raziličnih strank ter gcrvoril ž njimi o političnih in fiskalnih zadevah. Vse odlične osebe so se nato udeležile banketa, s katerim je bil zaključen vešer. Tekom nekako 90 milj d alfe vožnje v glavno meso otoka se je avtomobil večkrat ustavil, da se nudi prebivalcem priliko videti predsednika. Ob cestah so patruliraili boy scou-ti, člana Narodne straže, policisti ter legijonarji. Predsednik je prenočil v isti sobi, v kateri je bival Theodore Roosevelt pred 25 leti. ZAMENJANO ZDRAVILO POVZROČILO SMRT Včeraj je lynrl v New Yorku vsled zastrupljen j a 20-letni Jack Hummer. Ker ga je bolela goava, je hotel vzeti zdravilo zopet glavobol, pa je po pomoti vzel strup za mrčes. FIUPINCI SE NADAJ0 SVOBODE Povečana moč demokratov v prihodnjem kongresu je obnovila njihova upanja. — Zahtevajo neodvisnost. 1 WASHINGTON, D. C., 24. marca. Skoro vsa Amerika se bavi v mislih s prihodnjim kongresom ter ugiba, če bo dober ali slab. Filipinci, ki so | tudi nekak del Amerike, so pa veseli, iv. dovolj ni in upajo nv boljše čase. Skoro uverjeni so, da jim b^ bodoči kongres prinesel ne od vis- j nost. | Zadnji kongres si je na. vse na- j čine prizadeval omejiti eksporte s Filipinskega otočja ter omejita pri- I seljevanje Filipincev. Vsa svoja upanja stavlj-aj:? v demokrate, ki bodo v prihodnjem kongresu precej močno zustopani. Prej ali slej se bo vršilo v kongresu glasovanje, če naj dobijo Filipinci neodvisnost ali ne. Filipinci so prepričani, da bo izpadlo glasovanje v njihov prid. VOJAŠTVO PRIPRAVLJENO S STROJNIM PUŠKAMI HAVANA, Cuba, 23. marca. — Da-si ni prišlo do nemirov, katerih so se oblasti na dale koncem prejšnjega tedna, je vojaštvo še vedno pripravljeno na raznih sfautegičnih točkah s strojnimi puškami. SAMOMOR BERLINSKEGA .UČENJAKA BERLIN, Nemčija, 23. marca. — Tukaj se je ustrelil profesor berlinskega tehnologi6nega inštituta, dr. Friz Koch. * * Domišljal si je. da je neozdravljivo bolan. ŽENA UBILA SVOJEGA MOŽA Baje Je storila to zato, da reši svoje otroke, katerim je pretil s smrtjo. Sama je telefonirala i. ... policiji. L YNDONVTT .T .F, Vt., 24. marca. — Policija je dobila po - telefonu sle-: deče poročalo — Pridite takoj! Svojega moža senv. ubila s sekiro! Policista so se odpravili na osem milj oddaljeno farmo, kjer so našli 37-letno Mrs. Edgar Simtpson in njene štiri otroke. Ona in otroci so sedeli v kuhinji, truplo njenega 51. letnega moža je bilo pa v spalnici. — Da, — je rekla, — ubija sem ga zato, da rešim svoje otroke. Zadnje dni jim je neštetokrat pretil, da jih bo ustrelil. Odvedli so jo v St. Jcxhnsburry jetnišnicL — Že več dni nam je pretil, — je rekla — da nas bo vse postrelil. Davi sem pa opaz&a, kako je šel v kuhinjo po puško in se vriil v spalnico. Pojrabila sem sekiro in se skrila za vrata, da me ni videl. Ko je dvignil puško, da bi začel streljati na otroke, sem ga oplazila s sekiro • po glavi. Bil je na mestu mrtev. PROTI HITLERJU IN TOVARIŠEM Če ne bo drugače, bodo nemške oblasti aretirale Hitlerja, Goebella in vse njune pomagače. BERLIN, Nemčija, 29. marca. — Sedemdeset komunističnih in na-rodno-sccijalističnih drivrvnozbor-skih poslancev je izgubilo danes svojo imuniteto. Državni zbor je sklenil razveljaviti njih predpravice za nedoločen cats. Narodni socijalist Ludovik Kirch-mayer, bivši duhovnik ter intimen prijatelj Adolfai Hitlerja, je bil obsojen na šestnajst tednov ječe. Nadaije je dal državni zbor obla>-s.im pravico, da v slučaju potrebe aretirajo državnozborskega poslanca Pavla Goebella, desno roko Hitlerja, če bi se še nadalje branil nastopiti pred sodiščem, da se zagovarja radi žadjenja časti nekega visokega uradnika. Razventega pa je bila sprejeta v državnem zboru tudi predloga za preme m bo filmske postave. Predloga določa, naj bo dovoljeno le pred povabljenim občinstvom predstavljanje takih film v, ki so bili prepovelani. Predlog komuinis'ov, naj se izreče državnemu finančnemu mini-stu, Dietrichu, nezaupnico, je bU takoj odklonjen. PAUL KASSAI OBTOŽEN PRED VELEP0R0T0 Jamščina določena n a $20,000. — Zagovarja ga članica komunisti-stične stranke. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. LIMA, Peru, 24. marca. Po kratkem miru je bilo v republiki Peru zopet proglašeno obsedno stanje. Povod temu je dala vstaja vojaštva petega infanterijskega polka. Vstaja je bila kmalu zatrta. Veliko število oseb je bilo aretiranih, ki bodo stavljene pred vojno sodišče . Vstaja se je začela zvečer, ko se je večina prebivalstva nahajala v gledališčih in raznih drugih za-bavališčih. Ker vstašem ni uspel napad na predsedniško palačo, so se umaknili v barake. Ker se niso hoteli prostovoljno udati, je zapove-dal vojni minister Jiminez razstreliti vrata s topom. Kmalu nato je sledila predaja. Vstaši so izgubili nad dvesto mož, dočim število izgub lojalnih čet ni znano. GANDHIJU OČITAJO IZDAJSTVO Ekstremisti so kričali, da se je udal vladi pri mirovnih pogajanjih. — Trije obešeni kot morilci. DELHI, Indija, 24. marca. — Voditelji in člani vseindijskega kongresa so se odpeljali v Kaiaiži. Njih odhod je značil izjalovlje-nje kampanje proti Maha 'mi Gand-hiju, katerega delže ekstremisti, da se je prod; ti angleški vladi za nekaj drobiža. Podkralj se je v soboto posvetoval s približno petdesetimi zastopniki ter razpravljal ž njimi glede korakov, katere je treba storiti. Še vedna vlada precej napetosti radi tega zamotanega vprašanja. LAHORE, Indija-, 24. marca. — Kljub pretnjam, da bo tekla kri v potokih in klijub naporom pristašev Gandihlja, so bili danes obešeni trije člani zarote v Lahore, ki so umorili pcročaiika Saundersa, policijskega uradnika v tem mestu. Generalna stavka je bila proglašena, ko je postalo znano, da je sodišče zavrnilo prošnjo za milost. STAVBINSKI DELAVCI BREZ DELA BOSTON, Mass., 23. marca. — V stavbinski obrti je zaposlenih vedno manj delavcev, v zadnjih treh letih se je zaposlenost vedno nižala, zdaj je pa dosegla baje najnižjo točko. Od januarja do februarja ae je znižala za osem odstotkov, plače so se pa znižale za devet odstotkov. AKRON, Ohio, 24. marca. — Paul Kaissay, ki je uslužben pri tukajšnji Goodyc-ar-Zeppelinski družbi, je bil Osumljen sabotaža ter je b.l danes stavljen perd obtožbo pred veliko poroto Summit okraja. Doiže ga, da .<=e je pregrešil proti državni postavi glede kriminalnega sindikalizma. K?.ssay je rekel pred sodnikom Pardee, da se ne smatra krivim, a vendar -je bil pridržan pod jamšči-no $20,000, ki je bila določena v policijskem sodišču. Medtem pa se vrše priprave za procesiranje. Odvetnica Mrs. Lang je umaknila svojo prošnjo za habeas corpus ravnanje. Rakla je sodniku, da ne more spraviti skupaj $20,000. Mrs. Lang je članira komunistične stivnke. Ob istem času pa sa je tudi ostro obrniila proti javnemu tožitelju, da je predložil vsa stvar veliki poroti ter vzel obrambi priliko, da se obravnava ta zadeva pred nevadnimi sodnika. VOLILNA BORBA NA SPANSKEM VAŽNA IZNAJDBA v aprilski številki "American Journal of Cancer", je objavil dr. Thomas Lumsden, da se mu je posrečilo odkriti serum, ki uničuje raka. Zaenkrat ni še delal poskusov na ljudeh, pač pa na umetno vzgojenem tkivu te strašne bolezni. IRSKI URADNIK USMRČEN BELFAST, Irska, 23. marca. — Ko se je nahajal John Curtin, načelnik narodne garde, na domu svoje matere, so se v sobi pojavili trije neznanci in oddali vanj več strelov. Par ur pozneje je umrl v bolnišnici. Kaj je dalo povod napadu, se ni moglo dognati. Socijalisti in delavci proti monarhiji. — Vlada je baje tiranska i n ko-ruptna.— Amnestija za politične jetnike. MADRID, Španska, 24. marca. — Ljudske demonstracije, politične manifestacije in obsodba Alcala Zamere, enega voditeljev ponesrečene revolucije decembra meseca in kanidida'.a pri prihodnjih občinskih volitvah, so bili predhodniki politične kampanje, ki je bila otvorje-na včeraj zvečer v Madridu. Zamora in pet mešč'^nskih voditeljev revolte je bilo obsojenih od najvišjega vojnega sodišča, pred katerim se je vršila razprava, na šest meseoev in en dan ječe. Drugi dogodki dneva so bile majhne dijaške demontrocije in izpadi članov socijalistične in delavske stranke proti monarhiji. To jo bil drugi dan -zopetnega uveljav-ljtnja -ustavnih jamščln, ki so bile ukinjene osem let. Dijaki in delavci sco vprizorili bučne demonstracije za popolno oproščenije političnih jetnikov. Demonstracije socijalistov in delavcev so obsodile sedanji kabinet ter počivale vse svoje somišljenike, naj glasujejo za padec monarhije, ki je označena kot korup.na ter tiranska. Socijrahsti in republikanci so sestavili seznam 30 kandidatov za občinske urade. Monarhisti so nastopili, z enakim številom kandidatov. Kralja Alfonza dolže socijalisti in delavci, da je prelomil ustavo s tem, da je dovolil diktaturo P rimo de Rivere. Njemu se nadalje očita, da ni sklical parlamenta niti enkrat v osmih letih. Manifest poziva vlado, naj omeji podnomoči krone, uveljavi odredbe, vsled katerih bi se nikdar več ne zgodilo, da bi ostala dežela brez parlamenta. V mestu Linares so culi včeraj ranjeni štirje civilisti ter dva policista. DENARNA NAKAZILA —= — --__ _ _ _ / ADVERTISE in "GLAS NARODA' IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ________________ $ 9-35 Din 1000 ________________ $ 18 .50 Din 2500 _____________ $ 45.75 Din 3000 _________$ 54.60 Din 5000 __________________ $ 90.50 Din 10,000 ______________________ $180.00 V ITALIJO Lir 100 _____________________ $ 5.75! Lir 200 --------------------- $11.30 Lir 300 _______ 316.80 $27.40 Lir 1000 ____________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naluu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—, za $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih sneskov kot von] navedeno, bodla! ▼ fflnarflTi, lirah ali dolarjih, dovoljujemo te boljše pogoj*. Pri velikih nalaat-lih priporočamo, da te poprej s nam pismenim potom aporastmt«-te glede itf^f^fl Nujna, nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75«. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T. Telephone BArclay 7—0380 H_2 . NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 25, 1931 ass The LARGEST SLOVENE DAILY fat U. S. JU "Glas Naroda" i Owned and Published by ILOYKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedtt, Tre as. Place of tie n ot the COTTwatloB end addresses of above officers: of HutaMsa New York City« N. Y. GLAS NABODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list in Kanado pol leta Ea fietrt leta Ameriko .46.00 ..$3.00 ..$l.b0 Za New York za celo leto Za pol leta ---------------------- Za Inozemstvo sa celo leto Za pol leta.................... $7.00 ____.$3.50 ____$7.00 .......$3.50 Iz Slovenije. Senzacijo« aina aretacija Mariborčana. znanega Samomor brezposelnega delavca. i j 7. marca zvečer se je pod Smar-Gosilničar in vinski trgovec Ka- jetno goro obesil 39-letni Janko Pu-petamovič -v Vetrinjski ulici je v po- celj. Stanoval je pri svojem bratu. Vedel je, kdaj bo omrL Poplave v Medjimurjtt. V vasi Kurnicu v krivopališfcem I iz čakovca poročajo, da sta Mu-srezu je umrl najstarejši čiovek te-ira an Trajava preplavila velike ga kraja, pa menda tudi najstarej- • komplekse zemlje. Ob tej priliki se I Peter Zgaga slednjih tednih večkrat opazil, da Dolgo časa/ je bil delavec v tovarni (ši državljan Dode Milenkovič, ki! je pokazalo, kako potrebna bi bila mu zgine denar iz zaklenjene bla- gurmi j as tih izdelkov "Vulkan" v mu Je bila 110 let. Ko ga je pred jregualaMja Trnjave, ki ob vsakem gajne v pisarni, vendar pa si tega Kranju Pred letom dni so ga redu- meseci obiskal neki novinar, mu je Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj ln praznikov. večjem deževju prestopi bregove. Iz Varaždina vu stalno pada. pzcočajo, da Dra- pojava ni mogel razlagati. clrali in to mu je vzelo duševno pripovedoval z bolestjo, kako ga je Naposled je pričel sumiti, da m o- ravnovesje. Omražil se mu je um in neka čarovnica proklela, da mera rai s temi zagonetnimi -atvinami zadnje č339 je zelo ljubil samoto.' umre .i pred pustom leta 1931. Dobili v zvezi v Mariboru dobro zna- 6. marža je izginil. Brat ga je po- de je bil prepričan, da se bo tako: Jugoslavija na razstavi tiskarskih ni knjigovodja J. T., ki mu je zra vsed iskal. Toda vse zaman. Pre- zgedilo. Ko so ga ob tej priliki tudi j izdelkov v Parizu, manjši mesečni honorar pomagal g Is dal je drvarnico, kjer se je ne- ' fotografirali, je bil o svoji bližnji < V mesecu maju junju in juliju voditi knjigovodstvo in kor-Jspon- srečnež zadnje dni mnogo mudil J smrti še bolj prepročan. Rekel je bo poleg veličastvene kolonij alne DOpl? t>rSiR?dplaft ^ 0iebn0st'1 86 ne priobčujejo. Denar naj se bla- deraco. Naposled je tako dozorel, da Končno ga je iztakniJ v kleti. Visel'sosedom: Prišel je gospod in me na- razstave v Parizu v prostorih mest-lovoU poMljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, \ ia xrQrw»totn™riA cvu>nn Ha k« • . . . • . . _ . . . ....... - «. . _ da ee nam tudi prej&nje blvaliiče naznani, da hitreje najde-iUd w na doigi vrvi. Brat je ta- mo naslovnika. -GLAS NAHODA", 216 W. I8th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MORROWO POTOVANJE Pred kratkim je odpotoval senator Dwight Morrow .s svojo ženo v Evropo. Odpotovala sta s pamikom ''Leviathan \ Senator Morrow, ki je večkratni milijonar in partner Pierpoiitii J. Morgana, potrebuje baje počitka. Ze vsaj r-anopisje j<- jjoročalo, itopnik ameriške vlade ter da jo takoj po svojem prihodu obiskal zunanjega ministra Arthura Hendersona ter prvega lorda admiralitete A. V. Alexandra. S slednjima* je na dolj^o in široko posvetoval o mornariškem položaju, ki se je razvil iz franeoske-ita-lijanske mornariške pogodbe. l*ar dni pozneje se je posvetoval japonski poslanik z Alexandrom o isti zadevi. Te novice niso nikogar presenetile, kajti že davno pred njegovim odhodom je ob javil "Washington Letter'': — Ako se poda gospod Morrow to poletje na razvedrilno potovanje v Evropo, bo pooblaščen od zvezne administracije, 1) preiskati zveze z inozemstvom in, 2) osno vati nekako mednarodno zvezo, ki bo preprečila "dumping'' inozemskega blaga potoni sovjetske Rusije. To je torej pravi cilj Morrovega potovanja. Hooverje-vi administraciji je dosti ležeče na tem, da se Rusijo ob kroesi, in to hoče doseči s pomočjo diplomata, katerega so dosedaj vsi smatrali za zagovornika obnovitve diplomatskih in trgovskih odnosa je v med Združenimi državami in Sovjetsko Unijo. Ako Združene države nočejo pripustiti sovjetskega lesa in skušajo na druge načine šikanirati sovjetsko industrijo, jim to še nikakor ne zadošča. Sovjetsko Unijo je treba v mednarodnem pogledu izolirati, od vseh strani jo je treba obkrožiti ter omejiti pro-evitajočo se socijalistiono produkcijo. Za to je najbolj sposoben Dwight Morrow, možak /. dobrimi manirami in nedolžnim, smehljajočim se obrazom. Wood row Wilson j«' bil poslal v Evropo Col. House-a Hoover pošilja svojega zaupnika Morrowa. Rečeno je bilo, da je zadnja svetovna vojna napravila konec tajni diplomaciji. Ponovno se je pa izkazalo, in posebno jasno je Hoover dokazal, da je tajna diplomacija še vedno v najlepšem cvetju. pisarno in blagajno strogo nadzi- (ko j odrezal vrv in poklical ženo in ral- ta ga z umetnim dihanjem skušala V t-a namen je pozval detektiva,' rešiti. (Ni se jima posrečilo Poklicali ki Se je preko noči skril v bližini so zdravnika dr. Božidarja Fajdigo, njegove pisarne. Načrt, je nepriča- ki je konsta tiral smrt. kovano sijajno uspel. Že proti jutru je nenadoma prišel omenjeni J. ,T. v hišo, cdprl n ključem ter s'epil k blagajni. De- Požar upelili dom, V tretje gre rado. slikal, zetebj je vs® končano; i*e posvetovalnice splošna in pose- Na pust je Dode ran :> vstal, opra- be j še francoska razstava umetni -vil jutranjo molitev in se preoble- ških in tiskarskih izdelkov. Poleg kel. Nato je poklical vse člane za-j tehnično lepo izdelanih vezanih in druge, katerih je okoli 40, vse je nevezanih knjig bodo razstavljena poljubili in se od njih poslovil. Sorodniki so S2 mu smejali, ker se je tako bal smrti in je bil prepri- tudi kahgrafska in tipografska delti, tčsk v barvah, ilustracije in platnice za knjige. Razstava bo obse- To je potrdil'či2a čan, da mora umtreti. Tedaj pa je gala'dobo zadnjih 20 let. Jugasla- Dode kar stoje izdihni! Zru- tektiv in gospodar sta mu previdno tudi požar v Hošnicl nad Poljčana- j gn se je mrtev na tla in proklet-sledila in ravno opazila, kako je po- mi, kjer je v kratkem razdobju že ' stvo čarovnice, v katero je tako ve-tegnil iz žepu ponarejene ključe in ritjikn-t zaplesal rdeči ognjeni pe- !roval, se je točno izpolnilo, odprl železno blagajno, da bi si zo- te'in. Prvič je gorelo pri Kračunu, pet prisvojil nekaj denarja. Tedaj drugič je pogerela Šucova hiša in pa sta oba planila in zgrabila vlo- zdaj Hrvatova. milca prav pri poslu. To je moža. Ko je pro.i 16. uri 8. marca v marki je že v £itarejših letih, popolno- zli zrak zatrobil gasilski rog in se je ma zrušilo, da je kleče prosil milo- vil sivkast dim visoko v megleno j b:gnila od svojega moža Ln živela sti, a bilo je prepozno. rrebo, rj sprva v.si govorili, d-a gori i odtlej z nekim Bogičem v divjem za- Moža S3 aretirali in izročili sodi- pri Pclančevih. Šele pozneje se jejkonu. Taja tudi s tem možakarjem šču. Po dosedanjih ugoto-vitvah si izkazalo, da je plamen aajel Hrva- j se Velinka ni razumela in ga je je J. T. na ta način prisvojil okrog tevo hišo ali po domače Medičevo. f kimlu g;jpp;tila. Nekaj mesecev na- Hrvatovi so baš pekli kruh. Tako j lo je porodila dete, katerega je ne-v Mari- so bili zaverovani v delo, da ognja rla Bcgiičiu v varstvo. Ker sc pa oče Smrt zapuščenega otroka. Neka Velinka Vasic iz Dobrice pri Velikem Bečkoreku je leta 1927 po- 10.000 Din. Tc razkritje je vzbudilo boru veliko senzacijo. Preenečeni jeprva sploh niso zapazili Šele ko se aretrar.ee je kasneje svoje dejanje Je začelo kaditi in smrdeti po di-priznal in izjavil, da je kradel zato, > je sin pogledal venkaj. Tedaj da bi rešil bede svejo družino, ker^P^- Je že vnemala slamnata stre-je bil v zadnjem času brez rednih ha. Vnele so se saje. Hitro je sko- Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti , , . se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos, kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. ^ Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mo. goče dostaviti nakazane zneske naslovljen, cam pravočasno. J Sakser State Bank 62 Cortlandt Street dohodkov in stalne službe. V pijanosti razparal z nožem prijatelju trebuh. 6. marca so v splcšno bolnico v Mariboru pripeljali 18-leadi prijatelj kot senca skezi zadnja vrata. Med:em pa je že potrkalo. — Kdo je? O, si ti? Kako, da tako zgodaj prihajaš? Veš, sem mislila malo zadremati. Trepetvjoča po vsem telesu, se je zavila v svileno haljo in cdprla vrata. Vstopil je njen mož. iT1 je nv.jmanj dvajset let starejši od nje. Rad jo je imel, in kar stresel se je ob misli, če bi ga morda varala. Ko je stopil v sobo, mu je udaril v nos duh po tobaku. In na pepelniku je opazil kadeč se ogerek cigarete. — Aha — si je mislil, — zdaj sem te p a-, tičica. — Kdo je bil pri tebi? — jo je vprašal osorno in strele so se mu bliikvje iz oči. — Kdo bi bil? — se je zasmejala, kajti medtem se je bila že obvladala. — Kdo bi bil? Sama sem in se dolgočasim. — Ne me! — si je mislil — s:.n pa ie teliko pameten, da me ne boš. Grczeic je pokazal na ogorek. — Kaj je pa tc? Odkod pa to? — Ah, — je rekla. — saj menda (ne boš hud, če ti pavem, da sem začela kaditi. Skoro vse moje prijateljice kade. Pa sem mislila, če bi tudi jv.z poskusila. In sem poskusila in 'je šlo. Tedaj je pa v svoje največje zadovoljstvo epazila na omari cel zavojček cigaret, kaiere je bil njen prijatelj v naglici pozabil. — Ne verjumem, — ji je rekel. — Utajiti hočeš, nekdo je bil pri tebi. Kdo je bil? — Ta nikar ne nori. Saj sem ti rekla, da jaz kadim. Vidiš, na omari je skoro še poln zavojček cigaret. Včeraj sem jih kupila. Pogledal je in je opazil zavoj7 ček. — No, če že vse druge kade, ti iz .?rca privoššim to zabavo, — je rekel smeje :n jo prisrčno objel. Ponoči ni dolgo zaspala, ker ni in ni mogla pozabiti tega čudnega dogodka. — Kako čudni so moški. — si je mislila. — Ko opazi majhen čuk na mizi, malo manjka, da ne zneri. če mu pa pomolim bakso cigaret pod nos, me začne objemali cd same ljubšimi . * Mlada nadebudna hčerka je p rosiki svojo mater, če sme i.i s svojim fantom na ples. Mati je ni hotela pustiti in jo je -podvrglo, strogemu zaslišanju. •— Ali ima s tebej resne namene? — Pa še kako resne! Rekel je, da me jeseni že lahko vzame. Dva meseca s\a- že zaročena. — Pa ga dobro in natančno poznaš? r — Dobro in natančno, — je odgovorila hčerka. — Samo tega še ne vem, kje stanuje in kako se piše. * — Ja, s sodniki in 'advokati je velik križ — je pripovedoval rojak. — • Če najmeš advokata in se prika-žeš na sodniji, moraš poseči globo-go v žep. Vzemimo malenkostno stvar, če se hočeš ločiti. Brez advokata ne gre in de gre. In advokatu ki ti izpCiluje ločitev, moraš dosti več plačati, kot te je veljala vsa poroka. Za:o je ločitev zakona tudi veii-ko več vredna kot pa poroka, — je odvrnil prijatelj. * Današnja mladina je neodvisna in ima precej jasen pogled v bodočnost. V družini sta bila dva fanta. Prvi je bil star štirinajst, drugi pa osem let. Otroci pa strahovito rastejo, in aato ni vrgla mati nobene stvari vstran, ki je bila starejšemu premajhna. Vse od čevljev pa do klobuka, je moral mlajši po nositi. Nosil je sicer, toda ne z veseljem, in nekoč se je pritožil: — Če se bo nuj brat ožerrll in če bo umrl, stavim, da me boste prisilili da bom moral vzeti njegovo vdovo. i "CI Lil mSODA" NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 25. 1931 WILL SCOTT: ZAGONETKA KITAJSKEGA ADMIRALA Jeseni l. 1922. me je poslal Scot, i j al moj novi znanec, si vzel za spo_j — Samo eden naj govori! — sem Jar.d Yard, da pojasnim zagonetko kf tajskega admirala. Med potjo na nogometno tekmo je nekdo strejal na kitajskega ad. mirala. Na povratku so zopet stre. ljali za njim. Pri cbedu je kitajski admira«. o. pazil, da mu je nekdo v pivo prime , -šal strupa.. Tri krat je našel v svo.ii jedi zdrobljeno steklo. Nekdo mu je spustil gada v po_ steljo. Zadnjo polovico njegovega avto. mob:ia je med vožnjo strahovita rk-piozija cdtrgala. In s'.ednjič so naAU bombo v pudingu, ki ga je bil naroČil. Bilo je jamo, da ima admiral sovražnika, ki mu dosledno streže po življenju. Pozornost vsega - ci. v i 2 izi ranega sveta je bila obrnjena n?. vzhodno Azijo. Šest mesecev jem zasledoval ta. tove diamantov v Birminghamu, t odi zaman. Scot'and Yard me je tcrrj poslal na Kitajsko. Nape til sem s kolodvora na. ravnost v admiralovo pisarno. — Predstavil sem se. — Sprachen si cngiisch? — sem vprašal admira. la. Qui. mons eur. — je odgovo. ri1 in tako sva estala kar pri angle, ičini. Seznanil me je z vsemi po. dr« bnostmi in izkazalo se je, da je bi'o izvršenih po mojem odhodu i7. A izlije na ubogega admirala še < fcrrg osemdeset atentatov. Zadeva je postajala vedno zagonetnejša. min mojo uro in izginil za vedno zakričal in pokazal na Smitha. iz mojega življenja. | — Well, — fle dejal Smith in Odšel sem takoj v Manchwia začel citati: Yard, ki je postal središče kitajske l "Tole pismo mora romati devet. — Opišite napadalca, — sem de. ja! kenčno. — Kaj pa mislite! — je ugovar. jal admiral. — Saj ga ni še nihče v del. V.?t?»l sem. — To zadevo lahko mirno pre. (Wsriits meni. V enem tednu izšle, dim napada'.ca. Najprej sem se napotil preoble. čen v najbolj zapuščen kitajski o. kraj. kjer so bili skoraj sami sum. ij.vl brlogi in beznice. Tam se mi, je posrečilo pridobiti zaupanje ne. 1 kega postopača. — Ste že slišali, da streže nekdo. I vašemu admiralu po življenje? — j sem ga vprašal. — Seveua tovariš, rti v moje veselje. — Atentator je možic z dolgo črno brado. Piše se Smith in je Angež.' — Hvala, — sem dejal in stisnil postopaču roko. — Ni za kaj, prijatelj, — je de. policije. Prosil sem, naj mi dovoli., jo dostop do policijskega ravnate, lja Chi Lock Omesa. — Vašega moža že imam v ro_ kah, — sem dejal ravnatelju. — Izsledil sem njegov opis in ime. — Nadaljujte, — je dejal Chi. — To je možic z dolgo črno bra. do, piše se Smith in je Anglež. Chi je pritisnil na zvonec * in vstopil je kitajski policaj. — Povejte nam, kakšen je uspeh vaše preiskave, — mu je velel Chi. — Izsledil sem meža, ki Ima na vesti atentat na admirala, — je odgovorfil poHicaj. — To je mož visoke postave, plešast. Hopper po imenu, Američan. Chi je pritisnil na zvonec in vsto pil ;je drugi policaj. — Kaj ste izsledili? — ga je vprašal ravnatelj. — Izsledil sem atentatorja na našega admirala, — je odgovoril policaj. — To je ženska po imenu Dolores Carmen, Španka. Chic je pozvonil znova in znova in prihajali so vedno novi polici, sta. In vsi so bili izs'edili atenta. torja na kitajskega admirala. — Atentatorji so bili mladi in stari moje, suhi In debeli. Evropci, Azij. ci, Avstralci, Indi. Američani, Ško_ ti. Nekateri so bili ce"o dvojčki. Vmes so bile tudi ženske. Prihaja., li so iz vseh kotičkov sveta. In vsi so prihajali na Kitaisko pričakujoč ugodne prilike, da bi ' mogli seči kitajskemu admiralu po živ i'enju. — No torej, kaj nameravate? — se je obrnil na nas Chi Lock Omes. — Zdi se, da je admiralovo živ_ i ljenje na sruhem~in na morju v ne. i varnosti, — sem odgovoril, j — Kaj torej početi?—me je vpra_ šal Chi znova. — Predlagam, da krene vsak na i svojo stran In aretira svojega mo_ ža. — sem dejal. OdšT smo torej v?! in vsak je vzel s seboj po enega redarja. Po ie odeovo i njL®em °dl10du je ostalo policijsko " ravnateljstvo brez redarjev. indevetdesetkrat okrog sveta. Sre_ ča vas ne bo zapustila, če boste u_ bogali, če se pa ne boste zmenili za to pismo, vas bo preganjala ne_ sreča, to pismo morate devetinde. vetdesetkrat prepisati in poslati dalje svojim de vet in de ve td es etim prijateljem. To verigo sreče je za_ čel kitajski admiral." Iztrgal sem Smithu listek iz rok. — Vsi drugi imajo isto? — sem vprašal. — Da, — je zadonelo v odgovor. — Dovolj vem, — sem dejal. — Ta zadeva mi je dobro znana. Če_ prav sem prepotoval skoraj trikrat ves svet, me je srečalo to pismo na potovanju trikrat. Prepisal sem ga devetindevetdesetkrat. Ne potrebujem nobenega pojasnila več. Vzel sem eno pismo, se o.brnil in liitel naravnost v admiralovo pi_ samo v High Streetu. — Ste kaj izsledili? — me je vprašal radovedno. — Mislim, da sem, sem odgo. voril in pctegnčl iz žepa "verigo sreče". — Ste vi začeli tole? — sem vprašal. — Da — je odgovoril ponosno. Menda me sje samo poklic zadr. žal, da nisem šege? kitajskemu ad_ miralu po življenju. Seveda sem takoj opustil zasledovanje in se vrnil s prvim parnikom nazaj v Evropo. In če je ta kitajski admiral še živ, sem pripravljen verovati v ču deže. SAN MARINO SE PRIPRAV UA ZA VOJNO \ Republika San Marino, ki šteje 14 tisoč prebivalcev, grozi Italiji z vojno. Konflikt med liliputansko republiko in Italijo ima romantično ozadje. Italijanska markiza Vik., torija Bfambilla je pobegnila s svojo hčerkico pred italijanskimi sodišči na ozemlje San Marina. — Rimska vlada je zahtevala, naj San Marino markiz o izroči. Toda republika je zahtevo odočno odklo. nila, češ, da odgovori na nasilni peskus ž orožjem. Mussolini najbrž ne misli na voj_ no s sosednjo republiko, pač pa si je izmislil drug način, ki zelo raz_ burja državljane San Marina. Ob vsej meji San Marina stoje zdaj italijanski karabinjerji, ki na vse mogoče načine šikanirajo držav, jane San Marina pri prehodu ne _ je. Doslej so lahko ljudje iz San Marina brez vsakih ceremonij ho_ dili v Italijo. Šikaniranje jim je zelo neprijetno, toda ugnati se ne dado. Seveda ni nit: misliti, da bi nastala iz tega konflikta vojna. MILIJONARJEVA HČI -BOLJŠEVIŠKA VOHUNKA BERLINSKE POSEBNOSTI Napotil sem se naravnost k An. gležu Smithu. — V imenu zakona vas aretiram! Obdoiženi ste, da se izvršili aten. tat na kitajskega admirala. Mož je prebedel, toda brez ugo. vora, kakor jagnje, se je dal od. vesti na policijo. Ta čas so se zbirali na policiji tudi drugi aretiranci in ko sem prispel jaz s svojim možem, je bi. ia zbrana že cela armada. V moje veliko presenečenje je držal vsak v roki košček papirja. čim je Smith to opazil, je tudi potegnil iz žepa listek in začel ma_ ha ti z njim okrog sebe. — Kaj prameni to? — son vpra_ ša osorno. In tedaj so me obkolili in vsi so mi začel}.pojasnjevati. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim na$im vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. * f. * » Sakaer State Bank OCPOtITOftV OVTH^ STATE OF NEW YORK WW TOKE, N. T. Ena najlepših berlinskih ulic je "Kurfiiistendamm". Na tej ulici vlada ves dan zelo živahno življenje in tam vidiš lahko marsikaj, ccsar nikjer drugod ni. Jako zanimiv pojav na tej ulici je na pr. ženska, ki jo spremlja vedno devet psov. To je vitka, plavo-lasa ženska, ki se pojavi že dopoldne na šetališču. Na sprehod prihaja vsak cL»n v drugi obleki, na vrvici pa vodi s seboj psa take barve. ki se vjema z barvo njene obleke. Vsak dan zvečer med šesto in sedmo uro pa se pojavi na Kurfiir-Btendammu neka v žalno črnino o-blečena gospa. Nihče ne ve, kdo ii\ kaj je ta ženska, čeprav prihaja na svoj sprehod redno že 10 let, in nihče ne ve, za k cm žaije.... Vsak večer se pa pripelje na to živahno irtico tudi rdeče pobarvan športni avtombll, ki ga vodi neka ženska. Ta ženska ima- največje veselje nad tem, če se lahko krega s šoferji, ki vodijo avtotaksije. Takih "originalov" je na tej obljudeni berlinski ulici redno dovolj, ko se domačini že ne zmenijo več zanje, pač pa vzbujajo vedno pozornost tujcev. Policija v Atenah je prišla na sled dobro organizirani vohunski organizaciji. Anonimna ovadba je opozorila poicijo na neko delavko, | stanujočo v delavskem okraju Aten. Detektivi so jo zasledovali in prišli so v njeno stanovanje baš o pra_ vem času, da ni mogla sežgati va_ ne istine. Delavka je namreč opa_ žila, da jo zasledujejo. Sežgati, je hotela seznam komunističnih a. gltatorjev na Balkanu, kateremu so bia priključena važna navodila r glede boljševiširth postojank v Bu.. i dimješti, Berlinu, Pragi in na Du_ najul. Detektivi so našli v stano. , vanju sumljive delavke skrbno za. zidano omarico, v kateri je bilo skladišče bomb, orožja in streliva. Največje presenečenje je bila pa delavka sama. v kateri so spoznali detektivi 20 letno hčerko znanega atenskega milijonarja Levija Ore. vino, ki je pred dobrim letom brez sledu izginila. Zdaj je prišlo na dan, da je prebivala Orevina Levi. jeva pod imenom Marija Aspropu. lova v delavskem, okraju, kjer je pod krinko tovarniške delavke agi_ 'tirala za boljševike. Orevina govo. ri gadko grški, angleški, francoski in nemški. Za boljševizem jo je pridobil neki Oskar, ki je prebival delj časa v Atenah kot učitelj glas. be, v resnici je bil pa eden naj bolj _ ših bo! j še viških agentov. TAJNOSTI TAJNIH ZVEZ KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." fpmraiWBllM'illlHMi! imajo velik uspeh * i ir 11* i;: . Prepričajte se! Tajne zveze so stare kakor člo_ veški rod. Posebna lastnost člove_ škega rodu je namreč sovraštvo človeka do človeka in to sovraštvo je rodilo tudi tajne zveze, deloma v skupno obrambo, še večkrat pa za skupen napad. Med najstarejše tajne zveze spa. da kitajska tajna zveza "Hung" To zvezo so ustanovili v 5. stoletju po Kristusu in je torej stara že 1400* let. Ta zveza je organizirala na Kitajskem že celo vrsto doma. čih vojn in uporov in umorov. Čla_ ni te zveze se pa spoznavajo med seboj po načinu, kako si nalivajo čaj v skodelice. Zveza "Hung" ima tudi več svojih svetišč, kamor pa smejo stopiti le posebni izvoljenci. Čuvar cerkve izroči obiskovalcu pa. lico, nato pa mora obiskovalec po. vedati geslo in šele nato lahko vstopi. Na Kitajskem imajo pa še druge tajne zveze, na najbolj nevarnih današnjih tajnih zvez so "sinovi nebeških vrat". To zvezo so usta. novili pred 5 leti ob vnraju hriba Tai.hong. Tam leži precej vasic, prebivalci teh vasic pa so večinoma zidarji. Zidar Haijuming pa se je odpravil leta 1925. iskat zaklad. — V njegovi domači vasici je stala namreč ccrkvica, kjer je bil baje zakopan zaklad. Moa zaželjenega zaklada sicer ni našel, našel je pa prstan, ki ga je bržkone nosil ne. kdaj visok kitajski cerkveni desto. janstvenik. Mcž je prstan vzel in si ga je nataknil na svoj prst, ljudem pa je začel pripovedovati, da je to čudodelen prstan, s katerim lahko prerokuje bodočnost in zdravi bol. nike. Ta>ko je nastala tajna rveza "sinov nebeških vrat". V Evropi pa so delali še v 18. sto letju razn.m visokim glavam pre. cej preglavice "razsvetljenci" ali "iluminati". Ti ljudje so se med drugim hvalili tudi s tem. da ob. čujejo z duhovi. Red razsvetljencev je bil razširjen po vseh evropskih državah. Na zunaj so člani ts zveze trdili, da hočejo dvigniti ver. sko življenje in ljudi politično vzgojiti, pravi namen tega reda aii tajne zveze pa je bilo rušenje mo. narhizma in širjenje republikanske propagande. "Razsvet jence" s o dobili med drugim tudi, da so na. m;nema zanetili veliko francosko revolucijo. Jako mana je tudi bila tajna zve Ji ita 'ijanskih "karbonarijev", ki so se pojavili v južni Italiji za časa Napoleonove vladavine. Njihov namen je bil pregnati iz Italije najprej Francoze, potem pa Av_ strijce, narodu pa dati ustavo. Ta pokret se je zelo naglo širil po Ita. liji. Ko so se po padcu Napoleono. vem vrnili v razne italijanske kra. ljevine in kneževine zopet nekda. nji absolutistični gospodarji) se je Karobonarijem res posrečilo. da so v Neapolju in na Siciliji štrli ab. solutistične vlade. V to zvezo so sprejemali ljudi s prav zanimivimi obredi. Novinca so peljali naprej v "kočo", kjer se je moral vsesti na klep iz neob. tesanega lesa. Ko se je novinec ne. kaj ča~a pogogovarjal z "mojstrom" je moral piti iz "čaše pozabljen j a" jO RAKU Slavni londonski zdravnik dr. Allinson pravi, da vzbuja rak ve. liko zanimanje med zdravniki vse. ga sveta zato, ker velja za neo_ zdravllivo bolezen, ker je najstras. nejša bolezen,' kar jih pozna mo. derna zdravniška veda, in ker se izredno hitro širi. Znano je, da je ta strašna bolezen na tretjem me, stu med boleznimi, kar se tiče u_ mrljlvosti. Zato je neobhodno po_ trebno, da najde zdravniška veda povzročitelja raka in pa metodo lečenja, kar je seveda še važnejše. Dr. Allinson pravi, da se pojavi rak takrat, ko začne človeško telo pešati. Pojavi se najraje med 45 in' 65. letom. Moški dobe navadno raka na ustnicah, v ustih ali na jeziku in cesto se imajo zahvaliti zanj tobaku. Če bodo tudi ženske kadile, dobe po mnenju dr. Allin. sona tudi one raka na ustnicah ali v ustih. Zanimivo je, da skoraj ne nožna j o raka prebivalci gorskih krajev, ki žive na svežem 'zraku in solneu in imajo preprosto domačo hrano. Nekatera indijanska gorska plemena raka sploh ne poznajo. Da se izognemo raku, je treba po mnenju dr. Allinsona živeti čim bolj naravno In uživati svežo hra. no, zlasti surovo sadje, močnate je. <11, zelenjavo In orehe. Zelo pospe. iuje raka tel kruh. in je moral prehoditi več prosto, rov, kjer so prežale nanj razne div. je zverine. Če se ni novinec zveri ustrašil, je bil sprejet v tajno zvezo. To pa je bila le "prva stopinja" Kdor pa je hotel doseči višje sto. pin je, je moral prestati več pre. skušenj, in šele po vseh prestani h preskunšjah se je smel pečati s po. litiko. Obred je bil pri tem precej nenavaden: pripravnika so prive. žaM z golim gornjim telesom na križ, nato pa so mu naredili z žebljem na desnici tri, na levi pa sedem ran. Kdor je imel te znake je bil "poln" č!an tajne zveze. POZOR ROJAKI, ls naslova na Listu, katere** prejemate, ie razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem čih naših zastopnikov. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. PRIMORSKE NOVICE CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Laushlm COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Cullg, A. Baltic. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Baynk. INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbtcb Chicago, Joseph Bllsh, j. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, An drear SplUar. Cicero, J. FabiP^. Joliet A. Anzelc, Mary Bambtcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustus North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City. Frank 2agar. MARYLAND Steyer. J. Cerne Kitzmlller. Fr. Vodopiva* MICHIGAN Calumet, M. P. Kob* Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Qoufte, Frank Pucelj. Ely, Joa. J. Pcihei. Fr sekula Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Ribbing, John PovH Virginia, Fraiik Hrvati ch MISSOURI St. Louis, A. Nabrcoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodeitcz. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hlto Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik. M^th. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant in J. Vomit NUes, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Kotalar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jaki«. Bessemer, Mary Hribar Fraddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. v. Ro- Iz poročila fašistične mornariške organizacije je razvidno, da je položaj primorskih mornarjev zelo neugoden. Začetkom lanskega leta se je obetalo pomorsko zaposle-, nje ali nade so kmalu splahnile in i proti koncu le.a je bilo nezaposlenih 2745. Po 27 lad;j je povprečno skozi cel:? leto počivalo v pristanišču. • Pri Slovencih so se naučili goriški Italijani malo smučarstva in s2daj prirejajo vsak: leto "smučarske tekme. Pred nekaj dnevi so se vršile na Lokvah na obsežnem deloma strmem terenu 300 m. Udeležili so se jih tudi domu čini. Za najboljšega smučarja se js izkazal Stanislav Miklavič, ki je bil proglašen za smučarskega prvaka za 1931, sltdili so mu Mirko Makuc, Ivan Šckli in Ludvik Skok. Ostalih italijanskih in slovenskih smučarjev je bila še cela vrsta. Vodstvo fašističnih sindikuitov na Goriškem je podalo na zborovanju * v Gorici poročilo o svojem lanskem delovanju. Organiziranih delavcev je okoli 8000 ali tajnik Baviera je tožil, d-a je organizacija rahla in da ima na vseh oglih polno nasprotnikov. Vladni komisar goriške zadružne zveze, ki je v likvidaciji, je odredil, odloge za plačilo dolgov napram zvezi in poziva se prizadete interesirance. da se nemudoma zglasijo pri njem. da jim naznani zadnji rok za poravnavo obveznosti. Odlogi potečejo letos. "Umanitaria" ustanavlija zasilne šole po stranskih selih Julijske Krajine. Skrbi pa tudi za otroško fašistično organizacijo in tako je v neki vasici pri Pazinu vsem otrokom v šoli. 30 po številu izročila učiteljica izkaznice za "balilo" in 'Male Italijanke". Fašistični tisk beleži to ves zadovoljen, da sega poitalijančevanje drugorodnih o-trok že do zadnje koče. V Zadru je življenje vedno enako težko. Pretekle dni je bil objavljen vladni dekret, s katerim se podaljšuje za nekaj let ona posebna podpora, ki jo daje država zadrskemu mestu. Poslanec Dudan je opozoril Mussolinija na nevzdržne razmere v Zadru, ki je obsojen na smrt, ako ga ne vzame vlada pod svojo posebno zaščito. Zadrsko zaledje je jugoslovansko in tako nima Zader od česa živeti.... Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis japan* čtč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kairttn Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank re-renchack. ' Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn, Ant TauSelj. Luzerne, Frank Ballor.li. Manor, Fr. Demahar. Meadow Land«, J. KoprfvMfc. Midway. John 2wt. Moon Fjin, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Ath J. Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pesd*ro. Bteelton. A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerl], FT. Schlfrer. West Newton, JoMph Juvatt Wlllock, J PeterneL UTAH Helper. FiJ. Rrebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antoa Svet Joseph Tratnik la WISCONSIN Milwaukee, Joa. Koren. Sheboygan, John Zormaa. WEST ALLIS: Frank Skok. WYOMING Rock Sprinca, Louis Diamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo ta svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $8.; za pol leta H; sa Štiri mesece $2.; za četrt leta $130. New York City je IT. celo leto. Hato&xlna za Evropo je |7. m ce» lo leta, * M mm "Olil NARODA' NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 25, 1931 TU« LARGEST SLOVENS DAILY ta D.&L illlHlllllllllllllliiiiiiiimmiiii.iu.Mn SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN tL ŽIVLJENJA. 32 Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Razstavljena je v konferenčni dvorani med deli. ki pripadajo očetu, v ta namen je bil tudi naslikan. Tu sta bila oba motena in se nista več vrnila k pogovoru. Ko je stala Dagmar pozneje zopet enkrat nasproti Hollmanu, je gledal Gunter zamišljeno k njima. Naenkrat pa mu je šinila skozi gfeavo naslednja moreča misel: — Kaj, če so biia pisma, katera je Dagmar tako uneto skrivala pred menoj, od Holhnana? Ce je veljal njemu hrepeneči pogled, katerega je poslala v daljavo? KaJcorhitro pa se je zavedel te svoje misli, se je je tud' sramoval. — Ne, ona mi je vendar rekla, da ni ljubila nikoga / drugega. Jaz ne smem dvomiti o tem, čeprav bi rad, — si je mislil. Nemir pa je kljub temu ostal v njegovem srcu in Hollman mu je bil od tedaj nesimpatičen. OSEMNAJSTO POGLAVJE. 0 LJUDSKEM ŠTETJU Prvi začetki ljudskega štetja se- mi podatki so se zaključili in up»-gajo v dobo, ko so države dosegle i rahljali pretežno v upravne name-višje in močnejše organizacijske ne. fcrme in prevzele važnejše in kom-pbciranejše upravne posle. Take države so nujno zahtevale poznavanje številu prebivalstva radi cenitve davčne moči, produkcijske moči, obrambne moči itd. svojih državljanov. V Egiptu so se vršili prvi popisi, prebivalstva že 3000 le: pr. Kl, tO je v času graditve največjih piramid, ki spadajo med svetovna ču- mmm......i«................. Prvi census je obsegal okolo 150 tisoč oseb. pozneje v času cesarjev seveda več milijonov. Statistični pocatki S3 se celo tu in tam znanstveno obdelavali. Ulpian je izračunal med drugim tudi povprečno trajanje življenja za vsako posamezno starost, problem, katerega se je lotil pozneje šele zncanenitl astrcn 201 Edmund Halley okoli leta ff KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. da. Takih ogromnih del stari Egip- }690' SVOjem k0metu' ka" terega smo zadnjič opazovali leta' čani gotovo ne bi mogli dokončati, ako ne bi naprej poznali po načrtu vseh potrebnih faktorjev, kateri se dajo ugotoviti samo s štetjem. Kitajci, ki imajo svoje vrste svetovne rekorde (najdaljši zid, najstarejše .bankovce, najstarejše časopise, največjo enciklopedijo itd.), so iimr-K prvo štetje že 2300 let pr. Kr. Leta 550 so imeli Kitajci že merjenje zemljišča (katast-riranje). J udje so kmalu po izhodu iz Egip- Dagmar je bila v družbi izvanredno čaščena. Gospodje so se silili v njeno bližino ter ji dvorili in tudi dame sa se pustile premotiti cd sijaja njenega nakita, katerega je nosila pri red-]1'* imeli P1^0 ljudska štetje, katero kih prilikah. , omenja Mojzes v tretjem poglavju Princa Ludovika so pogosto videli v družbi n«mi državnemu urad-svoje žene! Ogenj, ki je že davno pogasnil, ne mc-re več žareti. 1910 in kateri je svetil tudi svetim •trem Kraljem na poti v Betlehem. Srednji vek ni imel t-ako urejenih, držav, kot je bil nekdanji rimski iimperij. Ljudskega štetja v pravem smislu skoraj ni bilo. Edino na Angleškem se je. izvršil leta 1086 popis prebivalstva in katastriranje zemlje. V začetku novega leta se je vršilo ljudsko štetje večinoma po mestih, ki so imela urejeno upravo. Pozneje se ije razširilo tudi na podeželsko prebivalstvo, toda brez pravega sistema. Zato tudi ni bilo primernih uspehov. Ljudsko štetje v današnjem stilu se je začelo v vseh kulturnih državah šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je napredek v teuniki (uvajanje strojev v produkcijo) odkril celo vrsto novih gospodarskih in socijalnih problemov, katere so morale vlade reševati. RAZVE POVESTI in ROMANI: SPLOŠNA KNJIŽICA: (Nadaljevanje.) Hran .. tu wet St. 37. Št- 38. Štev. 39. U St. 46. Magda St. 47. MisteriJ Štev. 48. Twudotc ti vrnil . Štev. 49. Tariaoov sin ____ Št. 40. Tarzanov sin, trd ve» Slika De Graje..... Slov. balade in V meteiu.......... Namišljen iboinik . To in onkraj Sotle Tarzanova mladost, trd. vez. .......... JO .1__ M .49 Št. 60. St. 5L St. 54. Št. 55. Št. 50. Št. 57. . JO ..1.20 ..lH JO Stev. 58. Glad (Hamsun* ... Št. 59. (Dostojevski) Zapiski mrtveca doma, L del....... .60 .s§ .1.20 JO S ^ Kretan je Parnikov fm i 26. marca: Dresden. Cherbourg. Bremen 27. marc«: Majrut'c, Cherbourg Sat urn ia. Trst II« tie France, Ham 28. marca; Cleveland. Cherbourg. Hamburg Lrvlalhan. Cherbourg Minnetunka. Cherbourg 29. marca: * Baltic, Liverpool 30. marca: Euro pa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, onerbourg New Amsterdam, Boulogne *ur Mer. Rotterdam 1. apri'a: President RooBevelt, Cherbourg, Hamburg Deutachland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sui Mer. Bremen Olpmplc, Cherbourg ■Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: SJinnekahds. Boulogne 8ur Mer 7. aprila: I>t O rasa Havre je uvedel prvo ljudsko štetje- tako imenovano "census", katerega j e prevzela poznejša rimska republika v svojo ustavo in kateri se je vršil kot svečan državni akt redno vsakih pet let. Census je obsegal štetje prebivalstva in premoženja. Na j splošen poziv se je moral vsak sa- ................................................ niku "censcrju" predpisane osebne. To si je neprestano držal pred očmi. j rodbinske in premoženjske podat- On si ni hetel priznati, da je žrjavica zopet žarela ter tudi grela. ke (nomen- praenomen, cognomen. Dagmar pa je našla v tem življenju dosti zabave in nič več ni mi- |bivališče, spoi in starost rodbinskih slila na svojo srečo. Vsak dan so se vršili novi plesi, zabave in druge prireditve. Velik bazar je bil tudi ciivotovorjen pod pokroviteljstvom kneginje. Vs so bili povabljeni. Dagmar je dobila mesto za predajo cvetk. Na lastne stroške je pustila okrasiti svoj šotor ter prodajala cvetke;sarjev x ie vršU census vsakih 10 za naravnost pretirane cene. in I*«neje vsakih 15 let in sicer v Njen uspeh je bil velik. : domovini vsakega posameznika ter Princ Ludcvik se je prvega dne ponudil kot pomočnika ter nastopil se je nana&il tudi »a ki niso svojo službo še prej, predno je bil o tvor j en bazar. Vse skupičke je dajala vodstvu bazarja ter si pridob:la velik sloves. članov, pesamezne dele premoženja z navedbo vrednosti itd.) Nesamostojne državljane ja zastopal varuh (tutor). Odsotni so se morali zgla-siti kasneje, toda osebno. V dobi ce- Par dni pozneje sta priredila večerjo. Vršila se je v dvorani istega hotela, kjer sta stanovala Gunter in Dagmar. Dagmar je pisjila svojemu očetu da noče kupiti ali najeti nikake vile. Zu par tednov sta debro nastanjena v hotelu ter priredita tukaj celo par zabav. To je tukaj bolj primerno kot pa ustanoviti svoje lastno stanovanje ter se vedno bahati z raznimi stvarmi. Gunter je tudi mnenja, da je storila prav in da bo tudi njen oče zadovoljen. Ce se hoče povabiti goste za dalj časa, potem jih je lahko povabiti v Taxemburg. Takrat ji je komercijski svetnik odgovoril: — Stori, kar smatraš za potrebno. Le ne opusti ni kakega zastopstva. Plemstvo obvezuje. — in begastvo tudi. Vsled tega sta si grof in grofica Taxemburg nadela čast, da povabita vse znance v hotel, na pojedino. Ta slovesnost je potekki skrajno krasno! Dagmar je razumela z vsakovrstnimi migljaji spraviti nekaj originalnega v sprevod. Veselje je bilo od pričetka veliko. To je bila zadnja prireditev sezije. Dagmar se je že veselila povratka na grad Taxemburg. Zdelo se ji Je krasno preživeti tam pomlad. Dočim je rnjen mož mislil, da se popolnoma uživela v novo življenje ter se boji vrniti na grad, je vendar hrepenela po tem. Ko sta se zadnji večer vračala z neke veselice v hotel, je vprašal Gunter: — Kako dolgo nameravaš še ostati tukaj? Pogledala ga je. — Rada bi se čimprej e mogoče vrnila domov, — je odvrnila hitro. Njegove oči so zažarele. — Ali ne boš trpela vesl osamljenosti, po teh bučnih veselicah? Zmajala Je smehljaje z glavo. — Veselim se tudi doma. Midva ne bova dolgo sama. Princ Ludovik bo prišel, kmalu po najini vrnitvi! — Papa želi tudi, da bi se dala slikati od Hottmana. Fina družba bo kmalu zbrana na gradu. Tedaj pa Je ugasnil plamen njegovih oči. — Pred kratkim al mi že rekla, da se ne boš dala slikati od Holl-manu, — Je rekel precej zadirljivo. Ona ni zapazila njegovega nemira1. — dede danes zjutraj sem dobila sporočilo od očeta, naj se to zgodi. — Toretf naj se to zgodi na željo tvojega očeta? — Seveda, tudi na mojo. Ce se pustim portretirati, se mora to zgoditi le od Hollm&na! Njegovi portreti ml zelo ugajajo! Stisnil Je skupaj zobe. Nftto pa Je rekel, navidez povsem mirno: — Določiva dan najinega od potovanja! — ltejprej morava napraviti par portovilnih obiskov, Gunter. Mi-9ltm, da prtttodndl pondeljek lahko odpotujeva. Dobro, Jas bom vse pripravil. 6 tam Je bil pogorcr končan. (Dalje prihodnjič.) bile rimski državljani (sužnji, pod-jarmljeni narodi itd.) Radi ljudskega štetja pod cesarjem Avgustom sta morala Marija in sv. Jožef iz Nazareta v Betlehem, kakor je znano iz sv. pisma. Pofleg censusa je uvedel kralj Servius Tullius tudi rojstne in smrtne matrike, ki so se vodile pri gotovih svetiščih, podobno kakor pri n-as v župniščih. Tako dob tj eni statistic- Ab POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma. II. del ........1.— St. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 i Št. 62. Idi jot. I. del. (Dostojevski) .90 ŠL 63. Idijot, II. del .......... .90 Št 64. Idijot. III. del..........* JO Štev. 65. Idijot. IV. del ...... .90 Vsi 4 deli ..............3.35 Št 66. Kamela, skozi uho fiivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero I Perica, Črtice ........................ZJ« Tigrov! zobje....................................1.— Tik u fronto ...................711 Tati«, (Bevk), trd. vem..........75 Tri indijanske povesti .......... .3« Tunel. »ne. roman................l.it Trenutki oddiha ................ 30 Turki mi Dunajrm .......... Tri legende • razpela, trd. ves. .65 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih narnikih: lie de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi ud«>bn«>str*U. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1« STATE STREET NEW YORK. N. Y. Tiso* In ena no« (Rape) vex. mala izdaja .... Tisoč in ena nai i. svezek......... II................. Ill................. KNJIG K SKUPAJ .$1.— .......13«, ........i«; ........1.50 ......$3.75 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO še dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN V robstvn (Matlčič) .............1.25 V gorskem zakotju ............ .35 V oklopnjakn okrog sveta. L del JO 2» d&l •ooooooeeooooooooooooa »W Večerna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki Ink visitor ................L— Vara (Waldova). brofi. ........ .35 Vojska na Satana. ■ slikami .. .25 Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo vezano ..............>. .75 broAlrano ...................60 Volk spokornik in druge povesti L-— Trdo vezano _..................1.25 Višnjega repatiea, roman. 2 knjigi 1.30! Vojni, mir ali poganstva, I. sv... .35 V pnstiv je 61a. III. sv ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spiti .. M Vodnik svojemu narodu ........ JS5 Vodnikova pratika L 1927...... -50 Vodnikova pratika L 1928 ...... .50 Vodniki in preporoki ...........60 Zmisei smrti ...................f»0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska.......... .75 Zadnja pravda, broS. .......... .50 Zgodovina o nevidnem človeka .. Jt5 Zhoaj Iz Boru .................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. sv. skupaj ........1.50 Zvesti sin. povem .............. .25 Ženini naše Koprnflc •••••••••• «45 Zmote In konec gdč. Pavle.......45 Zlata vao ...................... Ji Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: IL del ........................40 Znamenje Atirih (Doyle) ....... .50 Zgodovinske anekdote ....:..... .3tt Z ognjem In mečem ..............3,— Zločin in kazen, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega h u zarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... JHI Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 sv. Vojnomir ali poganstvo .... i3 t. sv. Hudo bresdno .....................35 3. sv. Vesele povesti .........................35 4. vs. Povesti In slike .....................35 5. sv. Atudent naj bo. Na4 vsakdanji kruh............................................jg,5 SPISI ZA MLADINO: <«ANGL) 2. sv trdo vessno. Pripovedke ln pesmi ........................ it 3. sv. trdo vesano. Vsebuje 12 pove*« ........................ M 4. sv. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ jS« 5. sv. trdo vessiK. Vinski brst .. .50 6. sv. trdo ves*mo. Vsebuje 10 povesti ..........................Ml S. aprila: Mauretanis, Cherbourg Ct-orge Washington. Cherbourg; men Hremen. Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. aprila: > Paris. Havre llomcic, Cherbourg Koma, Xapoli. Uenova 11. aprila: Slimiewuska, Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst (IXLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: L.ev:;ithan. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albi-rt Bal lin, Cherbourg. Hambuig 16. aprila: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. I-ouis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennlatid, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengarla, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: I>resden. Cherbourg, Bremen I>a Bourdonnais, Havre 24. aprila: O'ymplc, Cherbourg Breni»-n. Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam Augustus, Xapoll. Genova 25. aprila: lie de Krn nee Havre (IZI.ET) Minn.-t<.nku Cherbourg 29. aprila: Mai:retania. Cherbourg President Kooeevelt Cherbourg. Hamburg Heiitnchland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic. Chertx^mrg Hamburg General von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen IGRE: BeneAkl trgovee. Igrokas v 0. dejanj .M Cyrao de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vesano ..........................1.79 Bdela, drama v 4. dej........... Jf Marta. Semenj v Richmond a. 4 dejanja ...................... M Ob vojski. Igrokas v Otlrlb slika b it Tončkove saj ne ha Miklavžev večer .Mlsdlnska igra s petjem v 3. dejanjih .................. M R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čspek), ves. ...........48 Revizor, n dpjanl. trda vesana .. .7S Veronika Desenifika, trda ves ....1.50 Za krii in svobodo, Igrokaf v B. dejanjih ...................... iS Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec. 5. dejanj.....M 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. M Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Ves talk a. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. Bo&tjan, Junafciui deklica. Materin blagoslov .... .30 15. snop!* Turki pred D a najem. Fabjola In Neia ............ JO 20. snopič. Sv. Jnat; Ljubesen Marijinega otroka .............. .50 m SEDEM KNJIG za DEDEK JE PBAVIL... MESUA^ ::::::::■ MLADIM SRCEM ^^ SUNEŠKI INVALID s PARIŠKI ZLATAR^ Knjiga za mladino, ki vsebuje dve-ljubki pravljici. _ 'Knjiga je bogato okrašena s slikami . Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njesovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. :biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. 'burljivi doživljaji mladega mornarja. Skfajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. "dat K* ANQirn TTTT*£TTA VHTWA181 strani deb^a knjiga s slikami- v nji * natančno DAljILari DAU-1 U i«S AA V U J M -A. opisana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR................... -šalo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street ==ff= New York, N. Y. ~3E: dE MBk, ; __j___