Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (1/12 0C), soboto (3/13 0C) in nedeljo (4/10 0C) bo pretežno oblačno. V nedeljo možen dež.
Četrtek, 6. oktobra 2016
številka 40 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Aktivirani očki, srečni malčki
Velenje, 1. oktobra - Mnogi so bili sredi septembra žalostni, ker je slabo vreme preprečilo tradicionalni tek očkov na Titovem trgu, saj je bilo sprva rečeno, da prireditve Velenje se predstavi letos ne bo. K sreči so si organizatorji premislili. Prireditev so
združili s Podjetnim Velenjem. Da je bila želja očkov, da tečejo s svojimi malčki, velika, dokazuje podatek, da se je desetega zaporednega teka udeležilo 172 očkov in 282 otrok, kar je največ doslej.	■ bš
Slovesno ob prazniku Občine Šoštanj
Šoštanj, 30. septembra - Na osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Šoštanj se je tamkajšnji župan Darko Menih ozrl na dogajanja v lokalni skupnosti v zadnjem letu, opozoril na pridobitve in težave. Med drugim so občanom, ki s svojo dejavnostjo izstopajo iz sivine povprečja, podelili tri plakete, prav toliko priznanj Občine, tri županova priznanja ter zlatim maturantom knjižno darilo in denarno nagrado. Več na strani 3.
a tp
Glasovanje o zaupnici
Šmartno ob Paki - V ponedeljek, 10. oktobra, se bodo ob 18. uri sešli na prvi seji sveta po poletnih počitnicah svetniki Občine Šmartno ob Paki. Med drugim bodo na njej v uvodnem delu razpravljali o zaupnici županu Janku Kopušarju.
Ta je to napovedal na julijski seji po dogodkih v zvezi s predstavitvijo trase hitre ceste tretje razvojne osi na območju lokalne skupnosti. Ti dogodki so bili - kot je takrat dejal - pika na i nezadovoljstvu nekaterih občanov, »zato sem se odločil, da si je v tem trenutku treba nastaviti ogledalo. Pripravljen sem mesto zapustiti drugemu, ki bo delal v interesu tistih, ki so v tem trenutku nezadovoljni. Odgovornost za dejanja prevzemam,« je med drugim dejal ob predlaganem glasovanju o njegovi zaupnici. Glede na število svetnikov v koaliciji bo ta gotovo izglasovana.	a tp
Majhnost je lahko priložnost,
V
če * * *
Tatjana Podgoršek
Nobena stvar, pravijo, ni za vse dobra. Tako bi se človek težko odločil, ali je bolje biti velik ali majhen, kajti vse ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Tisti, ki so majhni, menijo, da je bolje biti velik, in obratno.
Z zanimanjem sem prisluhnila znanki, kako je modrovala o tem, da menda živi »v majhnem okolju«. Majhnem ne zaradi velikosti območja, števila prebivalcev, ampak zaradi majhnosti v glavah nekaterih. Verjame, da je nekaj k temu pripomogla gospodarska kriza in naraščanje revščine, a vsega trendom počez ne kaže pripisati. Opisala mi je nedavni primer, na las podoben kakšnemu takšnemu, ki sem mu bila priča tudi sama. »Lasje so mi šli pokonci, ko sem slišala«, pravi »v vaškem kotu udeležence »okrogle mize«. Mleli so, kaj je za koga dobro in kaj ne. Sami bi si sicer želeli še kaj več, a so zadovoljni tudi s povprečjem. Veseli so, če je kdo pod njimi, kritični do tistih, ki so nad njimi. Sploh, če so ti za nameček še mladi. Ob tem so še kritizirali po dolgem in počez, kako da se nič ne da, ker se ne splača, kako je to in ono vse zanič ... Pa dobro vem, da za to, da bi bilo drugače, sami ne naredijo nič ali pa bore malo. In za marsikdaj niso potrebne vsote denarja, ampak ideja, pogum, dobra volja in vztrajnost. Seveda je veliko enostavneje pogledati k sosedu v krožnik in krementirati. Svojo nejevoljo in kritiziranje tako prenašati še na druge in povzročati nezadovoljstvo, ubijati voljo še tistim, ki jo imajo in si prizadevajo stvari dvigniti na višjo raven. Namesto da bi nekoga, ki se trudi »izdelek« narediti tako, da izstopa iz sivine povprečja, iz uravnilovke, pohvalili, ga »pribijejo na križ« češ, kaj si pa misli, da je. Gre se turizem - na primer - z buteljko za toliko evrov, mi ostali pa litrco prodajmo za kar nekaj evrov manj. Ukvarjajo se torej s tistim, kar ni njihova skrb. Raje bi bili veseli, ker bodo zaradi tega morda sami prodali kakšen liter vina več. Še lepše pa bi bilo, če bi se mu pridružili v »tekmi« za trg na svoj, izviren način.«
Pa smo pri jedru tistega, kar je želela povedati. O vinu v košarici, ki predstavlja protokolarno darilo nekega okolja in je priznanje za vinogradnika, nagrada za njegov trud. Recimo za vinogradnika v Šmartnem ob Paki, za vse vinogradnike tam naokoli. Nekajletna trda in zahtevna zgodba je že začela postajati lepa priložnost za butični, tudi vse bolj uveljavljeni in cenjeni zeleni turizem. Prav zato je »pljuvanje v lastno skledo«, umakniti se iz projekta zaradi užaljenosti (ali morda favšije)... bolj ali manj nerazumna in nepotrebna zgodba. A da se razumemo. Ne le pri svežem primeru, na vseh področjih se najdejo taki, ki so jim ocvirki s tujega dvorišča najljubši. Svojih pač ne vidijo. In zato zdrsnejo tudi pri tako preprosti nalogi, kot je sodelovanje. In to kljub temu, da primeri dobre prakse kažejo, da je v današnjih časih uspeh v povezovanju, sprejemanju kompromisov, dopolnjevanju, konstruktivnih kritikah, sprejemanju drugače mislečih, ne v nezdravem egoizmu, arogantnosti, zatiranju idej v kali... Tako bi bilo precej manj težav - tudi pri tistih drobnih dilemah - recimo pri iskanju predsednikov društev, sprejemanju ljudi, ki od drugod prihajajo v novo okolje, da se ne bi počutili nezaželene in bi se lažje vključili v dogajanje . Majhnost naj ne bi bila omejenost, ampak priložnost za to, da postaneš velik in s tabo vred tudi okolje, v katerem živiš.
Slovenska vojska »zavzela« Titov trg
Velenje, 3. oktobra - V ponedeljek dopoldne je Slovenska vojska na Titovem trgu pripravila zanimivo predstavitev vojaške opreme in poklicev. Tudi zato, ker so dopoldne v prostorih mestne hiše nabornike seznanjali ne le z njihovimi vojaškimi dolžnostmi, ki ostajajo kljub ukinitvi služenja vojaškega roka, ampak tudi z možnostmi zaposlitve v vojski. Več na 13. strani.	a bš
a
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

6. oktobra 2016
(T.
LOKALNE novice
Barbara Kelher »zlati« turistični vodnik
Urgentno pismo županov ministrici
Zgornja Savinjska dolina - Župani sedmih občin Zgornje Savinjske doline so pred nedavnim ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen poslali urgentno pismo. V njem so izrazili nezadovoljstvo, ker med naborom ukrepov v višini petih milijonov evrov za redna vzdrževalna dela ni nobenega ukrepa na vodotokih v Zgornji Savinjski dolini. To, po njihovem mnenju, kaže na popolno zanemarjenje načrtovanja in izvajanja del na porečju reke Savinje v zgornjem toku, kjer ta povzroča veliko težav in ogroža poplavno varnost Zgornje in tudi Spodnje Savinjske doline. Ministrico Majcenovo so pozvali na nujnost izvedbe projektov po prioritetah, še posebej pri sanaciji nabrežij in obstoječih vodnih objektov ob Savinji.
■ tp
Sprejem za vzgojitelje in učitelje
Velenje, 5. oktobra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sinoči v kulturnem domu Velenje ob mednarodnem dnevu učiteljev sprejel vzgojitelje, učitelje in strokovne sodelavce s področja izobraževanja v mestni občini Velenje. Zahvalil se jim je za njihovo prizadevnost in jim zaželel veliko delovnih uspehov. Glasbeni program sta pripravila izjemna glasbenika, Velenjčana Jure in Miha Smirnov Oštir.
Tkali nova prijateljstva
Velenje - V preteklem tednu je bila v Velenju na delovnem obisku delegacija Združenja rezervnih vojnih starešin Subotice, v kateri so bili Vojislav Raičevič, Aleksandar Ivovič in Petar Pejo-vič. Obisk je potekal v organizaciji OZSČ Velenje in OZSČ Mežiške doline. Delegacijo so sprejeli generalni sekretar ZSČ brigadir Martin Jugovec, predsednika obeh OZSČ Janko Avberšek in Albert Vodovnik ter predsednik PO ZSČ ZŠP Dušan Ajtnik.
Na osnovi pogovorov in izraženih idej so organizacije podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju. Cilji sodelovanja so negovanje pozitivnih tradicij in mirnodobnih vrlin.
Delegacijo sta sprejela tudi ministrica za obrambo RS Andreja Katič in župan MO Velenje Bojan Kontič. Med drugim so se pogovarjali o možnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju in nadgradnji tega sodelovanja na meddržavni ravni.
Delegacija sije ogledala znamenitosti Šaleške doline ter se seznanila z gospodarskim in družbenim utripom mesta in doline, nato pa obiskala še Koroško.
Dražba gradbenih parcel v Škalah
Škale - Prihodnji četrtek, 13. oktobra, ob 9. uri bo v veliki sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje) javna dražba za 11 komunalno opremljenih stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Krajevni skupnosti Škale-Hra-stovec. Parcele, ki so velike od 723 do 1409 m2, so na atraktivni lokaciji, in bodo na voljo po izklicni ceni 34 evrov/m2 (+ 22 % DDV). Zainteresirane dražitelje vabijo k ogledu parcel. Te so jasno označene in oštevilčene.
Preverjali potrebe občanov po širokopasovnih priključkih
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki se je aprila lotila projekta izdelave Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije za lokalno okolje, saj želi vsem občankam in občanom omogočiti možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti za potrebe dostopa do interneta in drugih tovrstnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe na več področjih: e-zdravstva, e-uprave, storitev v oblaku ... Za ta namen je izvedla anketo, s katero je preverila dejanske potrebe in interes občanov za koriščenje širokopasovnih priključkov.
Anketo so izvedli v dveh delih, in sicer od konca junija do sredine julija ter od konca avgusta do sredine septembra. Izpolnil jo je lahko en član vsakega gospodinjstva oziroma predstavnik podjetja ali organizacije. Prejeli so 77 izpolnjenih vprašalnikov. Največ so jih izpolnile fizične osebe, javne institucije pa se niso odzvale.
Anketa je pokazala, da za vsakodnevno elektronsko komunikacijo nekaj manj kot 97 odstotkov anketirancev uporablja računalnik in v enakem odstotku tudi pametni telefon, dobrih 83 odstotkov jih uporablja tablico, 72 odstotkov pametno TV in 32 odstotkov druge naprave. Glavne storitve, na katere so občani naročeni, so telefon (v slabih 91 odstotkih) in internet (dobrih 89 odstotkov), sledita kabelska (60) in IP televizija (32 odstotkov).	«tp
Velenje, 29. septembra - Prejšnji četrtek je v Velenju potekalo državno tekmovanje Turistične zveze Slovenije - Turistični vodnik. Prejemnica najvišjega priznanja - zlate značke Turistični vodnik 2016, je postala Velenj-čanka Barbara Kelher.
Turistična zveza Slovenije je razpisala tekmovanje v turističnem vodenju, namenjenem mladim od 15. do 29. leta. Na tek-
udeležijo državnega tekmovanja v turističnem vodenju v Velenju. Praktičnega dela se je udeležilo osem tekmovalcev iz vse Slovenije in vsi so opravili praktični del tekmovanja, vodenje po izžrebanih odsekih po Velenju. Podelitev nagrad je potekala v Muzeju premogovništva Slovenije, 160 m pod zemeljsko površino. Prejemnice značk (zlate, srebrne in bronaste) so prejele brezplačen
Varnostno obvestilo BSH Hišni aparati
Nazarje, 4. oktobra - Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje je v torek začela varnostno akcijo. V njej poziva lastnike prostosto-ječih plinskih štedilnikov Bosch, proizvedenih med januarjem 2009 in oktobrom 2011, naj preverijo priključne pritrdilne elemente. Ti so v redkih primerih lahko poškodovani. Zaradi tega lahko začne plin uhajati, pride lahko tudi do eksplozije.
Vsem prizadetim uporabnikom bodo usposobljeni serviser-ni tehniki poškodovane plinske priključne pritrdilne elemente brezplačno zamenjali. Ali je aparat del omenjene varnostne akcije, lahko lastniki preverijo na spletni strani www.gascoo-kingsafety.com ali pokličejo:01/5830700. Od januarja 2009 do oktobra 2011 so proizvedli 17 tisoč prostostoječih plinskih štedilnikov Bosch, največ so jih prodali na Nizozemski, v Belgiji in v Nemčiji.
■ tp
movanje za turističnega vodnika je prispelo 14 seminarskih nalog. Glede na regijsko razdrobljenost je ocenjevalna komisija sprejela odločitev, da se vsi kandidati
tečaj za turističnega vodnika, zmagovalki pa bo omogočeno tudi brezplačno opravljanje izpita za vodnika z državno licenco.
Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča
«t *
■m ■ >J
^Çf T,	-T"a J
Naročila: Naš čas l;0Î898 1750 ■ l
Knjižnica Velenje l 03 898 25 50 Cena 25 €
Vodnik po socialnih programih za starejše
Velenje, 3. oktobra - V mesecu oktobru je mednarodni dan starejših. V MO Velenje jim vse leto namenjajo posebno pozornost, v ponedeljek pa jih je na sprejem v Dom kulture povabil župan Bojan
Kontič. Projekt »Velenje, starosti prijazno mesto« občina izvaja že od leta 2009. Cilj projekta je izboljšanje kakovosti življenja starejših občanov, gre pa za projekt Svetovne zdravstvene organizacije pri Organizaciji združenih narodov. Seniorski odbor se sestaja sedem let. Sestankov se udeležuje okoli petindvajset seniorjev. V okviru projekta deluje koordinacijski odbor, ki mu predseduje Drago Seme. Ta mesec bodo izdali vodnik po socialnih programih, ki bo vseboval kontaktne podatke institucij, organizacij in društev, ki se ukvarjajo z denarno, materialno in pravno pomočjo starejšim. Predstavil bo tudi programe za pomoč v stiski, programe za invalide, pomoč po smrti, projekt Starejši za starejše, bivanje, prehrano, družabno življenje in izobraževanje starejših.
a bš
Savinjsko-šaleška naveza
O teži besed in posledicah težkih dejanj
Čebelarji v spomin na Janšo - Prazniki vina in piva - Celjsko podzemlje na ogled
Zdaj, ko je zadišalo po jeseni, nekaterim še kar »dišijo« predčasne volitve z vonjem po pomladi. Stanja, kakršno je pri nas, namreč vsi ne ocenjujejo enako. Eni bi dajali, drugi bi rezali. V takem grobem smislu nekateri res ocenjujejo besede našega ministra za sodstvo, ki je v zvezi s strahom, da bi »zadeva Bavčar« zastarala, izjavil, da bodo padale glave. Eni so si ob tem zaželeli, da bi res bilo tako, drugi so bili zgroženi. Pojasnila ministra Klemenčiča, da je bila to le besedna prispodoba, mnogi niso razumeli, bliže jim je bila grožnja. Nekateri so si že zaželeli njegove glave. Druge vrste grožnja, ki je visela nad nekaterimi študentskimi »starimi bajtami«, pa je napolnila fakultete in tam menda še nikoli ni bilo tako delovno kot zadnji čas. Mnogi so lovili rok za dokončanje študija. Čeprav je šlo ponekod kot po tekočem traku, zaradi tega ni bilo nič gledanja skozi prste. Pravijo. Neke vrste gneče je tudi okoli nekaterih naših bank. Pojavile se niso le govorice, tudi nekatere študije, ki kažejo, da je bila sanacija bank preplačana. Ali jim bo država v dobro državljanov kaj denarja »zasegla«, je seveda »up brez upa zmage«. Več šans ima menda zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki bo šel pred Ustavno sodišče. Je pa Slovenija le še nekaj korakov od tega, da bo dokončno sprejeta njena pobuda, da postane 20. maj svetovni dan čebel. V spomin na rojstvo Janše -Antona Janše, očeta slovenskega čebelarstva. V državnem merilu je bilo tako precej napeto, v našem okolju precej veselo razigrano. Če ne štejemo sobotnega dogodka v spominskem parku Teharje, kjer je bila spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. V ponedeljek pa se je začel prevoz posmrtnih ostankov iz laških rudniških jarkov na pokop v mariborski Spominski park Dobrava. Ta bo trajal dolgo časa. Nekateri se s pokopom tja še vedno ne strinjajo, a so ga sprejeli kot edinega možnega. Ob obeh dogodkih smo znova slišali besede o spravi. Tako celjski škof Lipovšek kot predsednik Pahor sta v Laškem menila, da je to prelomni dogodek za spravo.
Sicer so zadnji vikend marsikje zaključevali trgatev. V Šentjurju so opravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu, modre kavči-
ne, potomke mariborske matere. V Šentjurju se naslanja na steno znane Ipavčeve hiše, letos sta dvajsetletnici toča in slana prizanesli. Enako v Vojniku, kjer je potomka še prava deklina, saj šteje šele deset let. Tu se naslanja kar na pročelju občinske hiše. Veliko je bilo tudi prireditev v znamenju druge priljubljene pijače, piva. Ta zadnji čas še vedno najbolj vabi v Žalec k tamkajšnji posebni pivski fontani. Tu so v soboto v počastitev hmeljarskega likofa pripravili kar svoj »Savinjski oktoberfest«. Pripravili so ga tudi na Dolgi Gori v šentjurski občini. To je bila tudi dobrodelna prireditev, saj so udeleženci z nakupom vrčka piva tudi pomagali gasilcem pri nakupu novega vozila. Pivsko fešto so pripravili še v Podčetrtku, predstavilo se je osem malih pivovarjev. Ob tem so ponudili več vrst jedi, ki »sodijo« k pivu. Pa še posebnost: prvo slovensko tekmovanje v pohanju! Na njem se je izkazal tudi župan Peter Misja, kije skupaj z bratom zasedel drugo mesto. No, tudi brez tekmovanja v pitju piva ni šlo. V Celju pa so slavili dva pomembna dogodka. Prvi rojstni dan drevesne hiše v mestnem gozdu, na Glavnem trgu so (končno) tudi odprli TIC in Paviljon za predstavitev arheologije. Tako si bodo obiskovalci lahko ogledali arheološko zbirko, najdeno med obnovo celjskega starega mestnega jedra. Odkrite arheološke ostaline so po mnenju strokovnjakov zelo pomembne, saj močno spreminjajo sliko antične Celeie, poznoantično in srednjeveško obdobje pa »rišejo« povsem na novo. V enem letu se je tudi precej spremenila celjska drevesna hiša nad mestnim parkom. Iz drevesne opazovalnice je zaživela hiša za različna srečevanja, kreativne delavnice, pesniške večera in razstave. Vzbudila je tudi pozornost mnogih tujih strokovnjakov z različnih področij.
Pa še to: v Savinjski dolini je sicer lepa narava, a pri življenju Nature to le ni pomagalo. Mislim seveda na apart hotel Natura v Lačji vasi, ki so ga kaj kmalu po otvoritvi zaprli, potem neuspešno prodajali. Ker zanj ni zanimanja. Vendar povsem le ni res, da za ta apart hotel ni zanimanja: vanj so že nekajkrat vlomili.
a k
■
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 11
6. oktobra 2016

AKTUALNO
3
»Z delom sebi in drugim polepšamo življenje«
Na slovesnosti ob prazniku Občine Šoštanj podelili tri plakete in prav toliko priznanj Občine, tri županova priznanja - Zlatim maturantom knjižno darilo in denarno nagrado
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 30. septembra - V dvorani kulturnega doma v Šoštanju je bila osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku tamkajšnje lokalne skupnosti.
Slavnostni govornik - župan Občine Šoštanj Darko Menih - je ob tej priložnosti med drugim dejal, »da je delo še najboljše sredstvo, da sebi in drugim polepšamo življenje. To je tudi poslanstvo vsake skupnosti in v šoštanjski občini si po najboljših močeh za to tudi prizadevamo.« Kot je dejal, so morali že spomladi narediti rebalans proračuna, s katerim so za dva milijona zmanjšali prihodke in odhodke, saj ne morejo računati na denar iz Teša in Premogovnika Velenje, čeprav je občina s sprejemom prostorskih aktov in vsega potrebnega v največji možni meri sodelovala pri njunih investicijah. Zaradi izpada so morali preložiti v prihodnje izgradnjo prizidka in rekonstrukcijo glasbene šole, prenovo avtobusne postaje in izgradnjo spominskega obeležja Karlu Destovniku Kajuhu pri Žlebniku v Zavodnjah. Menih je zavrnil očitke, da sta občini Šoštanj in Velenje nenamensko in brez pravne podlage porabili denar, ki ga je po odškodninskem sporazumu nakazal Premogovnik Velenje. »Šoštanjska občina je imela vse do leta 2014, ko je prejemala denar, v podpisanem odškodninskem sporazumu natančno navedeno, za kaj ga lahko namenja - za vlaganja v javno infrastrukturo, za izboljšanje kakovosti življenja občanov.« Poudaril je, da so prebivalci Šaleške doline zaradi rudarjenja in pridobivanja električne energije prizadeti in da jim zato odškodninska
sredstva pripadajo. Po njegovih besedah se vse tri občine še dogovarjajo o sistemski rešitvi odškodnine, pripravljajo pa tudi od-
»Dobre stvari pridejo k tistim, ki si jih želijo; boljše k tistim, ki čakajo; najboljše k tistim, ki ne odnehajo.«
berkah in aktivno delo v občinskem štabu Civilne zaščite Šoštanj), Srečko Potočnik (za več kot 40-letno aktivno članstvo v
Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj ter zavzeto delo v domačih Ravnah). Dobitniki priznanj župana pa so bili: Anton Plazl, Prosvetno društvo Lokovica, ter Turistično društvo Topolšica podeželje. S knjižnim darilom in denarno nagrado so nagradili zlate maturan-
te: Patricijo Miklavžina, Simona Hudalesa ter Nino Jazbec. Poleg Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj so prireditev z nastopom obogatili otroci iz šoštanjskega vrtca in tamkajšnje osnovne šole.

\
Dobitniki priznanj in plaket Občine Šoštanj (z leve proti desni): Srečko Potočnik, Bogdan Lampret, Valentin Heindl, Franc Stropnik (prevzel je plaketo v imenu Milana Roškarja), Karl Drago Potočnik, Roman Kramer
škodninsko tožbo, saj se temu denarju ne bodo odpovedali.
V nadaljevanju je izpostavil pridobitve. Po večletni izdelavi in usklajevanjih so sprejeli nov občinski prostorski načrt, s katerim se ne ponaša prav veliko občin v državi. Pripravljajo celostno ter dolgoročno strategijo v prometu in turizmu. V javni infrastrukturi je med največje projekte uvrstil podpis 15-letne pogodbe za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih cest. Poleg omenjenega je občina pomagala tudi krajevnim skupnostim pri posodobitvi nekaterih cestnih odsekov, oktobra lani je Šoštanj dobil novo podobo Trga svobode. Tudi v sociali, vzgoji, izobraževanju, kulturi in športu jim projektov, s katerimi se lahko pohvalijo, ne manjka. Svoja razmišljanja je Darko Menih sklenil z besedami:
Občinstvo v polni dvorani kulturnega doma pa je še posebej toplo zaploskalo dobitnikom letošnjih občinskih priznanj in nagrad. Plaketo Občine Šoštanj so prejeli: Roman Kramer, ki že vrsto let zavzeto deluje v turizmu, je tudi član Občinskega štaba Civilne zaščite Šoštanj, Kari Drago Potočnik (plaketo je prejel za več kot 40-letno aktivno prostovoljstvo ter za 100-krat darovano kri), Milan Roškar pa za skoraj 30-letno članstvo v operativni enoti Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto); priznanje občine: Valentin Heindl (svoj pečat je pustil pri delovanju mnogih društev), Bogdan Lampret (prejel ga je za izredne zasluge za razvoj gasilstva v Ga-
Županovo priznanje za Turistično društvo Topolšica podeželje, prosvetno društvo Lokovica ter Antona Plazla
Knjižno darilo in denarno nagrado sta prejela zlata maturanta: Nina Jazbec in Simon Hudales.
Velenje pozelenelo do brona
Slovenija prva država z nazivom zelena destinacija sveta
Ljubljana, 28, septembra - Ob
svetovnem dnevu turizma 27. septembru je v sklopu dvodnevne mednarodne konference Global Green Destination Day na ljubljanskem gradu potekala svečana podelitev znakov Slovenia Green. Slovenija je ob tem dogodku kot prva država na svetu prejela naziv zelena destinacija sveta. Celovito oceno države je opravila organizacija Green Destinations, ki je pri tem upoštevala 100 kriterijev. Slovenija je dosegla 96-odstotno skladnost.
Znak so tokrat podelili tudi osmim slovenskim destinacijam (prejemniki srebrnega znaka Bela krajina, Brda, Kranjska Gora, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Slovenj Gradec, prejemnica bronastega znaka pa Velenje) in trem ponudnikom storitev. Skupno je tako zdaj v Zeleno shemo slovenskega turizma vključenih 17 desti-nacij in 10 ponudnikov.
Trajnostni razvoj turizma je strateška prioriteta Slovenske
Eva Štravs Podlogar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo, podžupan Mestne občine Velenje peter Dermol in mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, med podelitvijo priznanja
turistične organizacije, zato je leta 2015 uvedla Zeleno shemo slovenskega turizma. Gre za cer-tifikacijski sistem, ki združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Desti-
nacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja in z znamko SLOVENIA GREEN to zeleno delovanje tudi pro-movira.	■
■
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

6. oktobra 2016
Ustvarjajo že danes, kar bi lahko jutri
Družba Podkrižnik iz Nazarij z novimi prostori napoveduje nadaljnjo rast - Proizvodnja pogonov za pametne robote
Tatjana Podgoršek
V teh dneh mineva eno leto, odkar je zasebno podjetje Podkrižnik preselilo proizvodnjo z različnih lokacij na Ljubnem v eno na območju nekdanjega Glina v Nazarjah.
Po besedah Iztoka Podkrižni-ka, direktorja družbe, je obnova objekta nekdanje Gorenjeve Notranje opreme zahtevala kar nekaj časa, naporov zaposlenih in izvajalcev del. Vlaganja niso bila majhna, a kljub temu so bila manjša, kot bi bila izgradnja novega objekta, predvsem pa so pridobili čas. »Z novo lokacijo smo zagotovili tudi boljšo organiziranost vseh poslovnih in proizvodnih procesov, kar nam zagotavlja večjo konkurenčnost na trgu, hkrati pa omogoča nadaljnji razvoj novih izdelkov.«
170 zaposlenih, dobrih 10 milijonov evrov prihodka
Kljub za podjetje težkemu lanskemu letu (zaradi gradnje, prenosa in zagona tehnologij na novi lokaciji) so povečali realizacijo. 170 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 10 milijonov evrov prihodkov. Poleg produktov (po-
gonskih sklopov, specialnih kovinskih delov in kompleksnih sestavljivih delov) rast podjetja sogovornik pripisuje vlaganjem. V zadnjih petih letih so za to namenili 15 milijonov evrov. Je posodabljanje proizvodnje ključ do uspeha ali so to novi izdelki, za katere trdijo, da že danes ustvarjajo takšne, ki bi jih
Iztok Podkrižnik: »Uspeh ne pride čez noč. Za nami je 29 let trdega dela, težkih in lepih trenutkov.«
pravi direktor. Precej pozornosti namenjajo zaposlovanju. Iščejo najboljše ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in slediti viziji podjetja
lahko šele jutri? »Vlaganja so nujno potrebna za nadaljnji razvoj in obstoj vsakega podjetja. Zavedamo se pomena posodobitev, razvoja novih tehnologij in opreme. Ta nam omogoča proizvodnjo izdelkov, ki jih razvijamo in dobavljamo kupcem po vsem svetu po konkurenčnih cenah,«
Letošnja rast bo bistveno večja
Za letos Iztok Podkrižnik napoveduje še bistveno večjo rast. Kot zagotavlja, imajo jasno vizijo in strategijo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da vedo in razumejo, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj pogon-
ske tehnike, ki jo obvladujejo. Potrebno je nenehno prilaganje novim okoliščinam. Te se jim dogajajo vsak dan. »Svet se obrača hitreje kot v preteklosti. Kdor temu tempu ne sledi, se mu slabo piše.«
Iz 10 na 100 milijonov evrov prihodkov
Poslovno pot je podjetje začelo pred 29 leti z izdelavo unikatnega orožja, tri leta kasneje so se odločili za izdelovanje strojev, nato pogonskih sklopov. V naslednjih 10 letih načrtujejo za večino izjemno rast prihodkov - z 10 na 100 milijonov evrov - ter na pragu četrtega desetletja obstoja proizvodnjo pogonov za pametne robote - izdelke, kijih razvijajo sami. Od ustanovitve podjetja, pravi Podkrižnik, se ukvarjajo z najzahtevnejšimi obdelavami kovine in plastike. Izdelovanju unikatnega lovskega orožja je po 90. letu prejšnjega stoletja sledil razvoj strojev za rezkanje zelo zahtevnih zobnikov, ki jih ni bilo mogoče kupiti na trgu. »Vsako oddelano desetletje nam je omogočilo ukvarjanje in nadgradnjo z novimi tehnologijami. Tako danes razvijamo in proizvajamo vedno zahtevnejše pogonske sklope, opremljene z inteligenco in namenjene kupcem po vsem svetu. Ti pogonski sklopi se uporabljajo v različnih industrijah in aplikacijah. Od tod naša trditev, da imamo za prihodnost jasne cilje. Prepričan sem, da jih bomo dosegli ali celo presegli,« je še dejal Iztok Podkrižnik.
Gorenje Austria najboljši dobavitelj
Blagovna znamka Gorenje se v Avstriji uvršča med pet najbolj prepoznavnih blagovnih znamk gospodinjskih aparatov ter med pet največjih po tržnih deležih
Gorenja Austria je bilo ustanovljeno pred 41 leti, danes pa ponuja na tem trgu vse velike Gorenjeve gospodinjske aparate, po katerih kupci radi posegajo zaradi njihove oblikovalske privlačnosti.
Odlično so organizirani, zato ni čudno, da so si pridobili na-
grado najboljšega dobavitelja, ki jim jo je podelil Euronics Austria, ki je del druge največje evropske nabavne skupine Eu-ronics. Nagrado so prejeli zaradi dobrih izdelkov in storitev, odličnih poslovnih odnosov, hitrega reševanja težav, udeležbe na sejmih in močne rasti letos.
V Avstriji proda Gorenje letno okoli 120.000 aparatov vseh cenovnih razredov, med njimi so še posebej prodorni njihovi oblikovalski dosežki Gorenje by Starck, Gorenje by Ora ito ..., pravi Sandra Lubej, direktorica Gorenja Austria. Prav to so skupaj s številnimi tehnološki-
nadaljuje tudi v letošnjem tretjem četrtletju, september je bil po prodaji v Gorenju Austria najboljši v celotnem obstoju," pravi Lubejeva.
Gorenje v sosednji državi sodi med najbolj prepoznavne blagovne znamke gospodinjskih aparatov, v Avstriji pa so prisotni v
>
V Avstriji osvojili številne nagrade
Nekatere nagrade Gorenja Austria: nagrado Superbrand v kategoriji velikih gospodinjskih aparatov (2013) so osvojili predvsem zaradi inovativnih in dizajnerskih izdelkov. Na zelo pomembnem področju ekološke ozaveščenosti so za retro hladilnik prejeli nagrado Grüner Stecker 2009 (Der Grüne Stecker-Umweltpreis). Odlikuje jih tudi marketinška prepoznavnost na avstrijskem trgu, tako so skupaj z agencijo TBWA Wien prejeli nagrado Gold National (Werbe Hahn ORF) za najboljši radijski spot leta.
Ekipa Gorenja v Avstriji, na sredini direktorica Sandra Lubej
mi inovacijami aparatov in podpornimi storitvami v Gorenju Austrija izkoristili za dodaten preboj in rast v distribucijskih kanalih. Avstrijski trg gospodinjskih aparatov je v prvi polovici letošnjega leta zrasel za 2,5 odstotka, Gorenje Austria pa za več kot 8 odstotkov. "Rast se
Panoga gospodinjskih aparatov je dosegla letos v Avstriji 2,5 odstotno rast, Gorenja pa kar osem odstotno
vseh distribucijskih kanalih (pri tradicionalnih ponudnikih bele tehnike, v velikih pohištvenih salonih in trgovskih mrežah) ter vseh geografskih regijah. Najvišje tržne deleže imajo pri elektro specialistih, vendar tudi pri kuhinjskih pohištvenih specialistih beležijo vsakoletno rast in razvijajo zanje tudi posebne linije premijskih izdelkov, kot je Go-renje+, s katerimi nudijo posebno pozornost tudi temu prodajnemu kanalu.
GOSPODARSKE novice
Nov pomemben posel za Esotech

Velenje - Predstavniki Esotecha so v začetku septembra podpisali pogodbo za izgradnjo industrijske čistilne naprave za odpadne vode za Henkel Slovenija Maribor.
Napravo bodo dokončali do poletja prihodnje leto. Podpis pogodbe z eno najuglednejših družb v severovzhodni Sloveniji, ki je pomemben člen svetovne korporacije, jim na osnovi referenc, poslovne bonitete in strokovne usposobljenosti odpira vrata tudi za sodelovanje z drugimi proizvodnimi enotami v Evropi in širše.
mkp
V Gorenju zaključen skrbni pregled
Velenje, 30. septembra - Tako kot je bilo napovedano, je Panasonic Corporation v Gorenju zaključil skrbni pregled, ki se je začel 13. julija. Na osnovi tega se bo morda odločil za povečanje lastniškega deleža v Gorenju, vendar nobene odločitve o tem še ni bilo sprejete, so sporočili iz Gorenja, kjer dodajajo, da naj bi bile te znane konec prihodnjega meseca.
V TEŠ dan odprtih vrat
Šoštanj, 6. oktobra - V termoelektrarni Šoštanj bodo danes odprli vrata vsem, ki jih zanima njihovo delo, ogledali pa si bodo lahko tudi nov blok 6. Obiskovalce pričakujejo ob 11. in 16. uri.
Trije nominiranci za gazelo v regiji
Celje - Danes (v četrtek) ob 18. uri bodo na prireditvi v prostorih Šolskega centra Celje razglasili letošnje hitro rastoče podjetje v Sa-vinjsko-zasavski regiji.
Za petega finalista izbora Gazela 2016 se iz omenjene regije potegujejo tri podjetja, in sicer iz Velenja Mega M in Plastika Skaza (ta je bila že leta 2014 zlata gazela, v regiji pa je bila za najboljšo prepoznana tudi lani), ter Petre z Vranskega.
Slovensko gazelo bodo razglasili na prireditvi v Cankarjevem domu v sredo, 19. oktobra.
tp
Slovenija prva zelena destinacija
Ljubljana - Slovenija je na slovesnosti na Ljubljanskem gradu kot prva država na svetu prejela naziv zelene destinacije. Celovito oceno države je opravila organizacija Green Destinations s sedežem na Nizozemskem, ki je pri tem upoštevala 100 kriterijev. Slovenija je dosegla kar 96-odstotno skladnost. Gotovo razveseljivo, in to iz različnih zornih kotov, od prijaznega bivalnega okolja, ki ga imamo prebivalci te države, do zanimive turistične ponudbe.
Višja bonitetna ocena
Ljubljana - Bonitetna agencija Fitch je Sloveniji prejšnji petek kot zadnja od treh največjih bonitetnih hiš zvišala oceno. Popravila jo je za eno stopnjo, z BBB+ na A-. Obeti za bonitetno oceno so stabilni. Med razlogi za dvig ocene nazaj v razred A so v Fitchu navedli spodbudne trende v javnih financah, bančnem sektorju in gospodarstvu. So pa v Fitchu skeptični, da bo vladajoči koaliciji pred parlamentarnimi volitvami uspelo izpeljati pomembnejše strukturne reforme.
Pokojnine bodo višje za 0,4 odstotka
Ljubljana - Pokojnine se bodo od 1. oktobra zvišale za 0,4 odstotka. Vlada je dala soglasje za izredno uskladitev pokojnin. Povprečna starostna pokojnina (za julij je znašala 611,49 evra) se bo tako prihodnji mesec zvišala za 2,45 evra. To bo že druga uskladitev pokojnin letos. Čeprav je na posameznika skromna, pa je globalno precej visoka. Že januarska izredna uskladitev pokojnin, ki je bila nekoliko višja - 0,7 odstotka, pomeni vsak mesec 2,8 milijona evrov več za pokojnine, kar letno nanese 33 milijonov evrov.
Proizvodnje mleka naj ne bi povečevali
Ljubljana - Svet za kmetijstvo in podeželje RS je sprejel sklep, da se začasno skuša ustaviti povečanje proizvodnje mleka na kmetijah. Za to so namenili denarno nadomestilo, do katerega bodo upravičeni kmetje, ki se bodo vključili v shemo in leta 2017 ne bodo povečali proizvodnje mleka v primerjavi z referenčnim letošnjim obdobjem.
Čeprav se stanje na tem področju v Evropi počasi stabilizira, pa sektor mleka še vedno pestijo težave zaradi prevelike proizvodnje na eni in nizkih cen mleka na drugi strani. K poslabšanju razmer sta še dodatno pripomogla lanska odprava mlečnih kvot in ruski embargo na uvoz hrane iz EU.
Samsung Electronic menjuje telefone
Ljubljana - Zaradi okvar baterij je podjetje Samsung Electronic tudi v Sloveniji začelo menjavati telefone Galaxy Note7. Uporabniki ga bodo lahko zamenjali za novega. Sicer pa se korejski velikan trenutno srečuje še z eno večjo težavo. To so tožbe zaradi »eksplozij« pralnih strojev, poroča BBC. Nekateri pralni stroji, prodani v Ameriki, so eksplodirali v domovih njihovih strank, kar je lahko povzročilo poškodbe prostorov in ljudi.
a mz
■
■
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 5
6. oktobra 2016

AKTUALNO
5
Prodaja je bila transparentna, nakup pa gospodaren
Leta 2012 je Mestna občina Velenje kupila zemljišče ob Velenjskem jezeru, ki ga namenja prireditveni dejavnosti, na delu pa so uredili plažo - Za nakup v višini 650 tisoč evrov so glasovali vsi prisotni svetniki
Mira Zakošek
Velenje, 29. septembra - »Tudi danes vztrajam, da smo ravnali gospodarno in transparentno,« je na novinarski konferenci poudaril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Konferenco je sklical, ker so se v zadnjem obdobju pojavili očitki, da naj bi to zemljišče preplačali. Postregel je s številnimi podatki, ki dokazujejo, kako pomembno je to zemljišče za nadaljnji razvoj vse bolj perspektivne turistične dejavnosti v tem okolju. In ta »perspektiva« se odpira ravno s tem zemljiščem. Tu je med drugim potekal letošnji že 21. Pikin festival, ki je potolkel vse rekorde. Obiskalo ga je več kot 100 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Velenjska plaža pa je prav tako postala pravi slovenski biser, prav tako prepoznavna po vsej Sloveniji in med drugim razglašena za najbolj želeno kopališče. Na njej so letos kljub dokaj muhastemu poletju našteli 66 tisoč obiskovalcev. Na tem prostoru pa so še nadaljnji ambiciozni načrti, ki naj bi doseženo še dopolnili, predvsem pa pripeljali v to okolje tudi investitorje turistične dejavnosti.
BTC je od načrtov odstopil
Vse skupaj se je začelo pred 13 leti, ko je Premogovnik Velenje prodal zemljišče BTC-ju za 250 tisoč evrov. BTC naj bi tu zgradil velik vodni park. Mestna občina Velenje ni uveljavila predkupne pravice (na to odločitev danes letijo očitki, a bi bili gotovo še veliko večji, če bi občina takrat nasprotovala tako ambicioznim načrtom, kot jih je imel BTC). Časi so se spremenili, kriza je vse bolj kazala zo-
>
be in BTC je od investicije odstopil, njegovo podjetje V1 storitve, ki je bilo lastnik tega zemljišča, pa prodal naprej. Ravno leta 2012 bi bili imeli v Velenju velike težave pri organizaciji Pikinega festivala, saj se je bilo z lastnikom zemljišča zelo težko pogovarjati za najem tega prostora, ki si ga je občina želela pridobiti. Najprej je dobila ponudbo za odkup podjetja V1 storitve v višini 1,2 milijona evrov, kar pa jim je odve-
njegova tržna vrednost je znašala 850 tisoč evrov. Nakup so potrdili občinski svetniki na seji 10. aprila 2012, in to soglasno. »Vse je bilo povsem
transparentno in v skladu z zakonom. Ko zdaj takole gledam nazaj, bi lahko rekel samo to, da je škoda, da takrat Premogovnik, ko je prodajal to zemljišče, v pogodbo ni postavil klavzule, da mora BTC, če bo od investicije odstopil, zemljišče prodati nazaj po isti ceni,« pravi župan Kontič.
Zemljišče so odkupili po 22 evrov za kvadratni meter, danes ga plačujejo v Stari vasi po 33 evrov
tnik odsvetoval. Ko so kasneje od novega lastnika tega podjetja Tomaža Ročnika (ki je odkupil podjetje V1 storitve) dobili ponudbo, da zemljišče odkupijo za 650 tisočakov, so se za nakup odločili.
Vsi svetniki so bili ZA
čeprav to zakonsko ni bilo potrebno, so dali zemljišče oceniti,
vršina tako znaša skoraj 30 tisoč m2. »Informacije, ki so se v zadnjih dneh pojavljale v javnosti, da naj bi bilo to po podatkih GURS vredno zgolj 30 tisočakov in sosednji avtokamp 45 tisoč evrov, so naravnost smešne, saj danes odkupujemo zemljišča v Stari vasi, ki jih bomo namenili novemu Poslovnemu centru, po 33 evrov,« je poudaril Bojan Kontič.
Komunalni prispevek so BTC-ju vrnili
Župan Kontič je na novinarski konferenci tudi pojasnil, kako je
bilo s komunalnim prispevkom v višini 183 tisoč evrov, ki so ga morali vrniti. »BTC ga je plačal, ker je takrat še nameraval graditi, potem pa je od investicije odstopil in seveda tudi zahteval vrnitev že plačanega komunalnega prispevka. Tako določa zakon in zato smo jim plačani komunalni prispevek tudi vrnili.«
Občina bi rada pridobila tudi zemljišče avtokampa
Občina si želi pridobiti še ostala zemljišča na tem območju, da bi tako zaokrožila ponudbo na tem prostoru. Med drugim želijo kupiti tudi avtokamp, pa ne zato, da bi se z njim ukvarjali sami, ampak da bi s tem omogočili njegov še hitrejši razvoj.
Radi bi postavili oder in parkirišče
Prireditveni prostor, na katerem poteka Pika Nogavička, bi radi še bolje opremili in prilagodili tudi velikim srečanjem, ki občasno že potekajo na tem prostoru (letos je bil tukaj med drugim
Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, župan Bojan Kontič in Aleksandra Forštner iz urada župana
Za kvadratni meter odšteli po 22 evrov
Iz kupo-prodajne pogodbe, ki so jo razdelili novinarjem, je razvidno, da so za m2 tega zemljišča odšteli povprečno po 22 evrov. Gre pa za poslovno stavbo (kluba vodnih športov) velikosti 615 m2, dvorišče 4.303 m2, zelenico skoraj 24 tisoč m2 in park velikosti skoraj 600 m2, skupna po-
tabor SLS), predvsem pa načrtujejo postavitev odra in ureditev parkirišča, ki bi ga povezali z brezplačnim avtobusnim prevozom, pa morda tudi sistemom Bicy, tako da bi lahko obiskovalci puščali tukaj avtomobile, ka-
>
Velenjska plaža in prireditveni prostor odpirata dolgo načrtovane turistične ambicije
dar obiščejo Velenje. Projektov pa je po Kontičevih besedah še veliko, prepričan je, da bodo zanje v prihodnjih letih pridobili tudi investitorje, saj bo postalo to območje po izgradnji hitre ceste še bolj atraktivno.
Kontič z Ročnikom podpisal samo eno pogodbo
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je na novinarski konferenci tudi ostro zavrnil informacije, ki so se v zvezi z nakupom tega zemljišča pojavljale v medijih, da naj bi s tem služil podjetnik Tomaž Ročnik, ki naj bi tudi sicer pogosto »dobival občinske pogodbe.« Poudaril je, da je podjetnik Ročnik pripravljen zemljišče odkupiti nazaj za 100 tisočakov več, kot ga je prodal (je pa ob tem dodal, da ga občina v nobenem primeru ne prodaja). Zagotovil pa je tudi, da je on, odkar je župan (šesto leto), z Ročnikom podpisal samo eno pogodbo, in sicer je bila to nadaljnja izgradnja poslovno-stano-vanjske soseske na Gorici, kjer je bila ob nastopu mandata velika gradbena jama, ki je ogrožala sosednje stolpnice in resnično ni bilo druge rešitve kot naložbo nadaljevati. To se je ob koncu tudi pokazalo za pravilno. Zahtevno pa je z njim usklajeval neuresničene pogodbene obveznosti parkirišč pri Mercatorju in pogodbene obveznosti koncesijske pogodbe izgradnje in vzdrževanja cest. Vsi dogovori so bili zadovoljivo rešeni.
■
V knjigi same pohvale
10 let Upravnega centra Podrožnik v Mozirju - Glavni cilj: učinkovit in uspešen servis strankam
Na slovesnosti ob praznovanju jubileja so ugotavljali, da je bila odločitev o izgradnji upravnega centra
modra in da je ta učinkoviti 'servis' občanom doline.
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 29. septembra - Septembra pred 10 leti so v Mozirju predali svojemu namenu prvi objekt v državi, ki je združeval pod isto streho državno upravo na lokalni ravni, javne zavode in lokalno skupnost. Jubilej so
zaznamovali pred tednom dni s prireditvijo v sejni dvorani centra, v katerem so vse službe: od centra za socialno delo, upravne enote do zavoda za zaposlovanje, občine.
Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je ob tej priložnosti menil, da je bila odločitev o
njegovi gradnji modra in tudi potrebna, saj so bile službe razpršene po celotnem Mozirju, mnoge med njimi pa so delovale v neprimernih prostorih. Prednost urediti svojih zadev praktično od rojstva do smrti na enem mestu so v tem času prepoznali tudi občani vseh sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini. Sodelovanje med lokalno skupnostjo in državnimi službami je zelo dobro, kar se kaže med drugim tudi v kakovosti storitev.
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je zatrdila, da so v knjigi pohval in pritožb zapisane le pohvale. Ljudje se zavedajo prednosti in ugodnosti upravnega centra. Zasluge za to imajo tudi zaposleni, ki v viso-
ko raven storitev vlagajo veliko truda. Na skupnem odboru za kakovost, ki ga vodi, vsakokrat ugotavljajo, da v celoti izpolnjujejo glavni cilj: učinkovit in uspešen servis strankam ter poenoteno delovanje upravnega centra. Takšno raven želijo ohraniti tudi v prihodnje, čeprav je včasih težko zaradi finančnih omejitev in sprememb. Glede napoveda-
ne reorganizacije upravnih enot v državi pa je Cigaletova dejala. »Upam, da pri odločitvah, ki jih sprejemajo drugi in na katere nimamo vpliva, naša prizadevanja kljub temu ne bodo zaman. Vključno s koordinacijskim sosvetom županov in ostalimi se trudimo, da bi v Mozirju ostale vsaj določene službe. Verjamem, da so časi, ko so se občani
iz Zgornje Savinjske doline vozili s kolesom v Šoštanj po osebno izkaznico, mimo.«
Po mnenju župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika je Upravni center Podrožnik, ki so ga na samem začetku nekateri občani označili kot Pentagon, lepa zgradba, ki ima dušo in srce. To ji dajejo zaposleni.
a
Upravni center Podrožnik oziroma službe v njem s svojo dejavnostjo skrbijo za potrebe občanov na 508 kvadratnih kilometrov površin od reki Dreti ter zgornjem toku reke Savinje. Konec lanskega leta je na njem živelo 16.563 ljudi. Od tega jih skoraj ena tretjina živi v večjih centrih, kot so Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji Grad. Dve tretjini prebivalstva je razpršenega po sorazmerno velikem in geografsko razgibanem območju Zgornje Savinjske doline, ki je v dveh tretjinah opredeljeno kot demografsko ogroženo.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

6. oktobra 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda, 28. septembra
Odzvanjala je vest, da je poslanska skupina SDS s prvo-podpisanim Janezom Janšo dan pred tem vložila interpelacijo o delu vlade.
Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o motornih vozilih in novelo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki uvajata obvezno registracijo mopeda.
V Južni Karolini v ZDA je na neki osnovni šoli prišlo do streljanja, v katerem so bili ranjeni učiteljica in dva učenca. Policisti so nato vendarle uspeli umiriti mladoletnega napadalca.
jaškega roka, čeprav so ga pred osmimi leti odpravili.
Petek, 30. septembra
Državni svet je na izredni seji vendarle odločal o vetu na novelo zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb.
Bil je zadnji dan, ko so imeli študentje starih študijskih programov možnost končati šolanje, torej zagovarjati diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo. Gneča na fakultetah je bila precejšnja.
Umrl je Šimon Peres.
V	bolnišnici v Tel Avivu je umrl nekdanji izraelski predsednik in premier Šimon Peres.
Turška sodišča so za 32 tisoč ljudi, ki jih obtožujejo povezav s spodletelim julijskim pučem, odredile pridržanje pred začetkom sojenja.
Četrtek, 29. septembra
V	odzivu na vloženo interpelacijo je premier Cerar poudaril, da slovenska »vlada deluje dobro in skupaj napredujemo tako, kot smo si to zastavili«.
Vrelo je tudi okrog izjave Gorana Klemenčiča, ki je dejal, da bodo v primeru zastaranja zadeve Bavčar letele glave. Marjan Pogačnik je dejal, da ne bo dovolil, »da kdor koli grozi z nečim, za kar sploh nima pristojnosti«.
Vlada je dala soglasje za izredno uskladitev pokojnin.
Pred vlado se je na protestnem shodu pomočnic vzgojiteljic zbralo okoli dva tisoč pro-testnikov.
Gneča na fakultetah je bila precejšnja.
Francoska vojaška letala so začela operacije nad Irakom izvajati tudi z letalonosilke Charles de Gaulle. Letala naj bi napadla položaje t. i. Islamske države v Mosulu.
Ob strogem varnostnem nadzoru so se na pogrebu nekdanjega izraelskega politika Šimona Peresa v Jeruzalemu zbrali številni svetovni državniki.
Papež Frančišek je prispel v Gruzijo, kjer je od pravoslavne Cerkve doživel hladen sprejem.
Sobota, 1. oktobra
Vlada je sporočila, da bo po novem letu odpravila vračila pomoči in zaznambe na nepremičninah, saj je to številne starejše ljudi pahnilo v revščino, ker so pomoč iz strahu raje zavračali.
Poslanci so razpravljali o fizičnem kaznovanju otrok.
Odbor državnega zbora je po burni razpravi, ki se je najbolj vrtela okrog vprašanja fizičnega kaznovanja otrok, vseeno podprl predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini brez glasu proti.
Deželno sodišče v Gradcu je 27-letnika, ki je junija lani s terenskim vozilom zapeljal v množico, obsodilo na dosmrtni zapor v ustanovi za duševno motene kaznjence.
Švedska je sporočila, da bo spet uvedla obvezno služenje vo-
Erdogana zanima, ali Turčija bo članica EU ali ne.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Evropsko unijo pozval, naj se po mnogih letih le odloči, ali želi Turčijo za članico ali ne, saj da so »prišli do konca igre«.
V ZDA so se še naprej vrstili nemiri ob ubojih neoboroženih temnopoltih moških. Da bi se strasti pomirile, je policija objavila dva videoposnetka policijskega streljanja.
Največjo bolnišnico v vzhodnem delu Alepa, ki je pod nadzorom upornikov, sta zadeli najmanj dve bombi, narejeni iz sodov.
Nedelja, 2. oktobra
Na avtocestnem odseku Slovenske Konjice-Arja vas je pote-
Žabja perspektiva
Na avtocesti je potekala vaja za primer množične nesreče.
kala regijska vaja Množična nesreča na avtocesti.
Na Teharjah je potekala spominska maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Celjski škof Stanislav Lipovšek je ob tem izrazil nezadovoljstvo z obstoječim načrtom pokopa povojnih žrtev in urejanja grobišč.
Miro Cerar se je v Kjotu srečal z japonskim kolegom Šinzom Abejem, s katerim sta potrdila prijateljske odnose med državama in se hkrati zavzela za poglobitev gospodarskega sodelovanja.
Policija v etiopski pokrajini Oromija je poskušala s solzivcem in opozorilnimi streli raz-gnati protivladne protestnike, s čimer je sprožila prerivanje, v katerem naj bi umrlo najmanj 50 ljudi.
Na Madžarskem je potekal referendum o begunskih kvotah. Četudi je kar 98 odstotkov volivcev glasovalo proti kvotam, je referendum zaradi prenizke udeležbe padel.
Ponedeljek, 3. oktobra
Z žalno slovesnostjo se je začel prenos posmrtnih ostankov okoli tri tisoč ljudi iz Hude Jame. Udeležili so se ga svojci žrtev in nekaj visokih predstavnikov države.
Torek, 4. oktobra
Politiki so se ukvarjali s predlogom zakona o lekarniški dejavnosti. O usklajenosti ni bilo ne duha ne sluha, za povrh pa je aktu nasprotno mnenje izdalo tudi strokovno združenje.
Je vse pripravljeno za Uber?
Mediji so pisali o nenavadnem dogajanju na ministrstvu za javno upravo. Kljub zagotovilom Borisa Koprivnikarja, da nedavno podpisano pismo o nameri za sodelovanje s podjetjem Uber za Slovenijo ne prinaša nobenih obveznosti niti konkretnih ukrepov, so se namreč na omenjenem ministrstvu že lotili pospešene priprave zakonskih sprememb, potrebnih za prihod Uberja na slovenski trg.
V Beogradu je protestiralo več sto prebežnikov, ki so se nato peš odpravili proti Madžarski in zahtevali odprtje meja.
Po Haitiju je pustošil orkan Matthew, katerega vetrovi so otok dosegli s hitrostjo 230 kilometrov na uro, s čimer je orkan postal
Z žalno slovesnostjo se je začel pokop posmrtnih ostankov žrtev iz
Hude jame.
Za približno 80 tisoč študentk in študentov se je začelo novo študijsko leto.
Državni svet je odločil, da bo na izredni seji odločal o morebitni vložitvi odložilnega veta na noveli zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb.
Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil suspenz sporazuma z ZDA o uničenju viška plutonija v vojaške namene, za razlog pa je navedel sovražna ravnanja ZDA ter neizpolnjevanje zavez.
Evropska komisija je zavzela stališče, da je madžarski referendum o begunskih kvotah neveljaven, kljub temu pa naj bi v Bruslju spoštovali demokratično voljo madžarskega ljudstva.
najmočnejši orkan v Karibskem morju v zadnjem desetletju.
Leto dni kasneje
Jure Trampuš
Lansko jesen so v teh krajih vladale izredne razmere. Skozi Slovenijo so hodili tisoči, begunci, ljudje, ki so bežali pred vojno, revščino. Eksodus je bil resnično pretresljiv, v težke, stare obleke zavite družine, izgubljene na slovenskih poljih, so spominjale na svetopisemske prizore. Veliko ljudi jim je želelo pomagati, nekaj jih je bilo tudi prestrašenih, povsem razumljivo, le majhen delež pa je v množici prepoznal ne le grožnje, pač pa tudi možnost za širjenje sovraštva. Eni so to počeli zato, ker so pač takšni, drugi so si s tem nabirali politične točke, spet tretji niso nič razmišljali, ampak so v drugih iskali razloge za lastne težave.
Na začetku je vendarle prevladala človečnost, instinkt, da je ljudem na poti potrebno pomagati, ne glede na to, od kod so in zakaj bežijo.
Potem pa je prišlo do preobrata, politiki - oblast - je postavila ograjo in ekscese, ki so jih povzročili v množice skriti nasilneži, izkoriščala za vzbujanje občutka strahu. Obmejna polja so bila že dolgo prazna, v ljudi pa se je počasi zalezel strah, kaj se bo zgodilo, če bodo begunci prišli še enkrat. Res je, strah je včasih tudi upravičen, terorizem in nasilje sta popolnoma nesprejemljiva, a prestrašeni posamezniki vedno razmišljajo s čustvi, ne z razumom. Bojimo se tistega, česar ne poznamo. Podatki o tem, da je bilo v Nemčiji bistveno več kaznivih dejanj storjenih proti mi-grantom, kot pa tistih, ki so jih evropskega okolja nevajeni posamezniki storili proti domačinom, so za v strah potisnjene posameznike nepomembni. Neko žalostno posilstvo nasilnega prosilca za azil je odjeknilo bistveno bolj, kot pa odjeknejo običajni družinski umori, ki so del slovenskega vsakdana. V letu dni se nismo naučili veliko, strah pred tujci je še vedno učinkovito sredstvo politične demagogije. Ne morem trditi, da smo Slovenci ksenofob narod, na začetku devetdesetih je bilo tudi v Velenju veliko ljudi, ki so prebežali iz Bosne in Hrvaške. Bilo je res nekaj republikanskih popadkov, a vse je ostalo na politični margini. Res je, zgodili so se tudi izbrisani, ta najbolj umazana zgodba slovenskega osamosvajanja, ki je bila neposredna posledica občutka manjvrednosti, ki se zrcali v večvrednostnem pogledu na tiste, ki prihajajo z juga. Velenje je mesto, ki zna vsaj za silo živeti s svojo različnostjo. Ne trdim, da tukaj ni tistih, ki vihajo nosove nad ljudmi »s pol strešice«, celo kakšen občinski politik se javno zgraža nad tem, da v centru mesta ni slišati slovenske govorice (pri čemer ga kakšna druga ne bi motila - v Ljubljani je poleti denimo v centru mesta večkrat slišati angleški kot slovenski jezik). Trdim le, da skrajni nacionalizem v Velenju ni bil nikoli dobrodošel. Prikrito zgražanje, ignoranca, potiskanje v asimilacijo, življenje v vzporednih svetovih, vse to seveda obstaja, a sovraštvo do tujcev ni nikoli zares prešlo obrobja gostilniških debat in forumov. Morda ima to veliko opraviti z razredno sestavo mesta, gotovo tudi z njegovim nastankom, večina ljudi se je v Velenje pač priselila. Drugačnost vedno bogati. Družbe, ki se zapirajo v izolacijo, propadejo, brez prepiha skupnost vedno izgubi svojo elastičnost in prilagodljivost. Ali kot bi dejala predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Marina Lukšič Hacin: »Medkulturna izmenjava, odprtost spreminjanjem, vse to je že od nekdaj pogoj za preživetje neke kulture, izolacija pomeni smrt.«
Po svoje se to na nekem drugem nivoju zrcali tudi v Šaleški dolini; zaprta pod šaleškimi dimniki je (bila) dolgo ujetnica kotlin-skega vida, v kteem drugačne ideje, rešitve, mnenja velikokrat pomenijo grožnjo. Odprtje doline, četudi samo s sivino ceste, bi zelo pripomogla k prevetritvi rudarskega duha. Ko govorimo o beguncih, vedno najprej govorimo o sebi. Danes, leto dni kasneje, Evropa ni nič boljša, prej je slabša, iluzija o tem, da nas druži skrb za sočloveka in humanizem, je ostala zgolj to, kar je, iluzija. In ljudje iz Sarajeva so bili povsem enaki ljudem iz Allepa. Tudi nanje padajo bombe. Tudi nanje streljajo ostrostrelci.
Na delo brez odtisa
Velenje - V sklopu priprave Celostnih prometnih strategij Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj bo v Podjetniškem centru Standard potekala v sredo, 12. oktobra, med 9.30 in 11.30 delavnica pod imenom Na delo brez odtisa.
Največji generator dnevnih migracij v urbanem prostoru so namreč zaposlitvena središča in javne ustanove. Somestje Velenje in Šoštanj predstavlja območje, kjer dnevno migrira več kot 2.000 zaposlenih, med njima pa opravljajo poti tudi uporabniki srednjih, višjih in visokih šol, glasbene šole,
zdravstvenih, turističnih in rekreacijskih ustanov, kulturnih dogodkov in podobno.
Anketa o prometu in javnih površinah v Mestni občini Velenje, ki so jo izvedli v sklopu Celostne prometne strategije, je pokazala, da večina občanov potuje na delovno mestno z osebnim avtomobilom. Na delavnico Na delo brez odtisa vabijo predstavnike vseh večjih podjetij in organizacij, ki delujejo na območju celotne Šaleške doline. Pogovarjali se bodo o ukrepih, ki jih lahko zagotavljajo delodajalci z namenom, da spodbujajo zaposlene (ki jim razdalje to omogočajo), da za prihod (prevoz) na delo, namesto avtomobila, uporabijo kolo ali javni potniški promet oziroma pridejo peš namesto z avtomobilom. a mz
a
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 11
6. oktobra 2016

SOCIALA
7
Vsaka zaposlitev invalida nova zmaga
Za invalida in zavod - Kako širšo javnost ozavestiti o pomenu zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, so razmišljali na dnevu odprtih vrat?
Milena Krstič - Planine
Velenje, 22. septembra - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v četrtek na 75 lokacijah po Sloveniji pripravil dan odprtih vrat. Obogatil ga je s 170 različnimi dogodki - hitrimi zmenki, mini zaposlitvenimi sejmi, okroglimi mizami z delodajalci, predavanji, delavnicami, predstavitvami ... Glavni poudarek je bil namenjen zaposlovanju invalidov.
Na Območni službi (OS) Velenje so pripravili triindvajset dogodkov.
Petina brezposelnih invalidov
Invalidi sodijo med najbolj ranljive skupine brezposelnih. Med njimi prevladujejo osebe, starejše od 50 let, ter osebe s končano osnovno šolo. Skoraj 70 odstotkov invalidov v OS Velenje (avgusta jih je bil v evidenci brezposelnih 1.200, petina vseh) je dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so na zavodu prijavljeni več kot eno leto. Torej ni naključje, da je bila rdeča nit letošnjega
Osnova je ...
Osnovo za povečanje zaposljivosti in socialne vključenosti invalidov, možnosti za enakovredno udeležbo na trgu dela s kreiranjem ustreznih delovnih mest ter boljšo izrabo finančnih sredstev, ki jih država namenja za pospeševanje zaposlovanja invalidov, ureja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji.
dneva odprtih vrat zavoda prav zaposlovanje invalidov, osveščanje širše javnosti o pomenu zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.
V okviru dneva odprtih vrat so o svojih izkušnjah govorili tudi sami. V Kari-
če - jaz pa ne bi bila tvoja partnerka. Ne bi prenesla, da me ne vidiš. Kaj ji lahko na to odgovoriš? Mogoče je pa bolje, da te ne,« se je malo pošalil. »Ali primer, ki se mi je zgodil, ko sem šel iskat nalepko za parkiranje na mestu za invalide. Mla-
di njegova zaposlitvena kalvarija. Danes ima to srečo, da spet dela. Preko javnih del na Združenju prijateljev slepih, kjer se ukvarjajo s projekti, kako jim olajšati in polepšati življenje. Ni pa to trajna rešitev. Javna dela so zgolj začasna.
ernem središču OS Velenje jih je popestrila predstavitev Zaposlitvenega centra GEA z zgodbo z naslovom S trebuhom za kruhom.
Slepa povabljena na zaposlitveni pogovor v klavnico
Sebastjan Kamenik je slep od rojstva. »Moja težava ne izhaja iz tega, da sem slep. To je dejstvo, ki sem mu prilagodil način življenja. Težava so predsodki ljudi. Zdajle, kar »vidim«, kako odmeva po vaših možganih - če ne bi videl, ne bi mogel tega in tega ... Ali pa, ženska ti re-
da dama me je vprašala, če imam avto. Nimam. Imam izpit? Nimam. Zakaj vam bo pa potem nalepka?«
Njegova slepa prijateljica je dobila vabilo delodajalca za delo v klavnici! »Ne vem, ali je mislil, da bo bolj humano, če bi bike z belo palico pokončevali?« je bil ironičen.
Premalo dobre volje
Sam pa je kot telefonist delal v Kovi-notehni. Ko je ta propadla, je prešel pod Merkur, in ko so se tam začele težave, je bil med prvimi, ki je pristal na zavodu. Z iskanjem novega dela se je začela tu-
»To je naša edina naša možnost. Da se tudi trud tistih, ki se zavedajo težav invalidov, začne obrestovati. Da politika od besed preide k dejanjem.«
Rehabilitacijo potrebuje tudi družba
»O najbolj izključenih v naši družbi premalo razmišljamo,« iz lastnih izkušenj v Inštitutu Integra, kjer se ukvarjajo z zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, pravi Sonja Bercko Eisenreich. »Večina invalidov se lahko izšola, a kaj, ko jih potem večino čaka zavod, občasna dela, pa spet zavod ...« Upa, da se bo počasi tudi
>
O svojih izkušnjah so govorili tudi brezposelni invalidi. Zelo slikovit, čeprav ne vidi, je bil Sebastjan Kamenik.
Ve, da delodajalec slepega težko zaposlili za trakom, v pekarni ... So pa delovna mesta, na katerih bi ga lahko. Od besed je treba preiti k dejanjem, udejanjati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji.
rekli so > Sebastjan Kamenik: »Država si nad teboj z leve in desne umije roko, ti se pa znajdi. Na srečo se je meni zgodilo, da sem s pomočjo zaposlitvene rehabilitacije začel znova verjeti, da se lahko stvari premaknejo.«
Primeri dobrih praks potrjujejo, da so invalidi ob upoštevanju njihovih sposobnosti, interesov ter zahtev in organizacijske kulture delodajalca zaposljivi na mnogih delovnih mestih
družba rehabilitirala do te mere, da bo (ponovno) svoj smisel videla v pomoči izključenim v obliki primernih delovnih mest in ne le v dobičku.
Na zavodu za zaposlovanje pa so odločeni, da bodo s podobnimi dogodki, kot je bil ta, z odprtim načinom dela k temu prispevali tudi sami.
Dneva odprtih vrat se je v Velenju udeležilo 200 obiskovalcev, med njimi tudi delodajalcev in predstavnikov različnih institucij, ki so pomembni partnerji zavoda pri spodbujanju zaposlovanja. a
Zaposlitvena rehabilitacija nov korak v karieri
Splet storitev, v katerih se invalidna oseba usposobi za ustrezno delo, se zaposli in zaposlitev zadrži - Priložnosti morajo prepoznati sami, strokovnjaki jim lahko pri tem pomagajo
Milena Krstič - Planine
V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje se je letos, do konca avgusta, v zaposlitveno rehabilitacijo na novo vključilo petdeset brezposelnih invalidnih oseb. S tem so pridobile možnost, da naredijo nov korak v svoji karieri. Zaposlitvena rehabilitacija je splet storitev, ki se izvajajo s ciljem, da se invalidna oseba usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži, v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. Izvaja se kot javna služba. V savinjsko-ša-leškem delu jo izvajajo Inštitut Integra, Inštitut za razvoj člo-
>
vekovih potencialov, in Racio, družba za razvoj človeškega kapitala v Velenju, ter Zavod Ruj v Nazarjah.
V Območni službi zavoda za zaposlovanje Velenje se z rehabilitacijskim svetovanjem invalidov ukvarja Polona Kunstelj. Z njo smo se srečali v okviru dneva odprtih vrat, ki jih je zavod tokrat poudarjeno namenil prav njim, da bi okrepil sodelovanje z delodajalci in drugimi pomembnimi udeleženimi na trgu dela pri zapo-
slovanju ranljivih ciljnih skupin.
»Invalidna oseba je tista, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice, telesne okvare, bolezni, zaradi česar ima bistveno zmanjšane priložnosti na trgu dela, pri delu in ohranjanju delovnega mesta. Rehabilitacijski svetovalec jih spodbuja, da spoznajo svoje priložnosti, prepoznajo znanja, zmožnosti, kompetence, skratka vse tisto, kar lahko ponudijo delodajalcu pri realizaciji zapo-
Nujno se je zavedati pomembnosti vključevanja invalidnih in starejših oseb v zaposlitev.
Polona Kunstelj: »Ni enostavno po dvajsetih letih opravljanja nekega dela začeti razmišljati o tem, če znam še kaj drugega.«
slitve. Običajno imajo slabo sa-mopodobo. Zelo so usmerjeni v to, česa ne zmorejo, česa ne znajo ... Spodbujati jih je treba pri
tem, da začno razmišljati drugače. Kaj pa bi lahko? Kaj bi lahko bilo tisto, kar bi lahko prinesli v delovno okolje.«
Če je neka ženska denimo dvajset let delala kot šivilja, pa potem tega zaradi okrnjenih sposobnosti ni več zmogla in je ostala brez zaposlitve, je nujno, pravi rehabilitacijska svetovalka, da začne razmišljati o tem, kaj pa bi lahko delala. »Čeprav je to težko. Če smo bili dvajset ali še več let vpeti v neko delo, ki smo ga vajeni, in potem pri petinštiridesetih letih starosti ostanemo brez zaposlitve, ni enostavno začeti razmišljati o tem, kaj še znamo, kaj še zmoremo. Spodbujanje k razmisleku pa je zelo pomembno, saj so še priložnosti.«
Najslabše je, če se prehitro vrže puška v koruzo, če se počasi, a vztrajno drsi v dolgotrajno
brezposelnost. »Znanja in sposobnosti po določenem obdobju, če jih ne opravljamo redno, pešajo, krnijo, po določenem obdobju, recimo petih letih, pa se povsem izničijo. Zato je nujno, da z ukrepi, različnimi spodbudami brezposelne osebe spodbujamo k zaposlitveni rehabilitaciji. Gre za sklop storitev, v katerih se osebam posvečamo individualno z njihovo soaktivnostjo.«
Pri tem je pomembna sleherna zaposlitev, čeprav zanje običajno trajajo krajši čas. »Delodajalci se pogosto soočajo z nestanovitnimi trgi, odvisni so od naročil. To je realnost, ki posledično pogosto privede do tega, da je zaposlitev začasna. Je pa. Pomembna je vključenost.«
a
Namesto Hartman Koletnikove Osojnikova
Velenje, 29. septembra - Od sobote, 1. oktobra, ima javni zavod Center za socialno delo Velenje novo vršilko dolžnosti. To je Anja Osojnik, ki je letos prevzela vodenje Centra za socialno delo Domžale. Osojnikovo je na predlog pristojnega ministrstva imenoval svet javnega zavoda velenjskega centra po tem, ko je razrešil dosedanjo vršilko dolžnosti Lidijo Koletnik Hartman.
Kot smo poročali, je ta odstopila z mesta direktorice iz osebnih razlogov 5. julija po dogajanjih v zvezi z dečkoma v rejništvu. Hartman Koletnikova še naprej ostaja zaposlena na ve-
lenjskem centru.
Predsednik sveta centra Drago Kolar je povedal, da bo v teh dneh v Uradnem listu objavljen razpis za novega direktorja ali direktorico omenjenega javnega zavoda. Po navedbah sogovornika so postopki od podanega odstopa do razrešitve Lidije Hartman Koletnik (od takrat do razrešitve je bila vršilka dolžnosti centra) trajali toliko časa zato, ker je svet zavoda pred razrešitvijo, tako kot v primeru njenega imenovanja, moral pridobiti mnenje lokalne skupnosti in soglasje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in
enako možnosti. Tako namreč določa zakon o socialnem varstvu.
Da spomnimo - danes že nekdanja direktorica velenjskega centra za socialno delo je bila tarča številnih kritik v zvezi z obravnavo primerov dečkov umorjene Velenjčanke, ki ju je center konec letošnjega marca namestil v rejniško družino proti volji njunih starih staršev iz Koroške. Poleg tega je kršitve pravil upravnega postopka v tem primeru na centru ugotovila tudi upravna inšpekcija. Ta - po navedbah Centra za socialno delo Velenje - ni presojala strokovnosti njegove odločitve.
Osojnikova je lahko vršilka dolžnosti za največ eno leto.
. tp
Diabetološka ambulanta znova odpira vrata
Šmartno ob Paki - Na zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki je kar nekaj let delovala diabetološka ambulanta. Dejavnost v njej je opravljal diabetolog Damjan Justinek iz Bolnišnice Topolšica oziroma iz celjske splošne bolnišnice. Čez letošnje poletje pa je ambulanta zaprla vrata, kar je povzročilo pri njenih tamkajšnjih uporabnikih slabo voljo.
Kot smo izvedeli na občinski upravi, so bile glavni »krivec« za to tehnične težave, ki jih je povzročila uvedba elektronskih receptov. Zagotovili so, da so že ukrepali in na sestanku z odgovornimi pred nekaj dnevi dobili zagotovilo, da bo ambulanta v najkrajšem možnem času znova delovala.
. tp
Naš čas, 8. 9. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

6. oktobra 2016
»Umazani« poklici med mladimi niso najbolj priljubljeni
Na Višji strokovni šoli ŠCV vpis manjši od želenega - Med brezposelnimi pa njihovih študentov praktično ni
Tatjana Podgoršek
Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki letos praznuje 20-letnico delovanja, beležijo nadaljnje padanje števila vpisanih študentov v njihovih šest programov. »Z vpisom v prve letnike seveda nismo zadovoljni. Kljub temu bomo ohranili vse programe, bomo pa zaradi manjšega vpisa morali združevati nekatere skupne predmete, kot so tuji jeziki in ekonomija. Kljub temu so lahko naši obrazi vedrejši ob spoznanju, da se število vpisanih aktivnih študentov bistveno ne zmanjšuje, česar pa ne moremo reči za tiste, ki se še vedno vpisujejo zaradi ohranitve statusa,« pravi ravnatelj šole Uroš Sonjak. Ali ni manj vpisanih statusarjev bolje za šolo?
»Številke so res realnejše, niso pa dovolj visoke za optimalno delo v razredih, kar povzroča težave tako študentom kot šoli. Zaradi premalo vpisanih je potrebno za določene udeležence delo prilagoditi, poleg tega morajo sprejemati kompromise pri urniku, kar za študij ni najoptimalneje. Za šolo pa je manj študentov tudi finančna težava. Do sedaj smo z raznimi ukrepi še držali glavo nad vodo, v novem študijskem letu pa bomo videli, na kateri strani gladine bomo.« Ves čas poudarjate, da so prednost višješolskih programov pridobljena praktična znanja med študijem in s tem takojšnja zaposljivost študentov. Med brezposelnimi, pravite, jih praktično ni. Zakaj, ocenjujete, vpis ni večji? »Eden od razlogov je ta, da študij vodi v poklice, ki jih imajo mladi za »umazane«, kar pomeni, da je
treba delati v proizvodnji. Drugi razlog so programi, ki niso lahki. Tretji razlog pa je morda okolje, ki ravno ne slovi kot študentsko mesto z ogromno možnosti za študente, kakršne poznajo v Mariboru, Ljubljani, Portorožu, kamor hodijo taki, ki si jih želimo in jih pričakujemo tudi mi.« Kateri so to?
»Študij na univerzah je za tiste, katerih cilj je delo v razvojnih oddelkih, laboratorijih, na inštitutih. Na višjih šolah se izobražujejo za proizvodnjo, za vzdrževanje tehnologij.«
Višje in visoke šole si praviloma ne bi smele biti konkurenca, pa so si. Zakaj?
»Zaradi velikega števila vpisnih mest. Tudi univerze startajo na celoletno populacijo dijakov zato, da zapolnijo prosta mesta. Vsi smo namreč financirani po številu študentov.«
Načrtujete za prihodnje študijsko leto kakšne ukrepe za normalno delovanje šole?
»Drastičnih ne. Glede na trende, ki kažejo na nadaljnje zmanjševanje generacij, pa lahko razmišljanja usmerimo v povečevanje števila programov in tako privabimo več študentov, a je to težko izvedljivo. »Bazen« dijakov je takšen, kot je. Trendi kažejo v naslednjih šestih letih nadaljnje padanje števila otrok. Večje število programov pa običajno pomeni delitev enakega števila dijakov na več različnih mest. Po drugi strani je ukinitev programa proces, ki ga je težko naenkrat prekiniti. Na vse programe se vsako leto vpiše nekaj študentov, in ko imaš vpisane, jih moraš pripeljati do konca. Če bo šlo tako naprej, se kljub temu zna zgoditi, da bomo kakšen program morali ukiniti.« a
Uroš Sonjak:» Za izboljšanje stanja bi bile potrebne sistemske rešitve.«
Odmeven uspeh OŠ KDK
Z zlatim športnim priznanjem za šolsko leto 2015/2016 ovenčane le tri šole v Sloveniji
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - »Ponosni smo. Pa še kako smo ponosni. In veseli,« je po podelitvi zlatega športnega priznanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je na natečaju Šport mladih Zavoda za šport Republike Slovenije prejela Osnovna šola Karla De-
>
Organizirali so šest tekmovanj na državni ravni
... Dejansko smo zastopani skoraj v vseh panogah in skoraj v vseh smo se prebili tik pod vrh, v nekaterih v sam vrh. Organizirali smo ogromno tekmovanj na regijski in državni ravni, dobro sodelujemo s športnimi klubi v kraju, veliko točk smo dobili za množičnost.«
Zlato priznanje pa ni prišlo čez noč. »Zanj smo se borili kar nekaj časa. Najprej smo dobili priznanje, potem osvojili bronasto športno priznanje, pa srebrno in zdaj zlato.«
Nataša Nedeljkovic, športna pedagoginja (za uspeh pa so zaslu-
»Startali smo z odbojko na mivki. Učenke so se prejšnji torek vrnile z državnega finala iz Portoroža kot državne podprvaki-nje, sodelovali smo, tako kot vsako leto, na področnem ekipnem atletskem tekmovanju v Velenju z ekipo učenk in učencev ter izvedli atletski športni dan. Imamo ta privilegij, da imamo svoje igrišče in vse pogoje za izvedbo teka na 60 m, skoka v daljino z zaletom in teka na 600 metrov, da lahko izvedemo šolski atletski četveroboj.«
Ponosna ravnateljica s športnimi pedagogi in pedagoginjo Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha in zlatim priznanjem.
stovnika Kajuha, dejala ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc.
Šola je ena od treh osnovnih šol v Sloveniji, ki ji je v šolskem letu 2015/2017 uspel ta podvig.
»Naše ekipe so zastopane v rokometu, nogometu, košarki, plavanju, smučanju, atletiki, odbojki
žni še športni pedagogi Tej Torej, Marko Novak, Boris Plamber-ger, Tomaž Herman in motivirane učenke in učenci) je povedala, da so tudi novo šolsko leto začeli dobro. O smernicah, načrtih in ciljih se vsakič dogovorijo na prvem sestanku aktiva v avgustu.
Trikrat v vrhu
Šolsko leto 2015/2016: Učenke so osvojile naslov državnih prvakinj v odbojki na mivki in dvoranski odbojki, sedmošolec Tomaž Turi-nek je postal državni prvak v teku na 300 metrov.
■
Na Gustavki kulturo preprosto živijo
Velenjska osnovna šola Gustava Šiliha je »naj kulturna šola« postala drugič - Učenci in učitelji veseli in ponosni - Vsako leto več kulturnih aktivnosti
Bojana Špegel
Velenje, 30. septembra - Ko
je spomladi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) razpisal natečaj za »Naj kulturno šolo« v Sloveniji, na velenjski osnovni šoli niso oklevali. Takoj so začeli pripravljati obsežno dokumentacijo in se prijavili nanj. Ker dobro vedo, da se imajo s čim pohvaliti. »Če sem iskrena, naziva letos nismo pričakovali, smo ga pa bili iskreno veseli. Že od leta 2009 imamo naziv kulturna šola, leta 2013 pa smo prvič postali »naj kulturna šola« med srednje velikimi slovenskimi šolami. Skupaj s podružnično šolo v Šentilju imamo trenutno 484 učencev in učenk,« nam ob obisku šole zaupa ravnateljica Liljana Lihteneker. Da kulturi vsa leta posvečajo veliko pozornost, pa nam zatrdi tudi kulturna koordinatorka na šoli Mateja Kunc.
Naziva »naj kulturna šola« ni lahko dobiti, za OŠ Gustava Šili-ha pa je dokaz več, da so na pravi poti. »Sadovi, ki jih sedaj pobiramo, so se gradili desetletja, začenši z našo folklorno dejavnostjo, pevskimi zbori in literarno dejavnostjo. Vsa leta jo le nad-
grajujemo. Večina kulturnih vsebin je v obšolskih dejavnostih, nekaj tudi v izbirnih predmetih, nekaj malega pa v obveznem ku-rikulu, kar velja za pevski zbor,« pripoveduje ravnateljica. Ko jo vprašamo, kako se učenci odzivajo na bogato kulturno ponudbo in možnosti rasti v njej, nam odgovori: »Mi kulturno šolo živimo, otroci vedo, kaj vse lahko pri nas dobijo. Zato ne potrebujemo posebne agitacije za vključitev v krožke. Največja težava je, da je ponudba tako velika, da nimajo toliko prostega časa, da bi se lahko vključili v vse, kar jih zanima.«
Kar 27 različnih kulturnih dejavnosti
Mateja Kunc je leta 2010 na šoli prevzela vodenje kulturno--umetniške dejavnosti. V kulturo na šoli je bila vpeta že prej, saj je bila mentorica različnih krožkov. »Leta 2010 sem prevzela tudi koordinatorstvo za kulturno šolo: ko se prijaviš na razpis za naziv, je treba dokazati, na ka-trih področjih delujemo. Tokrat smo morali oddati dokumentacijo za zadnja tri leta. V tem času smo na šoli učencem ponujali 27 različnih kulturnih dejavnosti, ki jih je opravljalo več kot 15 mentorjev. K temu lahko dodamo še
izbirne predmete, kot je gledališki klub in vzgoja za medije,« pripoveduje Mateja, ki poudari, da so že s tem dokazali bogato kulturno razvejanost na šoli. Dokazati pa so morali tudi, koliko prireditev so izvedli. V treh letih so jih našteli več kot 100, ker tistih manjših sploh niso zajeli. Ker ravnateljica močno podpira izobraževanje mentorjev, ki delujejo v kulturi, so z lahkoto dokazali tudi to. »Tudi zato šolo na vsakoletnem kulturnem bazarju v Ljubljani zastopa več naših učiteljev, redno pa obiskujemo tudi različna izobraževanja, ki jih pripravlja JSKD.«
Na šoli dobro sodelujejo tudi z zunanjimi kulturnimi ustanovami, kar jih le bogati. Še posebej po uspehih izstopa otroški pevski zbor šole, ki je na republiškem tekmovanju osvojil zlato. Zelo močni so v folklori, v kateri imajo kar tri različne skupine. Med njimi je doslej največ uspehov požela skupina »Šmen-tana muha«, ki je na državni ravni prav tako osvojila zlato prizna-
kulturne vsebine, od lutk do filma, risank do glasbe. Ko na šoli pripravljajo prireditve, nimajo težav z nastopajočimi. Več težav je s tem, da prireditev ni predolga, tako bogato in kvalitetno ponudbo imajo. Letos bodo še večjo pozornost dali kulturni dediščini. Priključili so se tudi dnevom evropske kulturne dediščine, ki tečejo prav v teh dneh. Za učence so pripravili dva kulturna
Na republiški prireditvi v Žalcu so naziv »naj kulturna šola« prevzeli velenjski podžupan Peter Dermol, ravnateljica OŠ Gustava Šiliha Liljana Lihteneker in mentorica kulturne šole Mateja Kunc.
Kulturna dejavnost na šoli je tako velika, da imajo pri pripravi prireditev vedno težave. Zato, ker se morajo potruditi, da te niso predolge, toliko zanimivega imajo povedati in pokazati.
nje. Na literarnem področju so se dvakrat povezali z Mostarjem, kjer so sodelovali na mednarodnem natečaju otroci poezije. Učenci iz Gustavke so osvojili prvo in drugo mesto.
Obe sogovornici pravita, da veliko pozornosti na šoli posvečajo tudi bralni pismenosti, pri oblikovanju vsebin kulturnih dnevov pa se trudijo, da mladim vedo-željnežem predstavijo različne
dneva - podali so se na kulturno zgodovinske ekskurzije po različnih delih Slovenije. Mlajši učenci so dodobra spoznali Šaleško dolino z okolico, starejši učenci pa so spoznali kulturno dediščino na Koroškem, Dolenjskem, Gorenjskem ... Danes bodo te dneve končali s folklorno prireditvijo, ki bo ob 16.30 v telovadnici šole.
■
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 11
6. oktobra 2016

KULTURA
9
V Sončnem parku posebna energija za kiparjenje
43. Mala Napotnikova kiparska kolonija osnovnošolcev bogato zbirko obogatila s 13 novimi kipi - Trije bodo del stalne zbirke v vili Rožle
Bojana Špegel
Velenje, 1. oktobra - Ob koncu minulega tedna je sonce razvajalo mlade kiparje, ki so ob ustvarjanju lesenih kipov in skulptur poiskali senco pod velikim drevesom pri vili Rožle. Eni so izkoristili tudi pokrito teraso, vsi udeleženci letos že 43. Male Napotni-kove kolonije pa so si bili edini, da je v Sončnem parku izjemno lepo ustvarjati. Mentor kolonije, akademski kipar Silvo Kretič iz Ljubljane, nam je zatrdil, da čutijo prav posebno, umetniškemu ustvarjanju naklonjeno energijo, saj je vizualni užitek ob pogledu na park okoli njih perfekten.
Mala Napotnikova kiparska kolonija ima dolgo tradicijo. Dolga leta so zvoki dlet in kladiv, ki so oblikovala les, odmevala v Zavodnjah nad Šoštanjem, v kiparjevem rojstnem kraju. Ko so tam začeli obnavljati šolo, so organizatorji, velenjska Medobčinska zveza prijateljev mladine, začeli kolonijo seliti na druge
lokacije. »To, da smo v zadnjih letih ustvarjali v zelo različnih okoljih, je dobro. Kot je dobro tudi, da smo v vili Rožle uredili razstavišče, v katerem lahko obiskovalci spoznajo najboljša dela iz prejšnjih kolonij,« ocenjuje sekretarka zveze Tinca. Kovač. Bila je vesela, ker so se tudi letos za sodelovanje na koloniji odločili na vseh šaleških osnovnih šolah, gostili pa so tudi učence šol iz Braslovč in Prebolda ter dva člana Društva Šaleški likovniki.
Ustvarjalnost, ki osupne
Dolgoletni mentor kolonije Silvo Kretič nam je povedal: »Na kolonijo vsako leto prihajajo nove generacije osnovnošolcev, mentorji so isti, a vedno tvorijo odličen tim. Mladi res znajo presenetiti s svojo ustvarjalnostjo. Letos je posebnost kolonije v tem, da smo za temo izbrali človeško figuro. Ta pa v kiparstvu ni enostavna, zato moramo v procesu ustvarjanja sproti reševati vprašanja, na katera naletijo eki-
Kiparjenja so se z vso vnemo lotila tudi dekleta. Večina je imela dleto in kladivo prvič v rokah.
pe. Težava je tudi v tem, da večina oblikuje svež lipov les. Če bi bil star leto dni, bi bilo delo lažje.« Ob tem je poudaril, da j| _ sije v vili že nekajkrat ogledal razstavo kipov, ki so jih mladi ustvarili v preteklih letih. »Nekateri od njih so likovno tako dobri, zanimivi, da človek kar osupne. Vsako leto znova me presenetijo,« še doda. Pri delu smo zmotili mlade-
Bruno Šonc: »Čeprav sem pričakoval, da bom klesal, sedaj gradimo montažni kip. Res je zabavno.«
ga kiparja Bruna Sonca, kije ustvarjal skupaj z vrstnicama iz OŠ Šalek. »Na kiparski koloniji sem prvič, jo pa poznam. Pričakoval sem, da bomo več delali z dleti, a sem zelo navdušen, da
smo se odločili za montažni kip. »Šravfamo,« pritrjujemo in tako kip gradimo sproti. Sam sem sicer navdušen nad risanjem, najraje ustvarjam s tankim rolerjem, po navadi stripe.«
Letos so udeleženci kolonije ustvarili 13 kipov in skulptur, trije od njih so bili v soboto, na zaključni prireditvi, izbrani za stalno zbirko. Vse letos nastale skulpture so prestavili v spodnje prostore vile Rožle, kjer si jih lahko ogledate do konca oktobra.
■
Kolesarnica -mozaik igrivosti
Na osnovni šoli Šalek Velenje uresničili idejo učencev - KulTURA je pri njih doma
Tatjana Podgoršek
Velenje, 27. septembra - Učencem Osnovne šole Šalek Velenje ne manjka idej. O tem zgovorno pričajo nekateri projekti. Tudi zadnja pridobitev - kolesarnica - sodi mednje. Zanjo pravijo, da ni zgolj le to. Je mozaik igrivosti, ki daje domišljiji krila.
»Šola je valilnica dobrih idej. Učenci vedo, kaj potrebujejo. Njihove smiselne pobude sprejmemo in se jih trudimo v čim večji meri uresničiti. Tudi ideja o ureditvi kolesarnice je »zrasla na njihovem zelj-niku«. Vse več učencev se vozi v šolo s kolesom in zaznali so potrebo po ureditvi pokritega prostora zanje,« pojasnjuje ravnateljica šole Irena Poljan-šek Sivka.
Kolesarnica tudi kot prireditveni in razstavi prostor
Še zdaleč - pravi sogovornica -to ni bil edini razlog, da so se lotili izvedbe ideje. S pokrito kolesarnico so namreč 'povezali' na-
vajanje učencev na zdrav način življenja z gibanjem, predvsem pa s spoznanjem, da so lahko kulTURNI, če poznajo prometne predpise, uporabljajo kolesarsko stezo, kako je treba poskrbeti za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Po besedah pedagoga, slikarja na šoli Borisa Oblišarja, so na
srečanjih šolske skupnosti, ki jo vodi, v ospredje ideje učencev o kolesarnici postavili vprašanje, kaj bi ta pomenila zanje in za šolo. Odločili so se za dvig kulture kolesarjenja na višjo raven, za spodbujanje učencev k uporabi omenjenega prevoznega sredstva. »Hoteli smo narediti nekaj, kar ne bo le stojalo za kolesa. Danes je pogled na vstop v šolo zaradi pokrite kolesarnice precej lepši. Veseli pa smo tudi zato, ker je od ideje do njene uresničitve minilo malo časa.« V pokriti kolesarnici je dovolj prostora za več kot 30 koles. Že v prvih dneh njene uporabe se je poka-
Matija Drolc, Irena Poljanšek Sivka in Boris Oblišar pred večnamensko kolesarnico
Kolesarnico lahko koristno uporabijo še za razstavni prostor izdelkov, za prireditve oziroma nastope manjših skupin. »Verjamem, da bomo prostor izkoristili za dobre namene, da bodo ideje o tem, kako kolesarnico uporabiti najkoristneje tudi takrat, ko bodo kolesa v garažah, pod njeno streho, srečevale »ideje na krilih domišljije.« Kultura kolesarjenja bo rdeča nit tega šolskega leta.«
zalo - tako Oblišar, da je kolesarnica zelo dober projekt, ki so ga učenci sprejeli zelo pozitivno.«
Matija Drolc, predsednik šolske skupnosti, je ocenil, da je pokrita kolesarnica za šolo in njene učence velika pridobitev. Idejo so začeli zavzeteje uresničevati lani, objekt pa lahko uvrstijo med arhitekturne bisere.
Pravljičarka
Velika avantura malega potočka je pravljica pobarvanka, avtorice Katje Kočevar iz Šoštanja. Knjiga je pot med mlade bralce našla že letos ob zaključku šolskega leta, ko jih je Kočevarje-va podarila Osnovni šoli Šoštanj
pesmi. Kako se pravljice narišejo, je razložila ilustratorka Kaja Kočevar, saj je to že njena tretja knjiga, ki jo je likovno opremila. Mogoče ni odveč razložiti, da sta pisateljica in ilustratorka mama in hči, sodelovanje, ki se je zače-
in tudi Vrtcu Šoštanj. Izdajo je omogočila Krajevna skupnost Šoštanj, besedila pa so v slovenskem in angleškem jeziku.
Minuli četrtek smo v okviru Galerijskih večerov lahko izvedeli nekaj več o knjigi in ustvarjalki, ki poleg pravljic piše tudi
lo v družinskem krogu, bo zato zagotovo trajalo še naprej. Katja ima v mislih že novo pravljico, Kaja pa veliko zvezkov skicirk, saj ima svinčnik vedno pri roki.
Glede na to, da je Katja Koče-var v našem okolju med redkimi ustvarjalkami, ki pišejo pravlji-
ce, je bilo zanimanje za srečanje z njo zelo veliko. V Mestni kavarni, kjer je za take in podobne dogodke lep prostor, se jih je nabralo veliko, ki so tudi prisluhnili veliki avanturi malega potočka in v pravljici prepoznali Pako, Savinjo in veliko Donavo. Ne glede na to, da gre za tekst in zgodbo za naše najmlajše, je bilo prijetno poslušati zanimivo vsebino. Ko-čevarjeva je z njo dopolnila zbirko prejšnjih šestih pravljic, kijih navdihujejo radovedna otroška vprašanja.
V večeru je sodeloval trio flavtistk Glasbene šole FKK Velenje, pogovor pa je vodila Milojka B. Komprej.
■ MBK Foto: Tonkli Dejan
Dnevi kulturne dediščine
Velenje, 3. oktobra - V Muzeju Velenje so v prvem tednu oktobra pripravili vrsto aktivnosti v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine. Letošnjo temo so naslovili Dediščina okoli nas. V torek so na Velenjskem gradu odprli razstavo Moje mesto, rad te imam Društva šaleških likovnikov. Danes pa pripravljajo Simpozij v spomin dr. Milanu Ževartu in ob 18. uri še odprtje razstave Šaleške značke. Simpozij bo v vili Bianci od 9.30 naprej. Konec septembra je namreč minilo deset
let od smrti dr. Milana Ževarta, častnega občana Mestne občine Velenje, zgodovinarja, ki je bil dolgoletni prijatelj in zunanji sodelavec Muzeja Velenje, ter pobudnika ustanovitve Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva.
Teden bodo sklenili z nedeljsko muzejsko delavnico za otroke, v ponedeljek pa si bo v Kinu Velenje mogoče ogledati premiero filma Pot v svetlobo, ki je posvečen akademskemu kiparju Cirilu Cesarju.
a bš
■
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 10
IG
KULTURA

6. oktobra 2016
Ljubezen do plesa je (tudi) dedna
Velenjski Plesni studio N začel 24. plesno sezono - Med njihovimi plesalci tudi otroci nekdanjih učenk - Letos vsaj ena celovečerna plesna predstava
ALTERNATOR
Velenje, 29. septembra - Z nastopom na velenjski promenadi je v 24. plesno sezono vstopil velenjski Plesni studio N. Ustanoviteljica plesne šole, plesalka in koreografija Nina Mavec Kren-ker, ob tem poudari, da so v Velenju edina plesna šola, ki goji sodobni, umetniški ples, ki so ga pred leti imenovali tudi izrazni ples. »Velik poudarek dajemo različnim plesnim tehnikam, osnova pa je balet, prilagojen sodobnim plesalcem,« poudari Nina. Z osnovami baleta začnejo že pri najmlajših, potem dodajajo različne tehnike. Njena najljubša je še vedno »limon« plesna tehnika, ki je zelo mehka, kar se pozna tudi v njenih koreografijah.
V novo sezono so letos vstopili z več kot 100 učenci in (prevladujočimi) učenkami. Plesnih mentoric je letos 5. Med njimi poleg Nine ostaja Dragica Mavec, Ninina mama, ki je bila začetnica poučevanja izraznega plesa v Šaleški dolini. Svojo noto učenju in koreografijam, ki jih ustvarijo z njimi, pa dajejo tudi
mentorice Polona in Lucija Boruta ter Mateja Rožič.
V zadnji sezoni so imeli zelo intenziven zaključek. Ne le da so pripravili pestro zaključno produkcijo Kresna noč, ki je bila narejena kot celovečerna predsta-
va, čez noč so dobili povabilo k sodelovanju na državni proslavi veteranov vojne za Slovenijo, ki je bila junija na Titovem trgu. Izziv so z veseljem sprejeli. Kresno noč so ponovili tudi na letošnjem Pikinem festivalu, sedaj
Letošnjo plesno sezono je Plesni studio N uradno začel z nastopom v amfiteatru velenjske promenade. Foto: Velimir Bunjevčevič
pa že nastajajo njihove nove koreografije in plesne miniature. Njihova plesna dvorana ostaja dvorana v kletnih prostorih Ga-udeamusa, kjer bo v novem šolskem letu zagotovo nastala tudi kakšna nova celovečerna plesna predstava. Verjetno bo otroška, dokončne odločitve pa še ni. Še prej bodo z dvema plesnima miniaturama sodelovali na republiški plesni reviji Pika Miga, ki bo kmalu v Velenju, in plesnem festivalu Živa v Ljubljani. Tudi tja sta se uvrstili dve njihovi plesni miniaturi. Seveda bodo na plesnih revijah in tekmovanjih sodelovali tudi v novem šolskem letu, ob koncu sezone pa bodo pripravili zaključno produkcijo, 24. Stopinje na odru.
Nina Mavec Krenker nam še pove, da je zelo vesela, ker v Plesnem studiu N plešejo tudi otroci njihovih plesalk, kar dokazuje, da se ljubezen do sodobnega plesa očitno tudi deduje. To potrjujejo tudi Nina, njena hči Zo-ja, ki je tudi odlična plesalka, in Ninina mama Dragica.
a bš
Muniju nagrada Casanova v Benetkah
Umetniško ustvarjanje Iztoka Šmajsa zaznamuje izredno nirano delo in poglobljenost v vseh zornih kotih. Eden je ukvarjanje z gestualnostjo (risbotvornost), drugi ukvaijanje ščenostjo v slikovnem prostoru in interakcijo v učinkovanju globin; tretji je prostor kot tak, ki ga je avtor že mnogokrat osmislil na njegov poseben, a domiselen in senzibilen način. Za avtorjem je trenutno izjemno, še ne dveletno obdobje, v katerem se lahko pohvali že z deseto mednarodno nagrado. Kot ugotavljajo kritiki, je v svojih delih še vedno svež, dovtipen, skromen in nevsiljiv. Med priznanji naj omenimo le zadnje odličje Shakespeare in Art, ki ga je prejel pred kratkim na trienalu v Veroni 2016, in vplivno nagrado Minerva 2016, ki jo podeljujejo znanstvenim in umetnostnim dosežkom v Lecci. Pred dnevi je prejel še plaketo Casanova v Benetkah in tako nekako zao-
discipli-recimo s poplo-
Spoštovani vabljeni,
že tretjo generacijo let je v Velenju, v bazenčku v Sončnem parku, mozaik Atlantida. Ob njem stoji skulptura Manifest. V Kulturnem domu Velenje žari steklena skulptura Sozvočje.
V	Celju in ob osnovni šoli v Velenju stojita velika kipa Antona Aškerca.
V	avli celjskega gledališča so portreti Mete Baš, Fedorja Gradišnika, Saša Pfeiferja in Rafaela Salmiča.
V	Mozirju, Nazarjih, Gornjem Gradu in Šentjurju pri Celju so kipi talcev v nadnaravni velikosti.
V	Šoštanju so pred Osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha postavljeni portreti kiparja Ivana Napotnika, dr. Josipa Vošnjaka in Franca Hribernika.
V	Ljubljani je v pritličju Kristalne palače postavljena steklena skulptura Okno v svet.
Ali veste, da je v Mozirju že od leta 1845 delovala podobarska delavnica Cesarjevih, prednikov Cirila Cesarja?
Ali ste že obiskali muzej na Velenjskem gradu, kjer je že deseto leto postavljena bogata stalna razstava kiparja Cirila Cesarja?
Poznate zgodbe, ki spremljajo vse te stvaritve? Poznate razmislek kiparja, ki je ustvaril velik del kulturne dediščine Savinjske in Šaleške doline?
Poznate notranje vzgibe humanista, ki je svoje življenjsko delo posvetil miru med ljudmi?
Dokumentarni film o večplastnem kiparju in ustvarjalnem oblikovalcu bo premierno predvajan 10. oktobra 2016 ob 19. uri v Kinu Velenje.
Film »Pot v svetlobo« je zgodba o talentiranem človeku, ki ga je življenje kalilo skozi dramatična doživetja, uporniku, ki je vztrajal pri svoji izpovedi, umetniku, ki je v svojem ustvarjanju stremel za resnico, človeku, ki ga je zvestoba osebnim vrednotam pripeljala do popolnega notranjega miru.
Umirjen ritem je upodobil v transparentni stekleni skulpturi Utrip srca, katere nastajanje predstavlja povezovalno nit filma, na katerega ogled ste vljudno vabljeni.
Vabljeni v imenu Ars Cesar, Mestne občine Velenje, Občine Mozirje, Festivala Velenje in Muzeja Velenje.
krožil ciklus uspešnih predstavitev svojih del v italijanskem prostoru. Ob tem je izrazil obup nad teorijo arhetipa in oznanil novo obdobje obravnave genotipa/fenotipa v umetnosti.
Muni ob vsem tem ugotavlja, da mu žal mednarodna priznanja v domačem ,	okolju ne prinašajo tiste
' \ K I _ prepoznavnosti, predvsem pa materialne podpore, ki bi mu omogočala, da stori še kakšen korak več na področju lastne promocije, pa tudi kulturne promocije države in mesta, v katerem deluje.	a
Muni s plaketama Casanova Award in Shakespeare.
Četrta razvojna os
Aleš Ojsteršek
Predstavljajte si neke vrste »muzejski internet«, izdelek, ki bi vam omogočal izkušnjo brskanja po spletu v njegovih zgodnjih časih. Skok v čas, ko je bil priklop računalnika na svetovni splet bolj fizično opravilo kot kaj drugega. Čas, ko je bilo v njem komajda kaj slovenskega, če pa že, je spletna »matkurja« z dnevnim seznamom zmogla opozoriti, da je ponujena nova vsebina. Zgodnjim uporabnikom je bilo skupno še, da so zmogli sestaviti kakšno manjkajočo html vrstico, če je kje pač kaj umanjkalo. Obstoječi realnosti se je ob bok začela postavljati nova, digitalna. In kot današnjo družbo vodi in upravlja generacija, rojena po ww II in pred www ter se to na spletu lepo odraža, pa v ospredje že vstopa generacija, rojena s spletom. Zanimiv razvojni izziv tako je ali bo tipu voditeljev starejšega kova uspelo »svoje« institucije pripraviti in ustrezno preliti na splet, ali pa bo to ena od nalog nove generacije.
Raziskave rabe medijev med mladimi že pokažejo (npr. raziskava Valicon 2016, spletna stran Ministrstva za kulturo RS), da je splet na prvih mestih zamenjal tradicionalne medijske hiše. Med tem, ko starejši na prvem mestu po zaupanju še vedno ohranjajo lokalne medije, po kriteriju zaupanja pa nacionalna tv in radio, mladi ubirajo drugo pot. Po kriteriju zaupanja so na prvih mestih spletni viri, nacionalna televizija pa zasede celo mesto za tujimi TV. V medijski krajini mladi uporabniki še vedno najdejo prostor za lokalne tiskane in radijske vsebine, a se kot vir v ospredje postavlja splet ... in Google.
Izhajajoč iz lastne izkušnje je npr. nemogoče misliti mladinsko organizacijo brez vzporedne digitalne realnosti, četudi je njeno poslanstvo neposredno, celo stalno delo z ljudmi. Procesi, ki jih je mogoče umestiti na splet, bodo nanj tudi umeščeni. Zadnja leta se kaže, da zadošča že tudi zgolj digitalna pot. Ni daleč čas, ko bo slika obrnjena. Kot so mladi moledovali starejše, da jim omogočijo dostop do varnih delovnih mest, bo generacija starejših, ki se ne bo digitalno opismenila, čez čas moledovala mlajše za znanje, ki bi ji omogočilo spodobno sobivanje v svetu digitalne realnosti. Bivanje, omejeno na stari dobri svet, bo bivanje na obrobju, ograjeno z digitalnimi ovirami, podobno današnjim arhitekturnim, s katerimi se morajo spopadati slepi, gluhi ali posamezniki s kakšnim drugim primanjkljajem.
Priložnost vključujoče družbe je tako mogoče misliti z novo obliko javnega interesa, ki posega v svet svetovnega spleta. Pri tem seveda ne gre za državo, ki bo tja korakoma vstopila tako ali drugače, temveč za sferi gospodarstva in civilne družbe. Prvo se je vanj že pogumno podalo, rast spletnih trgovin je dovolj pričujoča, druga pa je še generacijsko pogojena, vro-če-hladna. Kjer imajo besedo mladi, bo prisotnost in vir informacij tudi preko spleta.
Odprto ostane področje javnega interesa na področju pristojnosti občin. Koliko interneta in koliko spletnih vsebin ustreznega standarda bo posamezna sredina zmogla, je hitro galopirajoči izziv. Četrta razvojna os.
Poznopoletni festival uspel
Šmartno ob Paki - Minulo soboto je bila na spored še zadnja prireditev v okviru Poznopoletnega festivala, ki ga že nekaj let zapored organizira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter Klubom študentov šmarške fare.
Organizatorji so poskrbeli za raznolik program, ki je ponudil različne in zanimive dogodke. Kot zagotavljajo, je privabil obiskovalce tudi iz Šmartnemu ob Paki sosednjih ter malo bolj oddaljenih krajev. Otvoritveni dogodek - šmarška plaža in roštiljada, ki ga je popestril nastop tamburaške skupine Klinčeci, se je znova izkazal za odlično idejo. Vedno odlični pevec Andrej Šifrer je ustvaril sproščeno domače razpoloženje, narodnozabavni večer z ansambloma Smeh in Greh je poskrbel za tiste, ki so jih srbele pete. Svoj prispevek k festivalu so dodali tudi domači kulturni ustvarjalci, navdušila sta multi-inštrumentalista Boštjan Gombač in Janez Dovč, velja pa omeniti še skupini Društvo mrtvih pesnikov in Z3Ro-Z3Ro.
Mirjam Polh, direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, je povedala, da so z letošnjem festivalom kljub vremenskim neprilikam zelo zadovoljni. »Obisk, ocenjujemo ga na blizu 700 obiskovalcev, je potrdil pravo izbiro izvajalcev. Sami izvajalci pa so bili tako zadovoljni, da nas nagovarjajo, naj jih še povabimo.«
a Tp
■
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 11
6. oktobra 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Policist, ki uživa v delu z najmlajšimi
Vsak četrtek ob 8. uri na valovih Radia Velenje pripravimo tedensko policijsko kroniko. Po navadi se nam v studiu pridruži eden od 4 vodij policijskih okolišev na velenjski policijski postaji. Zadnji dve leti je to vsaj enkrat mesečno tudi Uroš Medved, ki se vedno potrudi, da policijska kronika ne zveni preveč uradno. »Jezik, ki ga pri svojem delu uporabljamo policisti, je trd, specifičen. Tudi slovnično pravilen ni najbolj. Zato se res potrudim, da dogodke opišem čim bolj zanimivo in razumljivo, če se da, jim dodam tudi malo hudomušnosti. Moram priznati, da sem radio kar hitro sprejel, sem rad prihajam. Televizije pa se
Policist Uroš Medved se trudi, da o dogodkih, ki so jih obravnavali policisti, ne govori v njihovem uradnem jeziku. Če se da, doda tudi malo hudomušnosti.
GLASBENE novice
še nisem navadil. Še vedno mi je težko sesti pred kamero, saj poročilo tisti, ki je na vrsti, podaja tudi v studiu televizije VTV. Osebno se nikoli nisem rad preveč izpostavljal, a to sem vzel kot del svojih delovnih obveznosti,« nam je povedal prejšnji teden po četrtkovi oddaji, ko je napovedal, da bo naš gost tudi v današnji.
Ob klasičnem poteku pregleda dogodkov v tedensko policijsko kroniko vedno skušamo dodati tudi preventivno noto. »Kadar je kaj aktualno, temo pripravim sam, nič pa nimam proti, če v oddaji dobim novinarsko vpraša -
K
nje. Zakonodajo dobro poznam, veliko delam tudi za preventivo, zato sem vajen dajati strokovne odgovore. Moram pa priznati, da najraje delam z otroki. Zame najbolj simpatični so prvošolci, ki me s svojimi vprašanji in odgovori vedno spravijo v smeh,« pripoveduje Uroš Medved, ki je letos zelo užival tudi v delu na Pikinem festivalu, v Pikini policijski postaji. K temu doda: »Lahko rečem, da festival poznam že dolga leta, kot študent sem tudi delal na njem. Obiskujem ga tudi s svojimi tremi otroki, zadnja tri leta pa na festivalu starše policisti za nekaj minut razbremenimo tako, da animiramo njihove malčke, ki so zelo radovedni. Dobro je, da nas vidijo v uniformah in da verjetno tudi zaradi takih sodelovanj spoznajo, da nismo samo »hudi«.
Uroš je Velenjčan, policist v domačem mestu je že 16 let. Da ima dobro kondicijo, skrbi s treningi teka, karateja in juda. »Tek je že od nekdaj moja strast, kar velja tudi za borilne športe. Zadnja leta vjudo klubu pomagam kot kondicijski trener, oblikujem in urejam pa tudi klubske spletne strani.« Da, tudi to zna, saj je bila njegova prva poklicna izbira in študij močno povezana z oblikovanjem, a ne želi, da razkrijemo, kaj to je. Zeljo smo upoštevali, Uroša Medveda pa boste v policijski uniformi zagotovo lahko srečali ne le v Šentilju, Pesju, Starem Velenju in Kav-čah, ki so njegov policijski okoliš, ampak tudi na preventivnih akcijah in predstavitvah, na katerih sodelujejo tudi velenjski policisti.
■ bš
Metalci Inmate imajo nov videospot
Velenjski metalci Inmate so objavili nov videospot za skladbo Endless Desires s svoje druge plošče Tree Of Life, ki je izšla avgusta lani. Verzija skladbe iz videospota se razlikuje od originala, saj je nove vokale posnel tudi eden od dveh novih voka-listov Aleksander Kolar. Video je posnel in sproduciral Marko Duplišak, zdaj tudi član skupine Inmate. V spotu, ki je bil posnet
dil svingovsko obarvano ploščo Swings Both Way iz leta 2013. Nastajal je kar nekaj časa, pri njegovi pripravi pa je Robbie sodeloval s producentom Guyem Chambersom, s katerim sta bila že pred časom uspešen tandem.
Backstreet Boys se vračajo z nastopi v Las Vegasu
Ena najbolj priljubljenih fantovskih skupin iz 90. let Backstreet Boys se vrača na koncertne odre. V Las Vegasu bodo imeli spomla-
Ina Shai predstavila prvenec
Martina Šraj je mlada glasbenica, ki jo je slovenska javnost spoznala v drugi sezoni šova Slovenija ima talent, danes pa ustvarja z umetniškim imenom Ina Shai. 1. oktobra je uradno izšel njen prvi EP album Over-
v Dubaju, nastopa Tia Kristian Tajnšek, pesem pa govori o naših brezmejnih neskončnih materialnih željah, ki izhajajo iz naših misli, in jih ni moč nikoli izpolniti. Inmate so konec septembra v novi postavi premierno nastopili v Ljubljani, v letošnjem letu pa jih boste lahko videli in slišali še v Celju, Škofji Loki, Kranju ter Ajdovščini.
Robbie Williams pred izidom novega albuma
Robbie Williams bo 4. novembra izdal nov album z naslovom Heavy Entertainment Show. Izid albuma napoveduje pesem Party Like A Russian, za katero je 42-letni britanski glasbenik posnel tudi zanimiv in predvsem hudomušen videospot, v katerem Williams nastopa v vlogi ruskega oligarha s kupom seksi podložnic. Novi album bo nasle-
di in poleti cel niz nastopov, prodajo vstopnic zanje pa so začeli že v teh dneh. Nekdanji lomilci najstniških src, Nick Carter, Kevin Richardson, Brian Littrell, A. J. McLean in Howie Dorough, bodo v Las Vegasu nastopili marca, junija in julija. Lasvegaško turnejo so poimenovali Larger Than Life. Skupina, katere zgodba o uspehu se je začela leta 1993, je doslej prodala več kot 130 milijonov albumov, navduševala pa je z uspešnicami, kot so I Want It That Way, Show Me the Meaning of Being Lonely in Quit Playing Games (with My Heart).
load, na katerem je zbranih pet pesmi v pop/soul stilu, ki jih je napisala v Londonu. Na njej sta tudi pesmi My Man in najnovejša Player, ki je tudi napovedala izid EP-ja. Pesem je zdaj dobila tudi vizualno podobo, pri snemanju videospota pa je pevka, ki že nekaj časa študira in živi v Londonu, sodelovala z mlado ekipo Carousel Films. Snemanje so izpeljali v začetku avgusta v bližini Londona, v Essexu. Večina kadrov je bila posneta v studiu, nekaj pa so jih posneli tudi zunaj
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
v urbanem okolju, kar se ujema s temo te pop-soul r'n'b skladbe.
Hamo & Tribute 2 Love praznujejo 10-letnico
Zasedba Hamo & Tribute 2 Love deluje že deset let. V desetletju obstoja so odigrali že skoraj petsto koncertov, izdali so štiri albume in številne videospote. Ob tej priložnosti, ko se ozirajo na začetek prehojene poti, predstavljajo tudi novi single Nazaj. Ta govori o želji po popravljanju preteklih
napak in vrnitvi v srečne začetke ljubezenske zgodbe. Nazaj je tudi edina pesem z zadnjega albuma Pol S, ki je niso posneli v živo. Po uspešnem letu 2015 so Hamo & Tribute 2 Love v letu 2016 šli še dlje in nastopali po številnih klubskih in velikih festivalskih odrih. Svojo desetletnico nameravajo proslaviti na prav poseben način in se s posebnim koncertom zahvaliti poslušalcem, ki so bend skozi leta vztrajno spremljali. Ek-skluzivni koncert v Orto Baru bo v četrtek, 27. oktobra.
1.	EUROART BAND - Želim ti
2.	ANZHE - Pozitiven song
3.	RIHANNA - Love on the brain
Euroart band prihaja s sosednje Hrvaške in že nekaj let navdušuje občinstvo s svojimi energičnimi živimi nastopi. Tokrat predstavljajo novo avtorsko pesem Želim ti, pod katero se podpisuje avtorski par Antonija Šola in Branimir Mihaljevic. Skupino sestavlja šest glasbenikov, ki delujejo že dolgo vrsto let, v tem času pa so sodelovali z znanimi imeni hrvaške estrade, kot so Oliver Dragojevic, Mišo Kovač, Tereza Kesovija, Massimo, Jasna Zlokic, Doris Dragovic in drugi.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Pvaninski abuhi - Ne muči me
2.	Frajerke - Tam kjer je moje srce doma
3.	Ansambel Vikend - Staram se
4.	Veseli Dolenjci - Do lune in nazaj
5.	Gorenjski kvintet - Dvigni glavo
6.	Ansambel Azalea - Kam se pelje svet
7.	Ansambel Vihar - Ko pride čas
8.	Mladi godci - Slavljencu
9.	Mladi upi - Dekle, poslušaj
10.	Prleški kvintet - Izginile so sanje
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ANIKA HORVAT
Anika Horvat predstavlja videospot za pesem Med dvema ognjema. Posneli so ga v legendarnem Studiu 14 RTV Slovenija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija, režirala pa ga je Dafne Jemeršič. Anika je pri novi pesmi sodelovala s Patrikom Greblom in Damjano Kenda Hussu, sicer pa letos mineva že 18 let, odkar je z Big Bandom RTV Slovenija posnela prvo ploščo.
LOS
VENTILOS
Los Ventilos so ravno včeraj izdali nov komad z naslovom Pod črto, s katerim napovedujejo izid nove plošče #aveš. Plošča bo izšla 15. novembra, skupina pa bo njen izid pospremila s promocijo in koncertom.
KING FOO
Po pestrem koncertnem poletju se člani skupine KiNG FOO, zbrani okrog znanega glasbenika in
avtorja Roka Goloba, predstavljajo s pesmijo Kristal. Ta bo svoje mesto našla tudi na njihovem prvem albumu, ki ga napovedujejo za naslednje leto. Novembra izide tudi njihov novi videospot, za katerega so večino kadrov že posneli.
ZLATKO
Zlatko predstavlja nov studijski album. Ta je že njegov deseti. Naslov albuma je Žive naj vsi narodi, na njem pa najdemo skladbe Zmajevo srce, Čaka vas uspeh, Vožnja me sprošča, Veter v laseh, Nafaka, Kompromis, Dokončana pesem, Vaja dela mojstra, Izživi se, Žive naj vsi narodi in Karavana gre naprej.
UP N' DOWNS
Skupina Up N' downs se odpravlja v Beograd, kjer bo 14. in 15. oktobra nastopila v tamkajšnjem Domu omladine. Ob najavi koncerta objavljajo single z naslovom Out. Skladba je angleška verzija skladbe Stran z njihovega prvenca Vse, kar sem pozabil, ki je izšel v začetku leta.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 14
12

6. oktobra 2016
a a »Franček, naj jo ma-^^ lo pogledam. Zagotovo je olimpijska medalja nekaj, kar ne bom osvojil nikoli,« je našemu srebrnemu strelcu Frančku Gorazdu Tir-šku povedal velenjski župan. Tudi predsednik velenjske športne zveze Bogdan Pla-znik si je medaljo z zanimanjem ogledoval, vodja urada za negospodarstvo pa je zrl stran. Glede na to, da si je oblekel majico »Aktiviran očka«, je verjetno razmišljal o vnukih. Ki jih še nima. Želi pa si jih bolj kot medaljo.
»Poglejte, koliko medalj in pokalov smo pri-^^ pravili. V Stari vasi vse vzamemo zares,« je na sobotnih športnih igrah ob z medaljami polno obloženi mizi zatrdil predsednik krajevne skupnosti Matjaž Zupanc. »Če jih bo kaj ostalo, ker tekmovalcev ni toliko, kot smo želeli, pa še ne vemo, kaj bomo z njimi,« je še dodal. Zagotovo pa se z njimi ne bo okitil sam. Ni take vrste.
Če ne veste, kdo je velenjski rr Noe, vam ga predstavljamo. Malce se je sicer skril pod slamnikom, ki ga ob pred kratkim še topli in sončni jeseni še ni odložil. Le tega, kje ima Ivo Stropnik svojo ladjo, še ne vemo. V Starem Velenju, kjer je Ivo najpogosteje, za zdaj še nismo opazili, da bi jo gradil.
ZANIMIVOSTI
Slovenci pijemo vse več kave
Ob nedavnem svetovnem dnevu kave (1. oktobru) so mediji izračunali, da Slovenec povprečno porabi 3,5 kilograma prave kave ali njenih nadomestkov letno. Poraba kave pri nas iz leta v

leto narašča, tako da se je Slovenija po porabi kave na prebivalca uvrstila na peto mesto na svetu. Največ kave popijejo na Finskem, sledijo Švedska, Nizozemska in Norveška. V Sloveniji, ki je torej naslednja na lestvici, se kava tudi draži. Za kilogram pražene mlete kave je bilo treba lani v povprečju odšteti osem ev-rov, za skodelico črne kave pa v povprečju 1,20 evra - v primerjavi z letom 2003 se je kilogram pražene mlete kave podražil za 12,5 odstotka, skodelica črne kave pa za 69 odstotkov.
Zahtevek za plačilo davka poslan na grob
Francoske davčne oblasti so izdale zahtevek za plačilo davka na nepremičnine, kar samo po sebi ni nič neobičajnega, nenavadno pa je postalo, ko so oblasti zapisale naslov prejemnika. Za-
htevek so namreč poslale umrli meščanki, naslov pa je bil grob 24, vrsta E, pokopališka cesta. Pismo je dobil v roke župan mesta Sarzeau in dejal, da na žalost »ni prvič, da smo dobili takšno pismo od urada za javne finance v Vannesu«. Ob tem je povedal, da ne izključuje možnosti, da gre za šalo in da je naslov spremenil nekdo v uradu ali pa kateri od dedičev, ki ni želel plačati davka.
Srednjeveška vas iz odpadnega materiala
Argentinec Antonio Campana je pred 24 leti izvedel, da ima raka. Zdravniki so ocenili, da ima le še pet let življenja, in ob tej napovedi se je Campana odločil, da bo iz recikliranega odpadnega mate-
riala zgradil svojo sanjsko srednjeveško vas. Ker je menil, da nima veliko časa, je gradnji namenil po 16 ur na dan. Ostanki številnih porušenih zgradb v Argentini so se mu zdeli kot eksotične umetnine; še posebej tisti ostanki, ki jih nihče ni več nameraval uporabiti. V svoje končne izdelke je vključil predmete, ki jih je kupil na dražbah ali našel na odlagališčih. Napovedi zdravnikov pa se niso izkazale za resnične,+ in tako je Campana svoj sanjski projekt gradil 24 let. Tako danes iz recikliranih materialov zgrajena vas stoji na mestu, kjer se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nahajalo odlagališče smeti.
Rojen otrok treh staršev
Pred kratkim je na svet prijokal prvi otrok, ki je bil spočet z novo tehniko oploditve z genskim materialom treh staršev. Danes petmesečni deček ima DNK svoje matere in očeta ter majhen delež genetske kode darovalke. Znanstveniki so z novo metodo
poskrbeli, da deček od matere ni podedoval genov za motnjo, imenovano Leighov sindrom, ki je usodna za vse, ki se rodijo z omenjenim genom. Družina je že prestala štiri splave, dva otroka pa sta umrla pri osmih mesecih oziroma šestih letih. Zdaj so strokovnjaki pomagali prav z najnovejšo tehniko spočetja otrok s tremi starši. Po njihovi oceni rojstvo otroka treh staršev odpira novo obdobje v medicini za pomoč družinam z redkimi genetsko pogojenimi obolenji, hkrati pa opozarjajo, da je potreben strog nadzor nad novo in hkrati sporno tehniko, ki so jo poimenovali mitohondrijska donacija.
Območje za nudiste v Parizu?
Pariške mestne oblasti so izglasovale predlog ekologov za vzpostavitev posebnega območja, ki bo verjetno v enem od dveh gozdov na obrobju mesta, in tako se v francoski prestolnici te dni po-
igravajo z idejo, da bi za ljubitelje nudizma odprli območje, kjer bi se lahko sprehajali brez oblačil. »Nudizem se razvija in Pariz do zdaj v tej smeri ni storil nič«, meni David Belliard, sopredsednik skupine ekologov v mestnem svetu, ki je izpostavil, da dva milijona Parižanov prakticira nudizem, ki je sicer že dovoljen v nekaterih evropskih mestih, med drugim v Barceloni, Berlinu in Munchnu. Za lokacijo naj bi izbirali med dvema pariškima glavnima gozdovoma, Bois de Boulogne na zahodu ali Bois de Vincennes na vzhodu, kjer je v »bližini jezero in ne bi vznemirjali javnosti,« je dodal Julliard. Če bo predlog uradno sprejet, bi lahko območje uredili do naslednjega poletja.
frkanje
» Levo & desno «
Še smo zeleni
Slovenija je postala prva zelena država na svetu. Mnogi pri nas bi raje videli, da bi že končno dozorela.
Klemenčič odstopil
Je le priznal preostre besede in odstopil - so nekateri komentirali, ko so slišali,daje Klemenčič odstopil. No pa ni odstopil pravosodni minister Goran Klemenčič, ampak nam bliže predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič.
Zamrznitev
Čudno, HSE je plačevanje odškodnin zamrznil. V občinah Velenje in Šoštanj pa je zato precej vroče.
Potop
V zadnjem kolu pred »počitnicami« sta se pomerili ekipi iz obmorskega in obje-zerskega kraja. Rudarji so Koprčane globoko potunkali.
Iz velikih male
Pri nas so nekateri pravi mojstri pri vzgoji malih dreves. Nekateri politiki pa v tem, da delajo ljudi male.
Božiček
Čeprav je še daleč do konca leta, nekateri v bližnjem Hrastniku že zdaj govorijo o Božičku. Njihov direktor Andrej Božič, letošnji me-nedžer leta, naj bi bil za zaposlene pravi Božiček. Posnemanja vredno.
Ne po vodi
Ni res, da je letošnji krajevni praznik na Konovem splaval po vodi. Le prestavili so ga, da dokončno uredijo vode vodovoda.
Prepoznavnost
Velenjsko jezero se vse pogosteje ne zarisuje le na svetovni zemljevid, ampak tudi v knjigo. S tekmovalcem v veslanju na deski naj bi se tudi v posebno »svetovno knjigo«. V Guinnessovo knjigo rekordov.
Naše buče
Težke buče, tiste prave, so še vedno velike pozornosti vredna posebnost. Težke človeške buče niti ne več. Te so vse bolj navadna vsakdanjost.
Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 17
13. oktobra 2016
«»SÜAS
REPORTAŽI
13
Vojska s predstavitvami vabi mlade
V Velenju predstavili Slovensko vojsko - Nabornikom predstavili možnosti za sodelovanje v njenem sestavu - Pozdravila jih je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič
Bojana Špegel
Velenje, 3. oktobra - V ponedeljek dopoldne so v sejni dvorani Mestne občine Velenje mladim Šalečanom, ki so dopolnili 18 let, dvakrat predstavili dolžnosti in pravice vojaškega obveznika. Najprej so gostili Velenjčane, potem pa še nabornike iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Čeprav v Sloveniji služenje vojaškega roka ni več obvezno, pa imajo mladi več možnosti za sodelovanje v sestavah Slovenske vojske, ne le poklicne. Istočasno je na Titovem trgu potekala predstavitev Slovenske vojske, na kateri so lahko naborniki in drugi Ša-lečani spoznali poklic vojaka, pa tudi nevojaške poklice, opremo in različne oborožitve.
Major Alen Tkavc nam je sredi predstavitve na osrednjem velenjskem trgu, ki je pritegnila veliko pozornosti, povedal: »Poskrbeli smo, da obiskovalci dobijo veliko informacij o možnostih sodelovanja s Slovensko vojsko, s poudarkom na zaposlitvi v njej. Pomembna novost je, da se lahko z letošnjim letom v vojski zaposlijo mladi do 27. leta, prej je bila starost dve leti nižja. Na trgu danes lahko spoznate delo vojaškega policista, 20. pehotni polk iz Celja pa predstavljajo opremo
in oborožitev, ki jo potrebujejo pri delu izvidnikov. Z nami je vojaška zdravstvena enota, na njihovi lutki lahko vsak preizkusi oživljanje poškodovancev. Predstavlja se naša četa za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo. S sabo imajo izvidniško vozilo Kobra in opremo, s katero delajo na terenu.« Gostili so tudi dva vrhunska športnika, zaposlena v vojski, Lucijo Polavder in Rajka Hrvata. Judoistka, ki ima za sabo zavidljivo 20-letno športno kariero, trenutno pa je na porodniškem dopustu, nam je povedala: »Ponosna in hvaležna sem, da sem kot aktivna športnica dobila zaposlitev v vojski. Judo žal ni tako popularen, da bi zlahka pridobili sponzorje, zato mi je ta zaposlitev omogočila, da sem nemoteno trenirala. V slovenski vojski sem zaposlena 10 let, vsa ta leta sem dosegala vrhunske rezultate na tekmovanjih, ki jih brez tega ne bi.« Naj spomnimo, da je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bron, je podprva-kinja sveta, dvakratna evropska prvakinja ...
»Ni vse tako slabo«
Ministrica za obrambo Andreja Katič je nabornikom najprej povedala: »V Slovenski vojski ni vse tako slabo, kot se zadnje čase prikazuje v javnosti,« potem
zerve, lahko se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali pa se vključijo v vojaške delovne tabore. »Predvsem pa je namen, da vse nabornike seznanimo s tem, da še vedno ob-
vetrili pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski, saj interes upada. »Spremenili in poenostavili smo kar nekaj pogojev za zaposlitev, več se predstavljamo v javnosti, odpiramo vrata vojašnic. Še vedno pa velja, da vsak ni primeren za delo vojaka. Biti mora psihično in kazensko neoporečen, zdrav in telesno dobro pripravljen.« V zadnjih mesecih, ko je
Predstavitev vojaške opreme je na Titov trg pritegnila vse generacije, največ pa je bilo mladih, ki so jim ta dan povedali tudi, da vojaška
obveznost še vedno obstaja. Ministrica Andreja Katič si želi novih sodelavcev.
pa v grobem predstavila možnosti sodelovanja mladih v Slovenski vojski, saj je podrobnosti prepustila sodelavcem. Povedala je, da si na ministrstvu želijo v vrste Slovenske vojske privabiti čim več novih sodelavcev. Mladi pa so lahko tudi del prostovoljne re-
staja vojaška dolžnost. Če pride do poslabšanja varnostne situacije, lahko parlament sprejme odločitev in vsi postanejo vojaški obvezniki.«
Izvedeli smo, da je ministrica takoj, ko je prevzela resor, oblikovala delovno ekipo, da so pre-
vojska aktivno pomagala pri delu policije ob begunskem valu, je slovenska javnost izvedela več o pogojih dela v Slovenski vojski. »Plače pri nas niso najboljše, zato smo že pripravili spremembe uredbe o določitvi formacijskih dolžnosti, nazivih in plačnih ra-
zredih. Pričakujemo, da nam bo vlada prisluhnila, tako kot je prisluhnila policistom: Ne nazadnje smo zadnja leta močno varčevali pri denarju za Slovensko vojsko, kar se pozna tako v iztrošeni opremi kot plačah vojakov in vojakinj,« je povedala ministrica.
V Velenju so nabornike prvič vprašali, ali bi bili zato, da Slovenija ponovno uvede obvezno služenje vojaškega roka. Približno pol jih je bilo za to. »Na Švedskem so ga letos ponovno uvedli, a nikjer to ne gre čez noč. To ni odločitev ministrstva, ampak vlade, verjetno bi bil potreben tudi referendum, zagotoviti pa bi bilo treba tudi denar in kadre, kar je velik projekt,« je poudarila Katičeva. P o p o l -dne se je v okviru obiska Slovenske vojske na pomožnem nogometnem igrišču pri Škalskem jezeru odvila še 8. prijateljska nogometna tekma med mešano ekipo Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo RS in ekipo Mestne občine Velenje.
■
Velenje se je predstavilo
Bogata ponudba velenjskih športnih klubov in društev, podjetij ter kulturnih in izobraževalnih institucij - Na 10. teku očkov rekordna udeležba - Prvič razglasili najlepše urejene lokale v mestu
Bojana Špegel
Velenje, 1. oktobra - Mestna občina Velenje je v sodelovanju s Športno zvezo Velenje in SAŠA inkubatorjem prvo soboto v oktobru pripravila tradicionalno prireditev Velenje se predstavi. Čeprav so zaradi dežja prireditev pred 14 dnevi odpovedali in takrat predvidevali, da je letos sploh ne bo izvedli, so jo potem združili s prireditvijo Podjetno Velenje. Ob tem so izvedli tudi
>
Predstavilo se je 22 športnih društev in klubov, 38 podjetij in podjetnikov in 20 kulturnih društev, institucij in izobraževalnih ustanov
zelo priljubljen, tokrat že 10. tek očkov. Za mnoge je ta prireditev ena najbolj simpatičnih v letu, kar so letos dokazali tudi z udeležbo. V sončnem dopoldnevu se je s ciljne črte v tek pognalo 172 očkov in 282 otrok, skupaj torej kar 454, kar je nov rekord. Očki so dokazali, da so vse bolj »aktivirani«, malčki pa so vidno uživali, tudi tisti v vozičkih
in kengurujčkih. Mamice, ki po navadi tekajo za otroki, so ponosno navijale.
Za šport nikoli ni prepozno
Titov trg je bil v soboto res živahen. Na njem so športni klubi in društva poskrbeli, da so svoj šport predstavili aktivno in vabljivo. Katja Geršak iz Športne zveze Velenje nam je ob tem povedala: »Danes sodeluje 22 športnih klubov in društev, ki s svojo predstavitvijo kažejo, kaj znajo in kaj zmorejo. V svoje vrste si želijo privabiti čim več otrok in mladih, zato se vsako leto še bolj potrudijo. Danes lahko vsak obiskovalec ugotovi, koliko različnih športnih aktivnosti imamo v mestu. Zagotovo lahko prav vsak izbere šport, ki mu najbolj leži. To velja tako za rekreativne športnike kot tiste, ki imajo večje ambicije.« Klubi in društva še vedno vpisujejo v svoje vrste, tudi med letom.
Da so velenjski športniki uspešni, je poudaril velenjski župan Bojan Kontič, ki se je, preden je nagovoril Velenjčane in Velenjčanke, družil s strelcem Gorazdom
Tirškom in potežkal njegovo srebrno olimpijsko kolajno. »Rezultati naših športnikov so zgovorni, težko je opisati vse dosežke v športa. Ta veliko stane tudi občinski proračun, vendar je to naložba v prihodnost in ljudi. Uspehi
)
Na 10. teku očkov je sodelovalo 172 očkov in 282 otrok, skupaj torej kar 454; Lani jih je bilo 441
športnikov vabijo mlade v športne vrste, to pa je največ, kar lahko naredimo zanje, saj rek »Zdrav duh v zdravem telesu« zelo drži. Mladi, ki se ukvarjajo s športom, so praviloma tudi dobri dijaki in študenti.«
Podjetno Velenje združilo velike in male
V okviru predstavitve velenjskih podjetij in podjetnikov je SAŠA inkubator k sodelovanju privabil tako velika podjetja kot majhne podjetnike, tudi tiste, ki so »zrasli« v SAŠA inkubatorju. Biljana Škarja, ki ga vodi, nam je povedala: »Prireditev Podjetno Velenje letos organiziramo tretje leto zapored. Izjemno dobro je, da smo danes na enem prostoru povezali šport, kulturo, izobraževanje in podjetniške
ploščad pred kulturnimdon
seje spremenila v oder.
ajmlajši so uživali v športnih aktivnostih.
ideje. Zavedamo se, da živimo v skupnosti, v kateri so vsi ti sektorji potrebni, zato smo se lahko predstavili drug drugemu.« Med večjimi podjetji se predstavljajo Gorenje, Komunalno podjetje Velenje, Veplas, Esotech, več kot 30 pa je bilo manjših podjetij in samozaposle-nih. Predstavljali so tako proizvode kot storitve, ki jih opravljajo, želijo pa si, da bi prireditev sčasoma prerasla v sejem, ki bi ga obogatili še s podjetniškimi kon-
aferencami. »Danes so se nam pridružili tudi člani iniciative za izgradnjo hitre ceste iz Koroške, ki se dobro zavedajo, kako je dobra cestna povezava pomembna za razvoj podjetništva v Šaleški dolini in na Koroškem,« je še poudarila sogovornica, župan pa je kasneje občanom pokazal
njihov letak, na katerem je pisalo: »Oprostite, ker smo ustvarili kolono. Če bi imeli hitro cesto, je ne bi.«
Lokalom postavili ogledalo
Tudi župan je bil zadovoljen, da so se na Titovem trgu predstavili številni podjetniki, pa tudi izobraževalne institucije in kulturna društva. »Ker so vsi na enem mestu, jih bodo lažje spoznali in se kasneje sami odločili, kaj bodo izbrali,« je dodal. Prvič je podelil tudi priznanja za lepo urejene lokale v centru mesta. »Odziv na poziv, da se prijavijo na tekmovanje, je bil slab. Vseeno
Najlepši lokal v centru mesta je butik Virus. Lastnica je bila zmage iskreno
vesela.
bomo to nadaljevali, saj vemo, da začetek nikoli ni lahek, da ne smemo takoj obupati.« Tretje mesto je osvojila Kavarna Nova, drugo Butik Grazia, prvo pa Bu-tik Virus, oba iz Nakupovalnega centra Velenje.
■
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

6. oktobra 2016
Ko slepi zajček spregleda
Jože Borštner iz Šentilja je svojstven inovator, vešč dela z lesom in dletom ne le da sam izdeluje zanimive družabne igrice iz lesa, tudi zamisli si jih sam
Velenje, 30 septembra - Na oktobrski rokodelski tržnici v Starem Velenju bo v soboto, 15. oktobra, predstavil dve novosti. Ena je unikatna, zato je izdelal en sam primerek, drugo pa igra že nekaj ljudi. In kot pravi Jože, so več kot navdušeni.
Jože je upokojenec, ki nikoli ne miruje. Ker je hudomušen, je iz lesa izdelal prav posebno davčno blagajno. »Poskusite jo odpreti. Če vam uspe,
Jože Borštner s svojima novima igrama. Davčne blagajne ni lahko odpreti, igra, podobna šahu, pa ni težka. Ko so ploščice pravilno zložene, se igralcu izriše podoba zajčka, ki ni več slep.
je tisto, kar je v njej, vaše,« nas je izzval. Ne, ni nam uspelo, a menda se da. Potem nam je predstavil svojo novo družabno igro: »Lahko rečem, da je konkurenca šahu. Tega morata igrati dva igralca, mojo igro pa lahko en sam. Lahko pa tudi dva, ki lahko tudi tekmujeta med seboj. A zato potrebujeta vsak svojo igro.« Igro je poimenoval »Slepi zajček na šahovskem polju«. Sestavljena je iz lesene obodne škatle, v njej pa so enako velike lesene ploščice, na katerih so številke. »Igramo jo tako, da stresemo ploščice iz škatle, jih premešamo, potem pa na slepo pobiramo in zlagamo v škatlo. Ko je vseh 63 ploščic v škatli, začnemo reševati. Številke moramo v čim krajšem času postaviti po vrsti, od 1 do 63. Ko je igra končana, slepi zajček spregleda.« Čisto zares se ustvari slika zajčka, ki igralca gleda naravnost v oči. Doslej je Jože izdelal okoli 20 teh iger, vsi, ki jo imajo, so menda zelo navdušeni nad njo. Na rokodelski tržnici lahko njegove zanimive lesene igrice in igračke spoznate tudi vi.	■ bš
Biseri Zgornje Savske doline
Krasno jesensko vreme nas je zvabilo na zaključni potep pred novim šolskim letom krožkov Pohodništvo in Planinarjenje UNI 3 Velenje. Za »jagodo na torti« smo izbrali enega najlepših kotičkov naše čudovite Slovenije in izstopili v njeni lepotici Planici, ovenčani s svetovno slavo naših izjemnih junakov, smučarskih skakalcev.
kukanju skozi luknje v lesenih stebrih, ki so nam odstirali vrhove mogočnih gora, smo pozabili na mraz in kmalu bili na razpotju poti. Izbrali smo desno smer, kamor nas je vabil izvir reke Na-diže, ki smo ga slutili visoko v nedrjih Zadnje Ponce. Nekaj časa smo se vzpenjali po skalovju navzgor, potem pa se zadovoljili z razgledom na desetmetrski
• ■ il i
reko Nadižo, ki do sem potrebuje leto in pol. Tristo metrov po njenem izviru namreč ponikne med prepustne ledeniške nanose in se preceja z desetmetrsko hitrostjo na dan med zrni proda, peska, grušča in melja. V Zelencih pride iz podzemlja kot Sava Dolinka, ki je eden od dveh krakov naše najdaljše reke Save. Tu se lahko poučimo o življenju
V Tamarju z Jalovcem v ozadju je fotografiranje skoraj obvezno.
Ob zgodnjem jutranjem izstopu iz avtobusa smo naenkrat začutili mraz, ki nas je presenetil. Morebitne rokavice iz nahrbtnika so bile zelo dobrodošle. Da smo se ogreli, smo se nemudoma podali na pot po ledeniški dolini. Razveselili smo se informacijskih tabel ob poti, katerih vsebina nam pripoveduje njeno bogato geološko zgodovino. Ob
slap visoko nad nami, ki bruha iz skalnih pečin.
Vrnili smo se v smeri planinskega doma v Tamarju, kjer smo občudovali očake gora z njihovim prvakom Jalovcem, ki se s svojo kristalno obliko sklanja nad dolino. Prilegel se nam je krajši počitek in brez skupinske slike iz tega planinskega raja ni šlo.
Podali smo se do Nordijskega centra Planica in sonce je že segrelo ozračje, da je vzpon s se-dežnico vrh mogočnih skakalnic bil prav sproščujoč, da o veličastnosti vsega videnega ne govorim. Sposobnost in hrabrost smučarjev skakalcev je za nas nepredstavljiva!
Od tu smo se odpeljali do pet kilometrov oddaljenega rezervata Zelenci, kjer smo se srečali z
več kot šestdeset rastlinskih in živalskih vrst, ki so tu našle svoj življenjski prostor in so v Sloveniji redke in ogrožene. Sprehod preko prostranega mokrišča je navdušujoč in veseli smo bili, da ogled tega bisera narave razširjajo.
Sledila je vožnja do Kranjske Gore, kjer smo zavili na cesto proti Vršiču in se pod znamenito Rusko kapelico odpravili peš do nje. Čudovito okolje v objemu mogočnih s soncem obsijanih gora nas je notranje obogatil. Vrnili smo se do Mihovega doma ob cesti, kjer smo se predali okusni hrani. Pogled na kuliso gora nad gozdovi s prvimi barvami prihajajoče jeseni je bil nepozaben.
■ Marija Lesjak
So majhni, a hkrati zelo veliki
Pasji hotel v Rečici ob Paki tudi za zahtevne štirinožne prijatelje - Vse več zanimanja za dnevno varstvo
Tatjana Podgoršek
Od letošnje pomladi v Rečici ob Paki v občini Šmartno ob Paki deluje pasji hotel Mega lump. Odprla ga je mlada podjetnica Barbara Mljač skupaj s partnerjem Blažem Jakšetom, avtorjem ideje za podjetniško priložnost.
»Oprijela sem se je iz vsaj dveh razlogov: kot ekonomistka nisem našla primerne zaposlitve, sem pa že od nekdaj velika ljubiteljica psov. Opravila sem tečaj oskrbnice in vodnice psov. S pasjim hotelom sem tako združila posel ter konjiček. Za zdaj mi ni žal. Menim, da v tem poslu človek lahko uspe, če ga opravlja s pravim poletom, vztrajnostjo ter trdim delom. Vem, da bo prvo leto naporno, a pri vsaki stvari se je treba truditi po svojih najboljših močeh,« je povedala.
Njun hotel za pse ni le to. Zunanji in notranji prostori so napolnjeni s pozitivno energijo, ki omogoča spontano in ljubeče sobivanje ljudi in živali. Svo jim kosmatim gostom - doda-
ja - nudijo popolno razvajanje: 24-urno nego in skrb, igranje s sovrstniki, potepanje po bližnjih ter sosednjih gričih, gozdovih, ... Na poligonu lahko izvajajo s psi različne treninge, jih učijo novih trikov. Pri tem je Barbari in Blažu, ki ima sicer svojo službo, v veliko pomoč mednarodno priznani pasji inštruktor Zoran Janžovnik. »Kosmatim prijateljem nudimo počitnice, kakršne bi si želeli tudi sami. Da je naša pot prava, sklepam po tem, da imajo nekateri lastniki težave, ko pridejo po psa, saj ta noče z njimi. Tudi »povratnike« imamo. Zgovoren dokaz je še dejstvo, daje zanimanje za nastanitev v našem pasjem hotelu v času dopustov ali odsotnosti lastnikov precejšnja. Vse več je zanimanja za dnevno varstvo.« Njiho-
vi varovanci prihajajo iz Koroške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Velenja in bližnje okolice. Zmogljivosti pasjega hotela so majhne, a po tem, kar nudijo gostom hotela, »smo veliki.«
V hotelsko nastanitev lahko sprejmejo največ osem kosmatincev. Več jih tudi v bližnji prihodnosti ne nameravajo, saj bi pri večjem številu težko zagotavljala kakovostno storitev, ker se posvetita vsakemu »gostu« posebej, saj vsak zahteva drugačen pristop.
Načrte v zvezi s pasjim hotelom (po Barbarinih besedah je njegova velika prednost ograjen 5000 kvadratnih metrov velik izpust) in dnevnim varstvom imata Barbara in Blaž v prihodnje dokaj velike. Poleg ohranitve kakovosti storitev uvrščata med izzive tudi širitev ponudbe in sledenje trendom na tem področju.
Barbara Mljač in Blaž Jakše: »Našim hotelskim štirinožnim gostom nudimo zdravo in varno okolje, pestro in aktivno dopustovanje.«
Gostili učence iz Sarajeva
V tednu Pikinega festivala smo na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda gostili 18 učencev iz OŠ Safeta-bega Bašagica iz Sarajeva. Projekt vsakoletne izmenjave in druženja dveh osnovnih šol traja že dvajset let pod okriljem Festivala Velenje, Knjižnice Velenje in s podporo MO Velenje. Velenjčani so med vojno poslali pomoč za otroke in tako se je začelo dolgoletno prijateljstvo, ki je stkalo močne vezi. Izmenjava je zadnja leta potekala z OŠ Gorica, letos pa so jo ponovno predali Osnovni šoli Mihe Pin-tarja Toleda.
Učenci, gostje in gostitelji, smo se v sredo, 21. septembra, skupaj odpravili na izlet v Ljubljano, kjer smo obiskali Ljubljanski grad, se sprehodili po stari Ljubljani in se z ladjico odpravili po reki Ljubljanici. Dan kasneje smo obiskali MO Velenje, v kateri nas je pozdravil podžupan, in se podali na Pikine delavnice ustvarjati, raziskovati in pluti po Velenjskem jezeru. Skupni dogodek dneva pa je bil Večer prijateljstva v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Na njej so prijateljske vezi prepletali učenci iz Sarajeva, mladi iz Bošnjaške-
ga društva Velenje, učenke iz OŠ Gorica in naši učenci. Prepletala pa sta se tudi bošnjaška in slovenska kultura. V petek, 23. septembra, smo obiskali Pikino gledališče, raziskovali naše mesto in obiskali Knjižnico Velenje.
V štirih dneh druženja so se stkala nova prijateljstva in ob slovesu nam je bilo kar težko. Ampak naša skupna zgodba se je komaj začela in vsi se že močno veselimo ponovnega srečanja maja 2017, ko bodo naši učenci obiskali Sarajevo.
■
£
RADIO
vam/6
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 15
6. oktobra 2016
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Na ogled nekaj poučnega, lepega in koristnega
V mozirskem sadjarskem društvu zadovoljni z rastjo zanimanja za nekdanjo poezijo kmetijstva - Želijo več mladih članov in žensk
Tatjana Podgoršek
Mozirje - V galeriji Osrednje knjižnice Mozirje so minuli vikend na 7. sadjarski razstavi postavili na ogled 120 sort jabolk, od tega 80 poznanih, in 20 sort hrušk. »Z razstavami želimo ljudi osveščati, da je sadjarstvo bogat del slovenske naravne dediščine, ki je še vedno premalo cenjena. Ob ogledu starejši obujajo spomine na svojo mladost, ko so imeli v sadovnjaku polne roke dela, za srednjo generacijo obiskovalcev je to spodbuda in hkrati opomin, naj ne uničujejo sadovnjakov, najbolj veseli pa smo mladih. Z vodenim ogledom smo jim tudi letos poskušali pokazati in povedati, od kod izvira zdravo sadje, zakaj je zdravo in boljše od sicer pogosto lepšega, ki pa je pripeljano od daleč in je škropljeno. Mladi so ob pokušini krhljev navdušeni, mi pa jim popestrimo naravoslovne dneve s prikazom pravilne zasaditve sadnih dreves, spomladanskim pravilnim obrezovanjem in negovanjem šolskega sadnega vrta, katerega skrbniki smo,« je povedal predsednik sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje Alojz Plaznik.
Sogovornik je izrazil zadovoljstvo, ker se je odnos do kmečkih sadovnjakov in njihovih plodov, ki so pred desetletji veljali
za poezijo kmetijstva, bili nato pozabljeni ali celo zaničevani, v zadnjih nekaj letih spremenil na bolje. To med drugim kaže rast števila članov. Ob ustanovitvi pred 13 leti jih je bilo 16, da-
Ljudje pa vse bolj cenijo domače in ekološko pridelano sadje.«
Cilji društva - pravi Alojz Plaznik - ostajajo tudi v prihodnje povezovanje ljubiteljev naravi prijaznega sadjarstva, strokovno
7. sadjarska razstava je bila prava paša za oči. Na njej so razstavili 120 vrst jabolk in 20 vrst hrušk - simbiozo narave, čebel in ptic.
nes šteje društvo že 100 ljubiteljev sadnega drevja, prihajajo pa iz Zgornje Savinjske doline ter občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Braslovče. Hkrati pa z bogato dejavnostjo ohranjajo spomin na mozirskega nadučitelja Franca Praprotnika, ki je bil velik pospeševalec sadjarstva. »Prepričani smo, da je kmečko sadjarstvo lahko iskana tržna niša v Evropi, saj Slovenija s plantažnim sadjem nikdar ne bo konkurenčna.
izobraževanje članov, osvešča-nje ljudi o pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov kot pomembne sestavine podeželske kulturne dediščine, sodelovanje s šolsko mladino in krajevnimi društvi ter ohranjanje zgodovinskega spomina na Franca Pra-protnika. Želijo si tudi, da bi se ohranjalo kmečko sadjarstvo, da bi čim več njihovih lastnikov zanje bolje skrbelo, v svojih vrstah pa bi radi več mladih in žensk. a
V Ravnah pri Šoštanju je bilo spet veselo. Športno društvo Ravne je namreč pripravilo kar dvodnevni dogodek s sloganom Ravenska zabava. V petek so pripravili družabni večer, na katerem so za dobro vzdušje poskrbeli fantje ansambla Stil. V soboto se je dobra volja na igrišču v spodnjih Ravnah še stopnjevala. V neposredni bližini je Kolesarsko društvo
Lignit pripravilo tekmo kategorije B4X 2016, ki je privabila ogromno gledalcev, bodisi polnih adrenalina ali radovednosti. Oboji so imeli kaj videti. Na zmagovalne stopničke se je v kategoriji 17+ uvrstil domačin Urban Rotnik. Gledalce so nasmejale tudi šaljive igre med sosednjimi vasmi. Pomerile so se TD Skorno, TD Pristava, PGD Šoštanj - mesto in domačini, ŠD
Ravne. Zmagovalni pokal so odnesli v Skorno. Sledila je odlična veselica s priljubljenimi Modrijani, ki je privabila ogromno ljudi od blizu in daleč. Manjkali niso niti že tradicionalni policisti, novost letošnje veselice pa je bila koktaj-larna. ŠD Ravne se je ponovno izkazalo kot odličen organizator. a N. Stropnik Naveršnik, foto Matej Skornšek
Menjalnica igrač, potrebščin, garažna razprodaja ...
Šmartno ob Paki - Ob zaključku tedna otroka bosta Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center organizirala menjalnico igrač in potrebščin, garažno razprodajo in otroške karaoke. Dogodek bo v soboto, 8. oktobra, od 9. do 12. ure v dvorani Marof in na ploščadi za Hi-
šo mladih, trajal pa bo od 8. do 12. ure. Menjalnica bo potekala po sistemu prineseš dve igrači, odneseš eno, pri potrebščinah pa prineseš eno in odneseš eno. Ostanek igrač in potrebščin bosta organizatorja prireditve podarila Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Poleg menjalnice bodo prireditev pope-
strili še z ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Cilj garažne razprodaje pa je prehajanje stvari od enega lastnika k drugemu. Sodelujoči se večinoma udeležijo garažne razprodaje zato, da se znebijo svoje »krame« in z njo morda razveselijo nekoga drugega, sami pa v zameno dobijo nekaj žepnine.
a tp
Odlagališče v Podhomu še vedno v fazi zapiranja
Občini Mozirje in Rečica ob Savinji sklepa o finančnem jamstvu nista podpisali - Komunala ni solidarnostna ustanova
Tatjana Podgoršek
Odlagališče nenevarnih odpadkov v Podhomu v občini Gornji Grad je od leta 2010 v zapiranju, vseh težav pa koncesionar-ju oziroma upravljalcu odlagališča (Občina Gornji Grad oziroma tamkajšnja komunala) še ni uspelo rešiti. Ker ima odlagališče še vedno status odprtega odlagališča, je na začetku junija država od občin v Zgornji Savinjski dolini, ki so v Podhomu odlagale odpadke, zahtevala izjavo o finančnem jamstvu za njegovo sanacijo. Pet občin jo je sprejelo,
lišča, ter ukrepov po njegovem uradnem zaprtju. Po zagotovilih Ogradija ti znašajo blizu 30 tisoč evrov na leto. »Izvajalci stroške monitoringa in čistilne naprave zaračunavajo Komunali Gornji Grad, katere lastnica je Občina. Ne ta in ne komunala nista solidarnostna ustanova. Ne nazadnje je začelo odlagališče obratovati leta 1976 za potrebe takratne skupne občine Mozirje. Po njeni delitvi na sedem novih so vse sprejele sklep, da bodo izvedle sanacijo in zapiranje odlagališča s skupnimi močmi - glede na število let odlaganja in količi-
di, deluje sedaj v Podhomu zbirni center, od koder odpeljejo mešane komunalne odpadke na Cero Celje, ostale odpadke pa družbam, ki se ukvarjajo z njihovo predelavo in imajo za to koncesijo.
Zahteve so neupravičene
Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik meni, da so zahteve v zvezi s stroški za sanacijo in zapiranjem odlagališča v Podhomu do njihove lokalne skupnosti neupravičene. Pojasnil je, da so na omenjenem odlagališču od-
Odlagališče v Podhomu ima še vedno status odprtega odlagališča,
čeprav je od leta 2010 v zapiranju.
občini Mozirje in Rečica ob Savinji pa ne. »Kljub temu smo 4. septembra, ko je bil zadnji rok za oddajo potrebne dokumentacije, to oddali. Sedaj čakamo na odgovor pristojnega ministrstva,« je povedal župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi in nadaljeval, »Sicer je odlagališče praktično že sanirano, pred njegovim dokončnim zaprtjem pa moramo v skladu z zahtevami urediti še monitoring za izcedne vode.«
Stroške naj bi si solidarnostno delile vse občine
Vzrok za nesoglasje med petimi občinami, ki so izjavo o finančnem jamstvu podpisale, in preostalima dvema, ki ga nista, je plačevanje stroškov monitoringa in vsega ostalega, kar pri-tiče postopku zapiranja odlaga-
no odloženih odpadkov za vsako občino posebej. Ne glede na to, da občini Mozirje in Rečica ob Savinji že več kot 10 let odlagata odpadke na Cero Celje, ostale pa so jih odlagale na odlagališče v Podhomu do leta 2010, menim, da moramo skupne zadeve reševati skupaj. Ne pa, da takrat, ko imaš težavo, to rešuješ skupaj, ko pa je potrebno reševati tudi posledice, pa rečeš, da ne boš v igri.«
Kako bodo rešili gordijski vozel, v tem trenutku Ogradi še ne ve. Možnosti sta dve: preostalih pet občin lahko okoljsko ministrstvo pozove, naj ukrepa proti občinama, ki nista dali finančnega jamstva za sofinanciranje, lahko pa zahtevajo proti občini, ki ni pripravljena sofinancirati, tudi postopek na sodišču.
Kot je še povedal Stanko Ogra-
lagali odpadke v letih 1978 do 1998. Takrat pa je bilo treba odlagališče v Podhomu razširiti, a vsi vpleteni niso našli skupnega jezika. »Občina Mozirja je bila dobesedno »izgnana« iz Podho-ma in je iskala rešitev za odlaganje odpadkov najprej v Velenju, nato v Celju. Leta 1998 je bilo odlagališče, na katerega je odlagala odpadke, zaprto. Na del odlagališča, ki se zapira sedaj, pa odpadkov v Podhomu občina ni odlagala. Je pa do leta 2005 odlagala določene odpadke v Pod-homu Komunala Mozirje, a je vse obveznosti plačala. Sicer pa občina Mozirja tudi s pogodbami k temu, kar se sedaj zahteva od nje, ni bila zavezana,« je še dejal Ivan Suhoveršnik.
Mnenja in odmevi
Se kdo boji transparentnosti?
Svet Zavoda OŠ bratov Leto-nja in mene kot predsednico le--tega preseneča in hkrati zelo žalosti prizadevanje nekaterih zaposlenih na Občini Šmartno ob Paki ter njihovih somišljenikov, ki skušajo na najrazličnejše načine - eden najočitnejših je zavajanje javnosti tudi z izrabo javnih občil, kot je Naš čas - z neresnicami o postopku prikazati povsem zakonito voden potek izbora za imenovanje ravnatelja zavoda.
A kot sem na razgovoru na občini jasno in odločno povedala, da funkcije ravnatelja javnega zavoda ne voli ne občinski svet, ne tajnik, ne predsednik sveta zavo-
da, niti ne učiteljski zbor. Zakonodaja jasno predpisuje postopek izbora in zavajanje javnosti o vplivu soustanovitelja pri izboru je kratko malo kaznivo dejanje. Poleg tega je vmešavanje občine tudi v tem, da so priporočili kar svoj vzorec razpisa in pričakovali njegovo uporabo. Svojo vlogo pri razpisu lahko preko svojih predstavnikov uveljavljajo na sejah sveta zavoda. Vloga občine oz. občinskega sveta pa je, da na podlagi jasnih dejstev in argumentov poda mnenje o kandidatih za to funkcijo, takšno mnenje se pridobi tudi od staršev in zaposlenih strokovnih delavcev v javnem zavodu. Ravnatelja javnega zavoda izvoli svet tega zavoda. Vsakršno vmešavanje kogarkoli, četudi soustanovi-
telja, je potrebno prijaviti pristojnim inšpekcijam, kar bo tudi naš naslednji korak, saj mi je bilo tako v osebnem razgovoru svetovano v pristojni inšpekciji. Ko pa bo spremenjena zakonodaja in bodo ravnatelje šol in vrtcev (politično) nastavljale občine, pa bo tako tudi v Šmartnem ob Paki.
Na naši šoli, ki je uspešna, dobro organizirana, povezana z okoljem, prepoznavna v širšem slovenskem prostoru in je sončen prostor za vse, pa smo vedno odprti in pripravljeni za vse spremembe, nove ideje, izzive in napredek v dobro otrok in šolarjev.
a Polona Pečnik, prof.
Predsednica Sveta zavoda OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
■
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
6. oktobra 2016
Dominik Glavina junak v Kopru
Kar tri žoge poslal za hrbet domačega vratarja, eno Bojan Vručina - Nadaljevanje prvenstva konec prihodnjega tedna
Rudarji so v prejšnjem krogu z dobro igro navdušili svoje navijače in obenem z njo presenetili Maribor, ki se je proti koncu tega zanimivega dvoboja srečno, pa tudi zmedeno branil in odnesel točko iz Velenja. Še bolj so navdušili na gostovanju v Kopru, kjer so bili nadvse učinkoviti in domače, ki so nekaj dni pred tem zamenjali trenerja, odpravili kar s 4 : 1. Z visoko zmago so si zelo popravili razliko v danih in prejetih golih. Zlasti z igrama v zadnjih dveh krogih so na najboljši način podkrepili trditev trenerja Slobodana Krčma-revica, da več veljajo, kot so pokazali v uvodnih krogih. Da rezultati niso bili želeni, je po njegovem krivo predvsem dejstvo, da moštvo še ni bilo povsem uigrano, ker so pač nekatere okrepitve prišle, ko je prvenstvo že potekalo.
V preješnjem krogu je svoj prvi gol dosegel morda njihov najbolj izkušeni igralec Bojan Vručina (31). Po tekmi je dejal, da upa, da se mu je končno le odprlo. Zaradi poškodbe proti Mariboru ni igral Dominik Glavina (še vedno zato manjkata tudi kapetan David Kašnik in Senad Jahic).
Pohod na zmago je že v 16. minuti začel Vručina. Z odlično izvedenim prostim udarcem z roba kazenskega prostora, ko je njegova žoga našla luknjo v živem zidu, je zadel za začetno vodstvo svojega moštva. Nekaj minut zatem je povišanje rezultata Anžetu Pišku preprečila leva vratnica, v katero je žogo poslal s približno 30 metrov. Dobrih pet minut po prvem golu se je Glavina po podaji Stjepana Babica spretno otresel dveh domačih igralcev in z udarcem po tleh z dobrih desetih metrov zadel za 2 : 0. Do odhoda na odmor so domači znižali vodstvo. Žogo je za hrbet vratarja Mateja Radana z nekaj metrov potisnil najstarejši igralec domačih, napadalec Zlatan Muslimovic, pa čeprav sta bila ob njem dva Rudarjeva branilca. Svoj drugi gol, s katerim je potrdil zmago in razblinili upanje Koprčanov,
da bi morda rešili vsaj točko, je Glavina dosegel v 69. minuti. Po visoki podaji Mitje Lotriča z desne strani je žogo pričakal v bližini bele točke in jo z udarcem iz prve poslal mimo vratarja Vasja Simčiča, ki jo je tudi tokrat samo nemočno pospremil s po-
zadnjimi Radomljami, ki so še brez zmage.
Zaradi kvalifikacijskih tekem naše najboljše izbrane vrste s Slovaško in Anglijo za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Rusiji bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali čez štirinajst
Dominik Glavina (14) v objemu soigralcev
1. liga Telekom Slov., 12. kr-
Luka Koper - Rudar Velenje 1:4 (1:2)
Strelci: 0:1 Vručina (16.), 0:2 Glavina (21.), 1:2 Muslimovic (34.), 1:3 Glavina (69.), 1:4 Glavina (74.).
Rudar: Radan, Bolha, Zec, Grgic, Mužek, Pišek, Babic, Lotrič, Glavina (od 79. Krcic), Vručina, Mary (od 86. Eterovic). Trener: Slobodan Kr-čmarevic.
Drugi rezultati: Celje - Aluminij 1:0 (, Luka Koper - Rudar 1:4, Maribor - Domžale 3:1, Krško - Olimpija 1:2, Kalcer Radomlje - Gorica 2:42. Zaostala tekma 9. kroga: Gorica - Luka Koper 1:1 (1:1)
Vrstni red: 1. Olimpija 28, 2. Maribor 24, 3. Domžale 20, 4. Gorica 20, 5. Celje 19, 6. Koper 17, 7. Rudar 15, 8. Krško 12, 9. Aluminij 9, 10. Radomlje 4.
13. krog (15. 10., 17.00): Domžale - Rudar
3. SNL - sever, 7. krog
Rezultati: Mons Claudius - Dravinja 2:1 (0:0), ZU-VIL Brunšvik - Šmarje pri Jelšah 3:1 (1:1, Šmartno 1928 - Rogaška 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Rogaška 19, 2. Maribor B 16, 3. Šmarje pri Jelšah 14..., 10. Šmartno 6, 11. Pre-valje 5, 12. Šampion 4, 13. Dravograd 4, 14. Lenart 2 ....
gledom. Pred tem je imel precej sreče Rudarjev vratar, saj je žoga zadela prečko, sicer z zgornje strani. Tam, kjer je treba, je bil Glavina tudi v 74. minuti po podaji Klemna Bolhe prav tako z desne strani. Tudi ta strel je bil izjemen, žoga pa znova prehitra za vratarja.
To je bil sedmi letošnji gol tega 23-letnega napadalca in po 11. krogih je najboljši strelec lige. Drugi Miha Zajc (Olimpija) za njim zaostaja za enega.
Kljub zmagi so rudarji ostali na sedmem mestu s prednostjo treh točk pred Krškim, šestih pred Kidričani in enajstih pred
TAKO so igrali
Golgeter MNZ Celje, 6. krog
Šoštanj - Kovinar Štore 5:1 (1:0)
Strelci: Tilen Celcer (16.), Semir Agic (50., 54.), Žan Špacapan (57., 60); 5:1 Andraž Žula (81.) Drugi rezultati: Mozirje - Odred Kozje 3:0 (1:0), Vojnik - Fosilum Šentjur 2:6 (1:2). Vrstni red: 1. Šentjur 16, 2. Zreče 12, 3. Šoštanj 9, 4. Mozirje 7, 5. Žalec 6, 6. Kozje 3, 7. Štore 0, 8. Vojnik 0.
SŽNL, pokal Slovenije -četrtfinale
Maribor - Rudar Škale 0:3 (0:1)
Strelke: Larissa Šoronda (41., 49.), Izabela Križaj (68.)
Drugi rezultati: Olimpija Ljubljana - Krim 5 : 2 (2:1), Ankaran - Velesov o 6:1 (3:1), Moje-le-ce.si Radomlje - Teleing GMT Beltinci 0:7 (0:5).
Prva SŽNL, 4. krog
Rudar Škale - Olimpija Ljubljana 0:2 (0:1)
Strelki: Urška Žganec (26.), Lucija Grad (80.) Rudar Š.: Zilic, Jelovšek, Jevtic, Stanic, Lukek, Šoronda, Pijukovic (od 46. Jankovic, od 77. Ma-ksimovic), Pleterski, Golob, Križaj, Turkanovic. Trener: Milan Petrovič. Drugi rezultati: Moje-lece.si Radomlje 3:1,
dni. Nogometaši Rudarja bodo v 13. krogu gostovali v Domžalah.
»Na vsaki tekmi igramo napadalno, tako je bilo tudi na tej. Zasluženo smo zmagali. Hitro smo povedli. Zbrani smo ostali tudi po prejetem zadetku. Proti Kopru, ki ima v svoji vrsti nekaj odličnih posameznikov, smo potrdili, da se lahko enakovredno merimo z najboljšimi ekipami v ligi,« je bil navdušen po tekmi Rudarjev trener Slobodan Kr-čmarevic.
■ S. Vovk
Teleing GMT Beltinci - Fužinar 11:1, Krim - Ajdovščina 5:0, Ankaran - Velesovo 4:2. Vrstni red: 1. Beltinci 12, 2. Olimpija 12, 3. Radomlje 12, 4. Rudar Š. 6, 5. Fužinar 6. Krim 6, 7. Maribor 3, 8. Ankaran 3, 9. Velesovo 0, 10. Ajdovščina 0.
5. krog (9. 10., 11.00): Velesovo - Rudar Š.
4.	krog lige SEHA Gazprom
HC Vardar : RK Gorenje Velenje 40:32 (21:12)
Gorenje Velenje: Baznik (2 obrambi), Zapon-šek (2 obrambi); Cehte 3, Medved 2, Ovniček 3, Levc 2, Stojnic 1, Toskic 2, M itrovic 4, Potočnik 2, Golčar 4, Kleč 3, Gams, Ratajec, Nosan, Brumen 6
Sedemmetrovke: Vardar 4 (4), Gorenje 3 (4); Izključitve: Vardar 12 min, Gorenje 14 min
5.	krog (včeraj, 5. 10.): Gorenje - Izvidač Lju-buški.
Kegljanje, 2. liga - vzhod -3. krog
Šoštanj: Špedicija RCM 5: 3 (3123 : 3104)
Šoštanj: Pintarič - 531 (1), Kramer - 513 (1), Fidej - 535 (0), Sečki - 234 -Šehič - 268 - 502 (1), Hasičič - 521 (0), Arnuš - 521 (0).
V sedmih dneh kar tri tekme
Igralke Rudarja Škal niso imele dovolj moči za Olimpijo
V ženski nogometni ligi je bil v nedeljo četrti igralski dan v novi tekmovalni sezoni. Najvišjo zmago so dosegle aktualne prvakinje, igralke Teleinga GTM Beltinci. Gostile so novinke v ligi, nogometašice Fužinarja, in zmagale kar z 11 : 1. Radomljan-ke so bile boljše od Mariborčank s 3 : 1, Krimovke od Ajdovk s 5 : 0, Ankarančanke pa od Velesovk s 4 : 2. Edine so v gosteh zmagale nogometašice Olimpije, in to v Velenju z 2 : 0 proti ekipi Rudarja Škal.
Nasprotno pa je velenjska ekipa v primerjavi s prejšnjo dokaj pomlajena. Zapustilo jo je kar šest ključnih igralk. Poleg tega se je poznalo, da se nekatere igralke še niso povsem spočile po dveh napornih gostovanjih v Mariboru (prvenstvena in pokalna tekma. Na prvi so zmagale s 4 : 2, na drugi s 3 : 0 in se uvrstile med štiri najboljše ekipe v pokalu Slovenije.) V nedeljo pa je zaradi službenih obveznosti manjkala tudi Maja Bric, ki je steber njihove obrambe. Kljub
dlje kot mi, smo pričakovali zelo težko tekmo. Pričakovali smo takšno njihovo igro, borbeno, zaprto, tako da smo morali proti njihovim vratom prodirati z vseh strani. Ni nam najbolj uspevalo, pomembno pa je, da smo dvakrat zadeli in zmagali,« je po novi zmagi dejal trener gostij.
»Milan Petrovič, trener rudark: »Nekatera dekleta so v sedmih dneh odigrala celo pet tekem -za člansko vrsto, mlajše selekcije. Gotovo bi bilo zanje lažje, če bi imele pred tekmo z Olimpijo
Ljubljančanke so se pred novo sezono močno okrepile. Med drugim tudi z dvema še v prejšnji sezoni velenjskima nogome-tašicama Ano Berdnik in Zalo Gomboc. Ob aktualnih prvakinjah, ekipi Teleinga GMT Beltinci so gotovo glavne kandidatinje za osvojitev prvenstva. Tega tudi ne skrivajo, saj njihov trener Samir Škrgič pravi: »Želimo biti čim bolj konkurenčni Pomur-kam. Še vedno z njimi držimo korak. Smo še brez izgubljene točke. Do tekme z njimi se bomo še bolj uigrali in verjamem, da jim ne bo lahko.«
temu so se gostjam do sredine prvega polčasa dobro upirale. Tedaj so po napaki v obrambi Ljubljančanke prišle do poceni vodstva. Na začetku drugega polčasa so imele rudarke veliko priložnost za izenačitev, vendar je Marijana Jevtič zgrešila tako rekoč prazno mrežo. Proti koncu tekme pa so jim začele pohajati molči. Gostje so dosegle še drugi zadetek. Imele še nekaj priložnosti. Višjo zmago pa jim je z odličnimi obrambami preprečila vratarka Jadranka Zilič.
»Glede na to, da domača ekipa že dolgo nastopa v ligi, veliko
bolj umirjen ritem, torej da ne bi bilo pokalne tekme. Tako pač je. Najprej je bil tritedenski premor, nato v enem tednu toliko tekem. Za nekatere igralke, ki niso niti še polnoletne, je to seveda (pre) velik napor. Poleg tega pa je ekipa Olimpije letos zelo močna, reprezentanca v malem. Ima kakovost, ki je mi v sedanjem ustvarjanju nove ekipe še nimamo. Toda naša dekleta, mislim na mlajše, so seveda z vsako tekmo bolj izkušena.«
■ S. Vovk
Domači namučili novinca
V	3. ligi - sever so konec tedna zaradi nastopa reprezentance Medobčinske nogometne zveze Maribor na tako imenovanem pokalu regij v Italiji odigrali le tri tekme sedmega kroga.
V	Šmartnem ob Paki je gostovala vodilna Rogaška. Gostje so zmagali z najmanjšim možnim rezultatom. Bilo je 1 : 0, zmagoviti gol pa so zabili po dobrih de-
setih minutah v drugem polčasu. Čeprav so Rogaškoslatinčani novinci v ligi, njihova zmaga proti domačinom ni presenečenje, saj so skupaj z Mariborom B še edino neporaženo moštvo. Prvega pa so presenetljivo doživeli nogometaši Šmarja pri Jelšah na gostovanju pri novincu Brunšvi-ku (1 : 3). Veljali so za papirnatega favorita.
Rezultatski preobrat se je zgodil tudi v Rogatcu, kjer je gostovala Dravinja. Tudi na tej tekmi so prvi gol dosegli gostje, in to že po slabih petnajstih minutah igre. Končalo pa se je z njihovim porazom (2 : 1). Preostale tekme tega kroga bodo danes oziroma v naslednjih dneh.
Tretja zaporedna zmaga
Nogometaši Šoštanja so v 6. krogu lige Golgeter dosegli tretjo zmago po vrsti. Pred svojimi gledalci so štorski Kovinar premagali s 5 : 1. Mozirjani so Kozje odpravili domov s 3 : 0, največ golov pa so gledalci videli v Voj-
niku, kjer je pri zadnjem moštvu gostoval vodilni šentjurski Fosi-lum in zmagal s 6 : 1. Skupaj z Zrečami je še edini brez poraza, vendar imajo nogometaši izpod obronkov Pohorja dve tekmi manj. Vodilni Šentjur je v še-
stih krogih zbral petnajst točk, Zrečani v treh vseh dvanajst možnih, tretji Šoštanj pa v petih samo devet. Doslej je že dvakrat izgubil.
a vos
■ vos
Naš čas, 20. 10. 2016, barve:	CM K, stran 5
20. oktobra 2016

ŠPORT
17
Borut Plaskan namesto dr. Marka Sibile
Vodstvo velenjskega rokometnega kluba Gorenja se je spet odločilo za menjavo trenerja
V začetku tedna so iz velenjskega rokometnega kluba Gorenja sporočili, da so se sporazumno razšli z dosedanjim trenerjem dr. Markom Šibilo, ki je moštvo prevzel januarja letos, ekipo pa bo do nadaljnjega, morda tudi za daljše obdobje, vodil Borut Plaskan, dosedanji pomočnik glavnega trenerja. Pla-skan je to vlogo za kratek čas prevzel tudi po odhodu (konec lanskega leta) Gregorja Cvijica in prihodu (na začetku letošnjega leta) dr. Marka Šibila.
tega tedna z dr. Šibilo sporazumno razšli. Ker ne želimo vleči prehitrih potez, smo se odločili, da bo do nadaljnjega glavni trener postal Borut Plaskan, o morebitnem novem strokovnjaku na čelu stroke našega kluba pa se bomo odločali preudarno in brez časovnih pritiskov," je o
Branko Tamše, ki je bil pred tem tudi najuspešnejši trener Velenj-čanov. Gotovo se še vedno marsikomu kolca za njim.
Poraz s Celjani in neuspeh na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev v skupinski del lige prvakov, najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, sta bili za-
>
V sredo so ose odigrale peto tekmo te sezone v Ligi SEHA Gazprom. Gostili so moštvo Izvidjača Central Osiguranja.
"Z lanskim angažmajem dr. Marka Šibile smo si v klubu zares iskreno želeli, da bi trenerja lahko zadržali na daljši rok, z dolgoročno vizijo krmarjenja med ambicijami ter postopno vzpostavitvijo produkcijskega centra za mlade. A žal smo po zares tehtnem premisleku sprejeli odločitev ter se z začetkom
Marko Šibila in Borut Plaskan (z leve) nič več skupaj
novi spremembi na trenerski klopi dejal Milan Meža, predsednik kluba.
Da se bo zgodila nova sprememba na trenerski klopi, je ulica vedela povedati že pred dnevi. Moštvo namreč tudi pod sedaj že prejšnjim trenerjem ni igralo, kot so od njega pričakovali vodstvo kluba in seveda tudi navijači. Predvsem so bili zanje boleči porazi z večnim tekmecem Celjem Pivovarno Laško, ki ga že nekaj časa nadvse uspešno vodi
dnji kaplji čez rob, da so se po Tamšetu, Ivanu Vajdlu, Gregorju Cvijiču in Šibili, v klubu znova odločili za menjavo.
Upati je, da bodo sedaj imeli več sreče ter da bo klub dobil trenerja za daljše obdobje in ne le za pol leta oziroma kašen mesec več. Iz predsednikovega sporočila izhaja, da se pri iskanju novega trenerja (če ne bo Plaskan) ne bodo 'zaleteli'. Sicer pa jim morda ni treba iskati daleč naokrog.
Plavalni klub - desetletje velikih uspehov
Velenje - Plavalni klub Velenje beležili letos 40-letnico delovanja. Jubilej bodo obeležili s svečanostjo, ki so jo poimenovali Plavalni klub Ve-
lenje - desetletje velikih uspehov. Prireditev bo jutri, v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v veliki dvorani kulturnega doma.	■ mkp
Pri ženskahTurnišče, pri moških Žalec
Gaberke, 30. septembra - Društvo upokojencev Šoštanj praznuje letos 70-letnico delovanja. V okviru praznovanja so pripravili državno tekmovanje ekip upokojenskih društev v pi-kadu. Tekmovanje je potekalo v Gaberkah pri tamkajšnjem gasilskem domu.
Na njem je nastopilo 29 ekip oziroma 147 tekmovalcev in tekmovalk. Med 14 ženskimi ekipami je slavila ekipa društva upokojencev Turnišče pred ekipo Maribora ter Gornjo Radgono. Iz Šaleške doline sta na tekmovanju sodelovali dve, in sicer ekipa Gorenja Velenje (osvojila je 7. mesto) ter Šoštanja, ki se je držala načela 'pomembno je sodelovati, ne zmagati'.
Pri moških je tekmovalo 15 ekip. Zmagali so člani ekipe iz Žalca, drugi so bili tekmovalci iz Uršnih sel na Dolenjskem, tretji
pa Koprčani. Velenjski tekmovalci v metanju pikada so bili sedmi, Šoštanjčani pa se pridružili načelu ženskega dela ekipe.
Janko Zelcer, predsednik društva upokojencev Šoštanj, je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je tekmovanje potekalo brezhibno, ker niso prejeli nobene pritožbe,
ampak samo pohvale. Organizatorji so namreč zanje pripravili še vzporedni program, saj so jih ob tej priložnosti popeljali na ogled Šoštanja in tamkajšnjega Muzeja usnjarstva. Izkazale pa so se tudi članice društva, ki so napekle veliko peciva.
• Tp
Članice šoštanjske ekipe so bile predvsem dobre gostiteljice, na tekmi pa so se odločile, da bodo tokrat dale prednost
ostalim ekipam.
KK Celje zmagovalec Natkovega memoriala
V spomin na začetnika košarke v Šoštanju Matjaža Natka so člani košarkarskega kluba Elek-tra priredili že 13. Natkov košarkarski turnir.
Natek je bil član številnih gospodarskih, političnih, kulturnih in športnih organizacij. Ob delu je največ časa posvetil družini in športu. Bil je ustanovitelj košarkarskega kluba Elektra, in sicer že leta 1948. 50 let je bil aktiven na lokalni in državni ravni kot igralec, trener, sodnik in košarkarski funkcionar. Matjaž Natek je bil tudi dolgoletni ravnatelj OŠ Bibe Rocka ter predsednik Krajevne skupnosti in svetnik Občine Šoštanj, kot predsednik pa je vodil tudi šoštanjsko
Pihalno godbo.
Turnir v njegov spomin poteka vsako leto v okviru zadnjih priprav ekip pred začetkom novega prvenstva. V zanimivih dvodnevnih obračunih štirih drugo-ligaških ekip so se zmage veselili košarkarji Celja, ki so v finalu s 87 : 77 premagali ekipo Slovenskih Konjic. Na tekmi za 3. mesto pa so igralci Branika premagali domačo pomlajeno ekipo Elektre z rezultatom 91 : 77. Najboljši igralec je postal Ilija Zolotič, član zmagovalne ekipe, najboljši strelec turnirja pa je z 59 točkami postal Tomaž Jereb iz Slovenskih Konjic.
Elektra je z mlado ekipo prikazala dobro igro, čeprav je igrala
brez Sanela Bajramlica ter Tadeja Kosija. Med Elektrimi mladci velja posebej pohvaliti kadeta Vida Ojsterška.
Do začetka prvenstva imajo ekipe v 2. SKL, v kateri od letos nastopa tudi Elektra, še nekaj časa. Prvenstvo se začne 22. oktobra, Elektra v prvem krogu gostuje v Ljubljani pri ekipi Ilirije, prvič pa se bodo domačemu občinstvu v novi sezoni predstavili 29. oktobra, ko v Šoštanj prihaja Grosuplje.
V klubu sicer še naprej veliko pozornosti posvečajo mladim, ki jih tudi vabijo v svojo šolo košarke.
Balinarji končali
sezono
Velenje, 29. septembra - Na velenjskem balinišču je potekalo zadnje letošnje dejanje v Štajerski ligi v balinanju za upokojence. Turnirja, katerega organizator je bilo Društvo upokojencev Premogovnika Velenje, se je udeležilo 13 ekip.
Zmagovalka turnirja je bila ekipa DU Polzela pred ekipo DU Velenje in KU Gorenje Velenje. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo tekmovanja.
Ob tem lahko zapišemo, da so pred začetkom turnirja podelili
Kegljanje
Šoštanjčani do prve zmage
Šele v tretjem krogu so Šoštanjčani prišli do prve zmage v tej tekmovalni sezoni. Zelo pomembno srečanje so zato domačini morali igrali pod velikim pritiskom. Morebitno zmago so hoteli pokloniti spominu na preminulega Staneta Korena, zelo pomembno pa je bilo dobiti srečanje na domačih stezah. Srečanje proti novincem iz Črne so začeli zelo dobro. Domačina sta povedla z 2 : 0 in priigrala prednost 41 kegljev. V drugi igri so si tekmovalci podelili točki, gostje pa so rezultat znižali na -36 kegljev. Igra tretjega domačega para pa je bila na začetku preveč previdna, kar so gostje uspešno iz-
Nordijci
Vrhovnik do točk
Od petka, 29. 9., do nedelje, 2. 10., se je 75 kombinatorcev iz 7 držav, tokrat tudi prvič iz Poljske in Češke, zbralo v nemškem Hin-terzartnu na Alpskem pokalu v nordijski kombinaciji. Na petkovem treningu je našim kazalo bolje, a se na tekmi ni izšlo vse po načrtih. Na sobotni tekmi so se
Tekmovanje je pomembno, še bolj pa druženje, smo slišali na turnirju.
priznanja za sodelovanje v ligi, v kateri so prav tako slavili bali-narji Polzele (prejeli so prehodni pokal) pred lanskimi zmagovalci - balinarji Gorice pri Slivnici, tretji pa so bili balinarji Premogovnika Velenje. Liga je bila
koristili in si priigrali vodstvo. Sledila je prava drama za zmago. Na srečo domačih so Korošci napravili veliko napako, ki jih je verjetno stala zmage. Gostujoči igralec je namreč kar devet lučajev vrgel v prazno, med tem ko je domači igralec kar štirikrat zapored porušil vseh devet kegljev in zmaga ni bila več vprašljiva. Tudi tokrat igra Šoštanjčanov ni stekla tako, kot so predvidevali, a pomembna je bila zmaga, ki jim je prinesla prve točke v tej sezoni. Z njo so se odlepili od zadnjega mesta in so trenutno osmi. Svoj položaj bodo poskušali popraviti še v naslednjem krogu. Zaradi tekem svetovnega pokala bodo srečanja na sporedu čez 14 dni. Šoštanjčani bodo gostovali v Mariboru, kjer jih pričakuje ekipa Miklavža, ki je na lestvici tik pred Šoštanjčani.
fantje pomerili na HS 108 skakalnici in tekli na 5 kilometrov. Vid Vrhovnik je tekmo končal na 14. mestu, Rok Jelen je bil 50., 56. in 57. mesto sta osvojila Ožbej Jelen in Gašper Brecl. Na nedeljski tekmi so fantje skakali prav tako na HS 108, tekli pa na 10 kilometrov. Vid je iz izhodiščnega 42. mesta po skoku pritekel na 21. mesto, Gašper je v cilj pritekel kot 35., Ožbej in Rok pa sta tek na rolkah končala na 54. in 59. mestu. a
uspešna tudi za ekipo KU Gorenje Velenje, saj je med 14 sodelujočimi osvojila osmo mesto in si s tem zagotovila nastopanje v drugi ligi prihodnje leto.
• Tp
Šah
Praznični turnir
Šoštanj - Ob praznovanju občinskega in krajevnega praznika Občine Šoštanj je Šahovski klub Šoštanj 2. oktobra pripravil šahovski turnir. Med 34 tekmovalci je zmagal Ivan Dražnik iz Šentilja pri Velenju, drugi je bil Radovan Krajnc iz Griž, 3. mesto pa je zasedel Alojz Golob iz Črne na Koroškem. Pokal za najboljšega domačega šahista je prejel Slobodan Kneževič iz To-polšice, ki je zasedel 6. mesto.
a Gregor Rupnik
Skoki
Osterc v FIS pokalu
drugi
Ta konec tedna je Aljaž Osterc nastopil na celinskem pokalu, v nemškem Klingenthalu in dosegel 27. mesto. V Nemčiji je nastopila tudi slovenska A ekipa v smučarskih skokih. V Rasnovu v Romuniji pa so fantje skakali na FIS pokalu. Do zadnje tekme je bil Aljaž v skupnem seštevku vodilni. Zaradi nastopa v celinskem pokalu pa je izgubil mesto vodilnega in pristal na drugem mestu.
■
a vos
■
a
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBEL! kronika
«»^AS
6. oktobra 2016
Preventivna vaja 'Železniška nesreča 2016'
Začel se je oktober, mesec požarne varnosti - Glavna vaja bo potekala na železniški progi v Penku
Velenje, 15. oktobra - Oktober je mesec požarne varnosti. V Gasilski zvezi Šaleške doline (GZŠD) bodo v tem mesecu posvetili veliko pozornosti preventivi, posamezna gasilska društva pa bodo svoje delo in opremo
predstavljala javnosti na različne načine. Pod okriljem zveze bodo izvedli tudi večjo taktično gasilsko vajo, ki sodi v izobraževanje operativnih gasilcev. Tokrat bo ta potekala v soboto, 15. oktobra, ob 16. uri na železniški progi v Šoštanju v kraju Penk. Predpostavka vaje bo, da je tam prišlo do trka vlaka s podrtim drevesom na progi. V vaji naj bi se poškodovalo več potnikov na vlaku, zato bo pri reševanju sodelovalo vseh 15 gasilskih enot GZŠD občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ZD Velenje, Policijska postaja Vele-
nje, Poklicne gasilske enote Celje s prikolico za množične nesreče, ekipa za zagotavljanje UKV radijskih zvez z mobilnim repetitorjem zaradi mrka v komunikacijah v dolini Penka in pa vlak z ekipo Slovenskih železnic. Simulirali bodo torej nesrečo, ki se lahko zgodi tudi v resničnem življenju, saj želijo biti dobro pripravljeni, če bi jih poklicali na pomoč. Na ogled vaje, ki bo predvidoma končana ob 18.30, vabijo tudi občane.
bš
Kaj eni vse počnejo!
V zabojnik za mešano embalažo neznanec odložil glavi srnic
Velenje - V enega od zabojnikov z mešano embalažo na območju Velenja je neznanec prejšnji teden odvrgel glavi srnic. Odkrili so ju, ko so embalažo že sortirali, torej je bila že prepeljana v sortirnico. Že prej so v kakšnem zabojniku našli črevesja živali, svinjske glave, živalske kože ..., tokrat pa jih je pogled na prizor še toliko bolj pretresel, užalostil in tudi prizadel. V PUP
Saubermacherju veliko naporov vlagajo v to, da bi ljudje z odpadki ravnili pravilno, da bi pravilno ločevali. Za to imajo na voljo številne možnosti. A se najde junak ... Neodgovorno ravnanje, najbrž je vmes tudi krivolov, je povzročilo stroške. Potrebna je bila dezinfekcija sortirnega traku, odstranitev kadavra. Da o odnosu do delavcev, ki sortirajo, sploh ne govorimo.	■ mkp
Črna sobota za kolesarje
Velenje, 1. oktobra - Minula sobota je bila črn dan za kolesarje. V Zavodnjah je med vožnjo po gozdni poti padel kolesar, ki se je pri tem lažje telesno poškodoval. Vožnja s kolesom se je nesrečno končala tudi za kolesarko, ki je z roko podrsala po fasadi na Cesti Simona Blatnika, potem pa padla. Kmalu za tem so bili policisti obveščeni še o enem padcu kolesarke, ki je padla pri podjetju Gorenje v Velenju. Ta naj bi se umikala zapornici. Da je bila mera polna, pa je na Konovem s kolesom padel še otrok, ki se je huje telesno poškodoval, saj si je pri padcu zlomil roko.
Ob tem so nam velenjski policisti povedali, da se v Velenju nesreče kolesarjev in motoristov pogosto zgodijo zato, ker uporabljajo napačno smer vožnje. Policisti jih zaradi tega tudi najpogosteje kaznujejo. Velikokrat se zgodi, da se kolesarji in motoristi zapeljejo čez prehod za pešce tudi tam, kjer ob njem ni urejene kolesarske poti. To je nevarno in nepravilno. Kadar prečkajo tak prehod za pešce, bi morali stopiti s kolesa ali motorja in prehod prečkati peš, vozilo pa peljati ob sebi. Sebi in drugim pa so nevarni tudi v peš conah in na rekreativnih poteh, kjer bi lahko vozili le s hitrostjo hoje pešca, pa pogosto ni tako. Največ tovrstnih kršitev v Velenju zabeležijo na Titovem trgu in promenadi. a
Počilo zaradi nepravilnega prehitevanja
Gorenje, 29. septembra - V četrtek je v kraju Gorenje počilo. Zaradi nepravilnega prehitevanja sta trčili vozili, v nesreči pa
Ne samo etično, tudi z vidika pravilnega ravnanja z odpadki je tale
prizor zelo hud.
je bila oseba lažje telesno poškodovala.
Naboje je predal
■ • • ••
policiji
Velenje, 29. septembra - V četrtek je občan pri pospravljanju stanovanja našel naboje, ki so
bili last njegovega očeta. O tem je obvestil policijo, ki je naboje prevzela in ustrezno zavarovala. Občan je ravnal pravilno in pohvalno.
Policisti občane opozarjajo, da v primeru, ko najdejo predmet, ki je kakorkoli povezan s strelnim orožjem oziroma eksplozivom, o tem nemudoma obvestijo policijo, ki bo eksplozivno sredstvo oziroma strelno orožje primerno zavarovala. Poskrbeli bodo, da bodo strokovnjaki, ki so usposobljeni za ravnanje z orožjem in eksplozivom, le-tega odstranili tako, da bo varno za okolico in ljudi. Nikakor pa se neznanih eksplozivnih teles ne dotikajte, saj so podvigi s takšnimi sredstvi lahko zadnje dejanje, ki se ga boste lotili.
Unovčil ponarejen bankovec
Velenje, 29. septembra - Policisti so v trezorju NLB prevzeli domnevno ponarejen bankovec za 50 evrov. Poslali so ga na analizo, na osnovi rezultatov analize in zbiranja obvestil pa bodo sedaj skušali ugotoviti, kdo je de-
nar ponaredil in kako ga je spravil v obtok.
Vlomil skozi okno
Vinska Gora, 30. septembra -
V Prelski je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo. Policisti so ugotovili, da je v hišo vstopil skozi okno, ukradel pa je denar in zlatnino. Policisti drznega nepridiprava še iščejo. V pomoč jim bodo sledi, ki so jih našli v hiši.
Kriva neprilagojena hitrost
Velenje, 2. oktobra - V nedeljo se je v Škalah zaradi neprilagojene hitrosti zgodila prometna nesreča. V njej sta se dve osebi lažje telesno poškodovali.
Ukradel zaklenjeno kolo
Velenje, 3. oktobra - Na Kidričevi ulici so v ponedeljek obravnavali tatvino ženskega kolesa. Storilec je kolo, ki je bilo zaklenjeno, ukradel s stopnišča stanovanjskega bloka.
(Zakonsko) preprečevanje nasilja v družini -II. del
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Novela zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) je v bistvu nadgradnja dosedanjega dela ter zakonsko-instituci-onalnega okvirja, ki omogoča odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje nasilja v družini. Največ pozornosti, tako strokovne kot laične javnosti, je bila in je še vedno prepoved telesnega kaznovanja otrok, ki je definirano kot vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje oziroma vsako dejanje z namenom kaznovanja otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali kot zanemarjanja kot vzgojne metode. Ta določba je bila pravzaprav pričakovana glede na dosedanja prizadevanja Odbora Združenih narodov za človekove pravice ter Sveta Evrope, da Slovenija končno to uredi in zakonsko prepove telesno kaznovanje otrok, čeprav so mnenja strokovnjakov glede tega še vedno deljena.
Med novostmi, kijih določa novela zakona, je tudi bolj ohlapna definicija nasilja v družini, saj se za fizično ali spolno nasilje šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem. Pod fizično nasilje se šteje tudi prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja, kar je tudi med starši vneslo precejšen nemir in negotovost, saj je omejitev druženja z vrstniki zunaj doma eden od pogostih vzgojnih ukrepov staršev, kadar se otroci ne učijo ali v šoli niso uspešni. Strokovnjaki s tega področja zato prejemajo številna vprašanja o tem, ali so primeri, ko starš otroku prepove igranje računalniških iger, dokler ne opravi domače naloge, ne popravi negativne ocene pri predmetu ali ne opravi šolskih obveznosti, tudi prekršek ali celo kaznivo dejanje. Nekateri starši so že do sedaj imeli težave z vzgojo otrok, kajti zgolj poudarjanje pravic otrok brez navajanja njihovih obveznosti do staršev in odgovornosti ustvarja precejšnjo negotovost pri odraslih, (problematičnim) otrokom pa daje lažno prepričanje, da ne glede na njihovo početje ne smejo biti niti prikrajšani niti kaznovani.
Novela ZPND širi tudi opredelitev družinskih članov do sorodnikov v stranski vrsti do četrtega kolena, oseb v partnerskem razmerju ali katerih razmerje ne obstaja več ter novih partnerjev in otrok družinskih članov. To je pomembno zlasti zaradi možnosti izvedbe ukrepa prepovedi približevanja, ki se je doslej v praksi uveljavil kot zelo učinkovito sredstvo in je možno ta ukrep izreči tudi bivšim partnerjem, ki ne živijo več v isti družini. Za večjo zaščito žrtve je podaljšano trajanje ukrepov s šestih na dvanajst mesecev, podrobneje je urejen postopek pred sodiščem, žrtev je oproščena plačila sodne takse za vse postopke, ki se vodijo po ZPND, žrtev pa bo imela tudi pravico do spremljevalca pri vseh postopkih, pri katerih je udeležen povzročitelj nasilja. Za noo obliko nasilja je navedeno tudi zalezovanje kot naklepno in ponavljajoče se opazovanje, sledenje, vzpostavljanje stika ali fizično vsiljevanje, ki ustvarja pri žrtvi strah, občutek manjvrednosti ali ogroženosti.
Predstavniki nevladnih organizacij sicer pozitivno ocenjujejo novelo, toda veliko jih kritično opozarja, da novela ni dovolj življenjska; da se še vedno umika žrtev in ne povzročitelj nasilja; da v noveli ni kazenskih sankcij zoper povzročitelja in da zgolj denarna kazen ni ustrezna, saj še vedno bremeni družinski proračun; da niso usklajeni postopki pred pristojnimi institucijami; da z novelo ni razrešena problematika neplačevanja preživnin, saj Preživninski sklad izplača več kot 3.800 preživnin na mesec, ker tega ne izpolnjujejo starši otrok; ... Ne glede na dosedanje sistemske ukrepe na tem področju je nasilja in žrtev, med katerimi je večina žensk in otrok, enostavno preveč. To zahteva nadaljevanje dosedanjega dela ter dodatne ukrepe za boljšo ozaveščenost tako strokovne kot laične javnosti s ciljem prepoznavanja, odkrivanja in učinkovite medinstitucionalne obravnave nasilja v družini in družbi nasploh. Le brez nasilja se namreč lahko počutimo varno, zadovoljno in srečno.
■
Iz POLICIJSKE beležke
Všeč so mu tuje postelje
Velenje, 28. septembra - Prejšnjo sredo so velenjske policiste poklicali iz dežurne ambulante in jih obvestili, da je k njim prišel moški, ki noče zapustiti ambulante. Policisti so ugotovili, da se je moškemu postelja v ambulanti zdela tako udobna, da tudi po tem, ko ga je zdravnik pregledal, ni hotel vstati z nje. Ker se je reševalcem mudilo na teren, so moškemu morali pomagati vstati policisti, ki so ga napotili domov. A ta tega ni storil. Kmalu so policiste poklicali na pomoč v hotel, kjer je isti mož hotel na vsak način stopiti vanj. Uslužbenec mu tega ni dovolil, saj je bil precej pijan in nevljuden. Policisti so se z njim še enkrat pogovorili, tokrat pa so ga tudi kaznovali za njegovo neprimerno obnašanje.
Lizal, pa nič plačal
Velenje, 28. septembra - V sredo so se velenjski policisti ukvarjali s tatvino sladoleda v trgovini SPAR. Tam si je mladoletnik privoščil sladoled, kar ne bi bilo nič narobe, če bi ga plačal. A ga ni. Kazenske ovadbe zanj niso spisali, bodo pa o njegovem vedenju obvestili Center za socialno delo.
Dišala sta ji kava in alkohol
Velenje, 30. septembra - V petek so varnostniki v trgovini Lidl pri tatvini kave in žgane pijače zalotili žensko. Odgovorna oseba je zanjo zahtevala kazenski pregon, zato so policisti napisali kazensko ovadbo zaradi suma tatvine, ki jo bodo poslali na sodišče.
Prepir med mamo in hčerko
Velenje, 30. septembra - V petek so policisti v Škalah mirili prepir med mamo in hčerko. Ta se je kljub mladoletnosti želela odseliti od doma, mama pa ji ni pustila. Ker so policisti v pogovoru z obema ugotovili, da ni bilo elementov kaznivega dejanja ali prekrška, temveč je tovrstni prepir bolj v domeni Centra za socialno delo, bodo primer prepustili njim.
Vročekrvni fant
Velenje, 1. oktobra - V soboto naj bi na Šaleški cesti fant pretepal dekle. Ko so policisti prišli na kraj dogodka, tam ni bilo nikogar več. Srečali pa so očividca, ki
jim je povedal, da je posegel v prepir med parom, pri tem pa je jezni fant udaril tudi njega. Na podlagi njegove izjave in opisa vročekrvneža ga bodo policisti poskušali najti. Ko jim uspe, bodo uradni postopek speljali do konca.
Streznil se je na policijski postaji
Šmartno ob Paki, 1. oktobra - V soboto je na Velikem Vrhu pijani sin razgrajal in grozil očetu. Ker se ni umiril niti po prihodu mož postave, so ga morali odpeljati s seboj. Po tem, ko je prespal v prostorih za pridržanje na policijski postaji in se vsaj za silo streznil, so mu izročili še zajeten plačilni nalog.
Kdo je zbil mladoletno peško?
Velenje, 1. oktobra - V soboto ob 12.25 se je v semaforizira-nem križišču Kidričeve in Prešernove ceste zgodila prometna nesreča, ki še ni povsem razjasnjena. Mladoletna peška je stala pri rdeči luči za pešce na križišču Kidričeve in Prešernove ceste, ko je po Kidričevi cesti, v smeri Šaleške ceste, pripeljal neznani voznik neznanega vozila temno modre barve. Ker se mu je na semaforju prižgala redeča luč, je zaviral in ustavil na sredini prehoda za pešce. Peška je pri zeleni luči na semaforju za njim prečkala vozišče. Takrat je neznani voznik zapeljal vzvratno in z zadnjim delom trčil v peško. Pri tem jo je lažje telesno poškodoval. Po trčenju je voznik stopil iz avta, in namesto da bi peški pomagal, začel vpiti nanjo, potem pa odpeljal. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti prosijo neznanega voznika in morebitne očividce, da pokličejo na telefonsko številko Policijske postaje Velenje ali na telefonsko številko 113. a
Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 23
20. oktobra 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Tretja univerza že 30-ič odpira vrata
HOROSKOP
V oktobru se začenja študij na fakultetah. Tudi upokojenci smo po prijetnih počitnicah pripravljeni na nove izzive. Naša vseživljenjska šola je univerza za tretje življenjsko obdobje. Velenje. Vpisani smo v krožke, ki smo jih obiskovali že prejšnje leto, spogledujemo se z novimi. Urnik krožkov je bil objavljen v Našem času št. 38, informacije lahko dobite tudi na sedežu univerze na Efenkovi. Vsako leto pripravimo tudi konferenco ob začetku študijskega leta. Letošnja se je dogajala v vili Bian-ci. Predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik je predstavila informacije o izobraževalnem programu, novih krožkih in prejeli smo bilten Optimisti, v katerem je študijski program, urnik in veliko zanimivih informacij. Da je
Začetek tridesetega šolskega leta je bil lep, zagotovo bo tudi šolsko leto takšno.
začetek zanimivejši, vsakokrat gostimo zanimive osebe iz našega okolja. Tokrat je bil z nami Lado Planko, prevajalec, glasbenik, upokojenec, ki mu je zgodovina hobi. Lado je tudi glasbenik, ki je v lanskem letu ustanovil ansambel Capuccino, za
katerega je rekel, da so mu nadeli ime po barvi kapučina. Malo belkast in take so tudi njihove skladbe, ki segajo v šestdeseta. Mi smo se imeli lepo, vi pa se nam lahko pridružite v krožkih univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje ali pa na kakšni
naši prireditvi. Še enkrat naj se pohvalimo s plaketo Mestne občine Velenje, ki jo je Univerza za tretje življenjsko obdobje prejela ob letošnjem občinskem prazniku za tridesetletno prostovoljno izobraževalno delo.
a Marija Skrt
V Šoštanju si želijo čisto, varno in zeleno okolje
Šoštanj, 28. septembra - V Vili Mayer je potekala 1. javna razprava o opredelitvi vizije in prioritet v sklopu izdelave Celostne prometne strategije (CPS) za občino Šoštanj. Udeleženci so razmišljali o kakovostih in slabostih posameznih območij v mestu. Tako so se z ocenjevalnimi lističi sprehodili do izbranih lokacij v mestu (trgi, parki, parkirišča in podobno) ter ocenili, kako se v prostoru počutijo, ali je prostor ozelenjen, opremljen z urbano opremo, miren in podobno. K ocenjevanju so bili spodbujeni z namenom, da razmislijo, kaj jim je v mestu všeč in kaj jih moti, ter na osnovi ugotovitev sodelujejo pri oblikovanju vizije, ki bo izboljšala obstoječe stanje in nadgradila kakovost mesta. Nato so se zbrali v vili Mayer, kjer so strnili vtise. Želijo si več miru, čisto, varno in zeleno okolje, ki bo dostopno vsem.
Sicer pa so med drugim predlagali vzpostavitev brezplačnega in frekventnega javnega potniškega prometa, povečanje kakovosti
zraka, ozelenitve v mestu, zagotovitev povezanosti mesta, ki ga na dvoje deli železniška proga, zmanjšanje zastojev in tranzitnega prometa skozi mesto, povečali bi pešačenje in kolesarjenje, prehod na trajnostna goriva, poiskali bi rešitve za zmanjšanje prometnih nesreč, prekoračitev hitrosti in podobno.
V občini Šoštanj želijo zbrati še več mnenj, zato vabijo občane, da izpolnijo vprašalnike, ki so objavljeni na spletni strani občine, in se s tem tudi potegujejo za lepe nagrade. Naslednje žrebanje bo na javni razpravi, ki jo bodo pripravili 19. oktobra ob 16. uri v vili Mayer.
»Ponovno uporabi« postaja realnost
Velenjski Center ponovne uporabe se je predstavil na Cankarjevi ulici - Letos odlagališča rešili že 26 ton in 600 kilogramov odpadkov
Velenje, 1. oktobra - V soboto dopoldne je strokovni svet za okolje in prostor pri velenjskem območnem odboru Socialnih demokratov v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe sredi mesta pripravil dogodek »Ne pozabi! Ponovno uporabi!«. Ob tem, da so na Cankarjevi ulici predstavili delovanje odbora, so predstavili tudi delovanje Centra ponovne uporabe, ki deluje že skoraj 4 leta. Mimoidoči so si lahko ogledali, kaj vse ponujajo v njem, če so želeli, pa so lahko domov brezplačno odnesli tudi knjigo, saj so jih podarili kar 200.
Vodja Centra ponovne uporabe (CPU) Alenka Košir nam je povedala: »Danes občanom predstavljamo, zakaj in kako delujemo, pa tudi, kje nas najdejo. Danes je za nas poseben dan, saj je prva obletnica, odkar smo v novih prostorih v Standardu. Imamo 260 kvadratnih metrov površin in veliko stvari za dom in gospodinjstvo v naši trgovini.« Izvemo, da so CPU odlično
Center ponovne uporabe je ob prvi obletnici delovanja v prostorih Standarda nekaj zanimivih predmetov predstavil na Cankarjevi ulici. Čeprav niso bili naprodaj, so sijih mnogi z zanimanjem ogledali.
sprejeli tako Šalečani kot širše. Pogosto se zgodi, da se k njim po kakšen zanimiv predmet pripeljejo iz oddaljenih krajev, saj jih spremljajo na njihovi Face-book strani. Ker imajo v trgovini veliko pohištva, jih pogosto poiščejo tudi tisti, ki si opremljajo dom. So največji slovenski center, ki ponuja prenovljeno pohi-
štvo, tudi oblazinjeno.
Letos so zbrali že 26 ton 600 kilogramov podarjenih predmetov in opreme, ki so jih očistili, jim dodali nov videz in vrednost in jih prodali. Lani so v celem letu odlagališča rešili skoraj iste količine uporabljenih predmetov in opreme. Največ so letos prodali v času, ko je velenjska obči-
na razdelila stanovanja na Gorici. »Še vedno se zgodi, da nas ljudje ne poznajo. Nove stranke prihajajo vsak dan. Veseli smo, da smo v Velenju vse bolj okolj-sko osveščeni, s tem pa rabljene stvari dobijo priložnost v drugem domu,« še doda Koširjeva.
a bš
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Napetost bo kriva tudi za slab spanec. Kaj, ko bi si končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam je nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami? Včasih dvomite, da vas imajo tisti, ki vam največ pomenijo, iskreno radi. V naslednjih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Vi pa jim pokažite, koliko vam pomenijo. In koliko vam pomeni njihova podpora v teh za vas ne preveč lepih dneh. Vaše dobro delo in dejanja se bodo že kmalu povrnila. Čas prehladov prihaja, zato se oborožite z vitamini. Če ne boste okrepili imunskega sistema, boste težko kljubovali virusom.
T
b
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. V teh dneh pa boste tudi redko res dobre volje. Dejstvo je, da ste nestrpni in da ste določen uspeh pričakovali skorajda čez noč. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, saj ste res na življenjski prelomnici. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih boste delali v teh dneh, naj bodo čim bolj realni. Nimate ne časa in ne denarja, da bi še naprej živeli v oblakih. Na tla se bo treba spustiti čim prej, da ne boste zamudili odlične priložnosti, ki se vam bo ponudila že jutri ali v soboto. Poskrbite, da vam bo dovolj toplo.
2
Dvojčka od 22. 5 do 21. 6.
Da je življenje res lepo, sicer že dobro veste, ob koncu tega tedna pa boste spoznali, da je lahko še lepše. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, da vas bo vrgel iz tira. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Še slabo vreme in prvi letošnji mraz tokrat ne bosta vplivala na vas. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam za zdaj tega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi vam pridigal. Tokrat bo govoril njegov molk. Pri delu vas bodo pohvalili. Za velike nakupe pa še ne bo pravi čas, saj ste v preteklih tednih zapravili več kot bi smeli. Načrtujete pa vseeno lahko.

Rak od 22. 6. do 22. 7.
Nekaj ne preveč prijaznih oktobrskih dni je pred vami. Ne le, da boste zasuti z delom, s partnerjem bosta imela resno krizo, ki se bo še poglobila, če ne boste zahtevali iskrenega pogovora. Dobro bi bilo, če bi poskušali ugotoviti, kaj muči vašega partnerja, saj seje popolnoma spremenil. In to, še preden bo prišla zima, ki zna odnose zaradi monotonije dnevov še poslabšati. Ste pač človek, ki uživa v soncu in dolgih dnevih, zato vaše razpoloženje jeseni in pozimi zelo niha. Tudi v teh dneh bo tako. Zdravje vam bo še naprej dobro služilo, kljub temu, da ne naredite veliko zanj. K sreči se tega vsaj zavedate. V nedeljo boste dobili spodbudo, da to spremenite. Lepa bo.
¿1
Lev od 23. 7. do 22. 8.
Vsem težavam, ki vam jih bo življenje navrglo v teh dneh, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Najhuje bo, ker bo vaš zaostanek pri delu vsak dan večji, recepta, da razrešite trenutno stanje, pa ne boste našli. Nič ne bo narobe, če boste glasno priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu, ki bi znal to uporabiti proti vam. Takih imate okoli sebe kar nekaj. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute. Zato pa imate toliko bolj trdo kožo, česar se vaši nasprotniki ne zavedajo. Na ljubezenskem področju vam ne bo manjkalo prav nič. Boste pa v teh dneh vi tisti, ki boste partnerja spodbujali, da vam pogosteje kot sicer pokaže, kaj čuti do vas.
Devica od 23.8. do 22.9.
Tisti, ki vas res dobro poznajo, so že nekaj časa slutili, da vam bo kmalu čisto vsega dovolj. Zgodilo se bo prav v teh dneh. Imeli boste občutek, da vas za pomemben in nepriljubljen življenjski korak marsikdo obtožuje, pa ne bo tako. Kriva bo slaba vest, s katero ne boste znali opraviti čez noč. Hudo vam bo, ker boste vedeli, da ste prizadeli več ljudi. Življenje je kot val, vedno ima svoje vzpone in padce. Vi boste prav v teh jesenskih dneh spoznali, kako je, ko pristaneš na tleh. Pomoč prijatelja vam bo pomenila več kot denar, ki ga boste imeli dovolj za vse, kar trenutno potrebujete. Tudi zato, ker ste potrebe zmanjšali že pred časom. Ker ste postali realni, jih ne boste povečevali.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Postavili ste si kar nekaj ciljev, ki jih želite doseči še pred iztekom leta. Med njimi bodo tudi taki, ki bodo izboljšali vaše zdravje in trenutno počutje. To res ni najboljše, zato tudi sami veste, da je bil že skrajni čas, da začnete bolj skrbeti sami zase. Privoščili si boste tudi stvari, ki sijih doslej niste še nikoli. Veselite se naslednjih dni, saj se vam obeta nekaj veselih dogodkov. Po drugi strani pa si želite biti več doma. Brez skrbi že kmalu boste. In takrat vam bo manjkalo adrenalina, ki vam ga po žilah požene tudi delo. Še vedno ga imate radi, v njem boste uživali tudi v teh dneh. Prijateljica vam bo povedala nekaj, kar vam bo dalo idejo za dober posel. Ne oklevajte, uresničevanja se lotite takoj. Trenutek je pravi.

Škorpijon od 23. 10. do 22. 11.
Za vami je še en uspešen teden, dnevi pred vami pa niso več čista neznanka. Končno ste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase, da uresničite svoje sanje, bo od vas zahtevalo velik napor. Hkrati pa vam bo prineslo veliko zadovoljstva. Znate pa se v teh dneh resnično razjeziti zaradi dolgega jezika enega od vaših sorodnikov, saj bo izdal nekaj, kar ste želeli še vsaj nekaj časa obdržati v tajnosti. Nikar ne kuhajte mule, to ne bo nič pomagalo. Bolje bo, da na glas poveste, kaj vas moti. In tistim, ki ne znajo biti tiho, ne izdajate več osebnih skrivnosti.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Po navadi ne govorite prav veliko. Če vas kaj zmoti, pa v nekaj stavkih naravnost poveste, kar mislite. Pri nikoli niste nežni. Tokrat boste žal resnico povedali napačnemu človeku. Zameril vam bo tako močno, da bo poskrbel, da boste dobili nekaj sivih las. Ker tega, kar vam pripravlja, ne boste pričakovali, boste zelo prizadeti. Tako zelo, da niti partnerju ne boste povedali, kaj se dogaja. Žal pa bo partner vašo odsotnost razumela čisto drugače. Umaknil se bo v svoj svet, ob tem pa razmišljal, kaj je naredil narobe. Zato mu čim prej povejte vsaj to, da za vašo zadržanost ni kriv on. Zdravje vam bo v teh dneh še nagajalo. Bolečine bodo hujše, če ne boste mirovali, zato bolje poslušajte svoje telo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Z mrzlimi dnevi boste rahlo izgubili voljo do dela, pa tudi energije ne boste imeli toliko kot v preteklih dneh. Vseeno se bodo v vas prebudile neštete želje, ki bodo pogosto sanjave. To bo vaš beg pred realnostjo, ki v teh dneh ne bo takšna, kot si želite. Zvezde vam priporočajo, da računate predvsem nase in na svoje najbližje, pri vseh ostalih ne bo šlo tako gladko, kot si boste želeli. Bojite se nekega uradnega srečanja, ker se bojite, da ste kaj spregledali. Niste, zato se čim prej pomirite. Če iščete delo, v teh dneh ne boste uspešni, a že kmalu se vam bodo na tem področju odprle nove poti. Ne sprejmite vsake ponudbe, tista, ki bo najboljša, pa ne bo blizu doma. Zdravje bo solidno.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Na zunaj boste v teh dneh vsem kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da z vami nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Skrbelo vas bo za vaše zdravje. Simptomi, ki vam govorijo, da se je to poslabšalo, se bodo v naslednjih dneh še okrepili. Tokrat pozabite na vse druge, poskrbite najprej zase. Če boste resno zboleli, bodo mnogi hitro pozabili, kako zanesljivi in pridni ste. Svet pa se bo vrtel naprej. Tudi mimo vas. Partner bo imel veliko pametnih nasvetov, predvsem pa bo prav on tisti, ki vam bo odprl oči. Finančno stanje bo še vedno dobro, skrbelo vas bo le, koliko bo stalo neko popravilo, ki je neizbežno. V soboto pričakujte obisk nekoga, ki ga nimate najraje. A se zna to po tem obisku spremeniti.
K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zvezde vam v teh dneh priporočajo, da ne reagirate hitro. Poslušajte svoj notranji glas, saj imate še vedno dober šesti čut. Tudi, ko vas bodo prosili za nasvet, povezan z delom, ne odgovorite takoj. Vprašanje je lahko zanka, v katero se boste nehote ujeli. Nekomu ste namreč že nekaj časa trn v peti. In prav ta se vas bo lotil na zelo podel način. Ne pustite, da bi vas prestrašil, saj so vse dobre karte še v vaših rokah. Sorodniku boste morali pomagati tudi finančno. To vam ne bo lahko, težko pa tudi ne. Zanj bi naredili vse, kar boste dokazali tudi v tem primeru. Partnervam bo to sicer zameril, saj je prepričan, da bi morali biti bolj trdi. Vi pa tega ne znate. Na čustvenem področju bo zato zijala rahla praznina, na finančnem pa bo jo boste v teh dneh zapolnili.
a mz
Četrtek, 6. oktobra
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
6. oktobra 2016
Petek, 7. oktobra
Sobota, 8. oktobra
Nedelja, 9. oktobra
Ponedeljek, 10. oktobra
Torek, 11. oktobra
Sreda, 12. oktobra
TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT
05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45
12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00
18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.40 00.40 01.05 01.30 01.55 02.50
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobrojutro
Poročila
Dobrojutro
Poročila
Dobrojutro
Poročila
Dobrojutro
Taksi, kviz z Jožetom
Turbulenca: Ko hormoni
Moji, tvoji, najini, 21/35 Dnevnik, vreme, šport K2 in nevidni nosači, dok. film Slovenci v Italiji Poročila
Pod drobnogledom, tv Lendava Točka preloma, ponov. Profil
Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost Novice
Utrinek: Blender in tit for tat za begunce
Knjiga o džungli, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus
Odmevi, šport, vreme Osmi dan
Sveto in svet: Poziv k miru Ugriznimo znanost: Bionska roka Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Cvetličar, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Liki, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Čarli in Mimo, ris.
07.25	Timi gre, ris.
07.35	Tinka in Žverca, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz šškoljke: Zlatko
Zakladko: Črni Log
08.25	Točka, glasb. odd.
09.25	Med valovi
10.05	Kino Fokus
10.30	Alpe, Donava, Jadran
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
15.00	Posebna ponudba
15.35	Kolesa in avtomobili, skupaj na
cesti, dok. odd.
16.35	Čarokuhinja pri atu: Prekmurje
17.05	Bela sužnja, 53/62
18.00	Halo TV
19.00	Duhec, 1/3
20.00	Avtomobilnost
20.35	Nogomet, kvalif. za SP 2018:
Italija-Španija, prenos iz Torina
22.40	Ambienti
23.20	Točka, glasb. odd.
00.05	Halo TV
00.55	Nogomet, kvalif. za SP 2018:
Italija-Španija, posn.
02.45	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Harold in vijolična voščenka, ris.
07.35	Slonček Benjamin, nan.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Ana kuha
09.05	Zdravo hujšanje, am. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Ostani z menoj, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Sestrske vezi, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Ana kuha
13.30	Moja mama kuha bolje!
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Survivor
22.00	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Franklin in Bash, nan.
00.25	24ur zvečer, ponov.
01.00	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 12.05 12.10 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00
21.15 21.20
21.50 21.55 22.55
23.25 23.55
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Zupan z vami: Branko Petre,
župan Občine Vojnik
Pop Corn: Alja
Videospotdneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: ans. Unikat, ans.
Škorpijoni
Regionalne novice 3
Varni na gradbišču, izobraževalna
oddaja
Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Strokovnjak svetuje, Bonton pri nakupovanju
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.55	Ugriznimo znanost: Bionska roka
12.25	Moji, tvoji, najini, 22/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Kitajsko morje - vojna za otočja,
dok. odd.
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Kioka, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Obrekovanje, am. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Cvetličar, 2. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Liki, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Čarli in Mimo, ris.
07.25	Timi grejis.
07.35	Tinka in Žverca, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe
08.45	Točka, glasb. odd.
09.50	Bleščica, odd. o modi
10.35	Na obisku: Hrušiški fantje
11.00	Halo TV
12.10	Dobro jutro
14.15	Dober dan
15.10	Razkrivanje utrjenega časa; Rupnikova linija in preobrazba Pivke, dok. feljton
15.50	O živalih in ljudeh, svet. odd.
16.25	Na vrtu, izob. odd.
17.05	Bela sužnja, 54/62
18.00	Halo TV
19.00	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.10	Firbcologi
19.35	Infodrom
20.00	Nogomet, kvalif. za SP 2018:
vrhunci četrtkovih tekem
20.35	Nogomet, kvalif. za SP 2018: Belgija:BiH, prenos iz Bruslja
22.40	Polnočni klub: Poročeni s televizijo
23.50	Neverjetni Jonathan Goodwin,
3/5
00.40	Točka, glas. odd.
01.25	Halo TV
02.20	Zabavni kanal
03.50	Nogomet, kvalif. za SP 2018:
vrhunci četrtkovih tekem, ponov.
04.20	Nogomet, kvalif. za SP 2018: BefgijarBiH, posn. iz Bruslja
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Harold in vijolična voščenka, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.05	Hotel 13, dan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Ana kuha
09.05	Zdravo življenje, am. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Ostani z menoj, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Sestrske vezi, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Ana kuha
13.30	Moja mama kuha bolje!
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Survivor
22.00	Survivor: Na robu preživetja
22.45	24ur zvečer
23.20	Eurojackpot
23.25	Steklena hiša, am. film
01.30	24ur zvečer, ponov.
01.30	Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.20 11.25 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 00.10 00.40
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Naj viža: ans. Unikat, ans.
Škorpijoni
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš Maš
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Regionalne novice 3 Abba the show Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro 20 let ans. Štrk, ponovitev 1. dela Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.50	Kultura 06.00 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine: Juvi
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Studio kriškraš: Urejanje vrta in krtine
08.15	Ribič Pepe, ponov. 08.40 Mulčki, ris.
08.45	Firbcologi
09.10	Infodrom
09.25	Duhec, 2/3
10.20	Kdo si pa ti?, 9/10
11.00	Od blizu
11.55	Tednik, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Ambienti
15.05	Človeško vesolje: Mesto v
prostoru in času, 4/5
16.00	Zaljubljeni v življenje, izbor: Spovednice: Derenda, Zarn, Valič, Boto
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vodni krog Slovenskih Konjic
18.00	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.40	Prevara, 6/10
22.30	Poročila, šport, vreme
23.10	Leviatan, ruski film
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
TV SLO T
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Bela sužnja, 50/62 10.45 Bela sužnja, 51/62 11.45 Na lepše
12.10 Čarokuhinja pri atu: Prekmurje 12.45 Obrazi mest: Barcelona 13.25 10 domačih 14.10 Zakaj revščina: Dobrodošli na
svetu, dok. ser. 15.10 Neverjetni Jonathan Goodwin,
razved. odd. 16.15 Zakon srca, 9/14 17.15 Nogomet, kvalif. za SP 2018:
vrhunci petkovih tekem 17.50 Nogomet, kvalif. za SP 2018:
Anglija:Malta, prenos iz Londona 20.15 Nogomet, kvalif. za SP 2018: Slovenija:Slovaška, prenos iz Ljubljane 23.00 Nogomet, kvalif. za SP 2018:
vrhunci današnjih tekem 23.20 Večer v Palladiumu, 5/6 00.15 Popšop, ponov. 00.45 Aritmični koncert - Blu.sine, ponov.
01.40 Bleščica, odd. o modi 02.10 Zabavni kanal 03.30 Nogomet, kvalif. za SP 2018: Slovenija:Slovaška, posn. iz Ljubljane 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Poročeni s televizijo, ponov.
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Čebelica Maja, ris. 07.45	Maša in medved, ris. 07.55	Tačke na patrulji, ris. 08.20	Fun with Flupe, ris. 08.25	Trgovinica za živali, ris. 08.50	Mia in jaz, ris.
09.15	Divja brata Kratt, ris.
09.45	Čudežna ura Yo Kai, ris.
10.10	Ninja želve, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Naša mala klinika, nan.
11.40	Naša mala klinika, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Glavna sestra Hawthorne, nan.
13.50	Mozart v džungli, nan.
14.20	Mozart v džungli, nan.
15.00	Ameriška super varuška, am. ser.
15.55	Survivor, ponov.
16.55	Survivor, ponov.
17.55	Survivor, ponov.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Misija: Nemogoče, am. film
22.10	Volkodlak, am. film
00.10	Šerifova pravica, nan.
01.05	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 09.45
10.05 10.10 10.15 11.15 11.45 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00
20.25 20.30
21.30 23.00
00.00 00.30
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Minka, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Kioka, ris.
07.35	Liki, ris.
07.40	Fletni Gaji, ris.
07.50	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.00	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
08.05	Nodi v Deželi igrač, ris.
08.15	Medo in Mica, ris.
08.20	Peter Zajec, ris.
08.35	Tilka in prijatelji, ris.
08.45	Traktor Tom, ris.
08.55	Pujsa Pepa, ris.
09.00	Zu, ris.
09.15	Robotki, ris.
09.25	Knjiga o džungli, ris.
09.35	Smrkci, ris.
10.00	Bacek Jon, ris.
10.10	Med odmorom, 6/13
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Papež ponovno na
Kavkazu
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
14.55	Rožnati panter, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Marko skače, slovenski barvni film
21.45	Intervju: Jože P. Damijan
22.30	Poročila, š_port, vreme
23.00	Bunkerji, 1. del
23.55	Hommage maestru Samu
Hubadu, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.15 Glasbena matineja 08.45 Posebna ponudba 09.35 Bela sužnja, 52/62 10.20 Bela sužnja, 53/62 11.00 Bela sužnja, 54/62 11.45 Žogarije
12.30 Zaljubljeni v življenje, izbor: Spovednica: Derenda, Žarn, Valič, Boto
Vodni krog Slovenskih Konjic ... Svet se maje, križ stoji ..., dok. igrani film _ Zvezdana: Lady Žaga Avtomobilnost Ambienti Zakon srca, 10/14 Kraška hiša na robu časa, dok. odd.
Z glasbo in s plesom, dok. odd. Žrebanje Lota
Nogometna oddaja: kvalif. za SP 2018
Nogomet, kvalif. za SP 2018: Srbija:Avstrija, prenos iz Beograda
Barkolana 2016, reportaža Shell, ang. film Vikend paket, ponov. Barkolana 2016, reportaža, ponov.
Nogomet, kvalif. za SP 2018: Srbija:Avstrija, posn. iz Beograda Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Čebelica Maja, ris. 07.45	Maša in medved, ris. 07.55	Tačke na patrulji, ris. 08.20	Fun with Flupe, ris. 08.25	Trgovinica za živali, ris. 08.50	Mia in jaz, ris.
09.15	Divja brata Kratt, ris.
09.45	Čudežna ura Yo Kai, ris.
10.10	Ninja želve, ris.
10.35	Tv prodaja
10.50	Naša mala klinika, nan.
11.45	Naša mala klinika, nan.
12.50	Tv prodaja
13.05	Glavna sestra Hawthorne, nan.
14.00	Ameriška supervaruška, am. ser.
14.55	Beethoven 3, am. film
16.40	Survivor: Na robu preživetja
17.25	Dan najlepših sanj
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Slovenija ima talent
22.00	Čaka te pošta, am. film
00.25	Šerifova pravica, nan.
01.20	Zvoki noči
13.35 14.00
15.10 16.10 16.45 17.20 18.10
18.55 19.45 20.00
20.35
22.40 23.15 00.45 02.00
02.30
04.20
©
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš
Ustvarjalne iskrice (172), Jesensko okrasje
Napovedujemo
Videospot dneva
20 let ans. Štrk, ponovitev 1. dela
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Muzikal: Mojčin lepi svet
Videospotdneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2421. VTV magazin, regionalni -
informativni program
Kultura, informativna oddaja
Festival Ptuj 2016, posnetek 1.
dela
Jutranji pogovori Zupan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
14.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli 18.20 Nanov, Statusi dijakov 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Unikat, ans.
Škorpijoni 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Alja 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
05.50 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15
10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 08.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05
23.40
01.15 01.40 02.35
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij, ponov. 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom Kaj govoriš?=So vakeres? Moji, tvoji, najini, 23/35 Dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Poziv k miru Osmi dan Poročila
Dober dan,Koroška Firbcologi, ris.
Z glasbo in s plesom, dok. odd. Poročila, šport, vreme Kdo si pa ti?, 10/10 Novice eRTeVe
Zajček Belko, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, šport, vreme
Tednik
Studio city
Odmevi, šport, vreme Pisave: J iri Bezlaj, Jedrt Lapuh Maležič
Glasbeni večer: Kitajska simf. glasba - Hongan Zhang, Simf. RtvS in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2420. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Pogovor s Francem Severjem, svetnikom v svetu MO Velenje 10.40 2421. VTV magazin, regionalni
informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Zupan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 12.10 Festival Ptuj 2016, posnetek 1. dela
13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Varni na gradbišču, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00
20.30 20.35 21.00 22.15 23.15 23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
2421. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Mura Raba TV, inf. oddaja
Regionalne novice
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Ob svetovnem dnevu
brezdomstva
Regionalne novice 3
Dotiki gora.Prehojene poti
20 let ans. Štrk, ponovitev 2. dela
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Papež ponovno na
Kavkazu
12.25	Moji, tvoji, najini, 24/35
13.00	Dnevnik, sport, vreme
13.30	Studio city
14.40	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.40	Studio kriškraš: Urejanje vrta in
krtine
16.00	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.10	Pavle, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Hillary Clinton - ženska na
prelomnici, dok. odd.
21.00	Donald Trump, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Jožef Zaletinger
00.55	Profil
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Pisave
12.25	Moji, tvoji, najini, 25/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Jože P. Damijan
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.55	Aktivatorji: Decibeli žagajo
16.05	Moje telo, dok. film
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Timbuktu, franc. film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pot v boljši jutri, 1/2
00.45	Turbulenca, svet. odd.
01.20	Profil
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Dnevnik, ponov.
03.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Liki, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Čarli in Mimo, ris.
07.25	Timi grejis.
07.35	Tinka in Žverca, ris.
07.40	Fiti in cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Vesela hišica:
Prašički niso miške
08.25	Točka, glasb. odd.
09.25	Gospostvo naključja, portret
Filipa Robarja Dorina
10.30	Duhovni utrip
11.00	Halo TV
11.55	Dobrojutro
13.40	Polnočni klub: Poročeni s
televizijo
15.05	Ljudje in zemlja
16.05	Barkolana 2016, reportaža
16.35	Avtomobilnost
17.05	Bela sužnja, 55/62
18.00	Halo TV
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.05	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.20	Krtek, ris.
19.25	Studio kriškraš: Urejanje vrta in krtine
20.00	Nogomet, kvalif. za SP 2018:
vrhunci nedeljskih tekem
20.35	Nogomet, kvalif. za SP 2018, Nizozemska : Francija, prenos iz Amsterdama
22.40	Zavod za zaposlovanje (II.), 1/6
23.10	Spomini: Janez Winkler, 1. del,
pogov. odd.
00.10	Halo TV
01.05	Točka, glasb. odd.
01.50	Nogomet, kvalif. za SP 2018, Nizozemska : Francija, posn.
03.40	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06. 0	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Harold in vijolična voščenka, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.00	Hotel 13, nan.
08.15	Tv prodaja
08.30	Ana kuha
09.05	Zdravo hujšanje, am. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Ostani z menoj, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Sestrske vezi, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Ana kuha
13.30	Moja mama kuha bolje!
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24UR popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24UR zvečer
23.05	Na kraju zločina, nan.
00.00	Franklin in Bash, nan.
00.55	Glavna sestra Hawthorne, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
02.40 Info-kanal
TVSLOr TV SLO T
06.00 To bo moi poklic: Tapetnik, 1. del
06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15
08.30 09.15 10.15
11.05 12.15 14.15 15.15 17.05 18.00 19.00 19.05 19.15 19.20
19.30
20.00
23.00
23.25 00.10 01.00 01.45 02.40
04.25
To bo moj poklic: Podjetnik, 2. del
Otroški kanal
Ulica sanj, ris.
Liki, ris.
Pavle, ris.
Čarli in Mimo, ris.
Timi gre,ris.
Tinka in Žverca, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Medo in Mica, ris.
Bacek Jon, ris.
Zgodbe iz školjke: Juvi
Zgodbe iz školjke: Pozabljene
knjige naših babic: Butalci
Žogarija
Točka, glasb. odd. Komuna G7 ali utopija na robu družbe, dok. odd. Halo TV Dobro jutro
Večer v Palladiumu, 5/6 Vse je mogoče Bela sužnja, 56/62 Halo TV
Neli in Cezar, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Krtek, ris.
Čarlijev cirkus: O levčku, ki se ni maral česati, otr. ser. Nogomet, kvalif. za SP 2018, vrhunci ponedeljkovih tekem Nogomet, kvalif. za SP 2018, Slovenija : Anglija, prenos iz Ljubljane
Nogomet, kvalif. za SP 2018, vrhunci današnjih tekem Fortitude, 10/12 Fortitude, 11/12 Točka, glasb. odd. Halo TV
Nogomet, kvalif. za SP 2018, Slovenija : Anglija, posn. iz
Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
06.00 07.00 07.10 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.55 01.50 02.25
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
10.35 11.45 12.05 12.35 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.35
20.50 20.55 22.00 23.00 00.20
pop
24ur, ponov. Chuggington, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha
Zdravo hujšanje, am. ser.
Ostanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha
Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Politične živali, nad. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Ob svetovnem dnevu brezdomstva
20 let ans. Štrk, ponovitev 2. dela
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Periferna arterijska okluzivna
bolezen
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2422. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Festival Ptuj 2016, posn. 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00	To bo moj poklic: Tapetnik, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Liki, ris.
07.15	Pavle, ris.
07.20	Čarli in Mimo, ris.
07.25	Timi grejis.
07.35	Tinka in Žverca, ris.
07.40	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Medo in Mica, ris.
07.55	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Nočko: Tepko
08.15	Zgodbe iz školjke: Plesoče
življenje, dok. film
08.30	Kanape, tv Lendava
09.20	Točka, glasb. odd.
10.20	10 domačih
10.50	eRTeVe
11.10	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.35	Dober dan
15.30	Vikend paket
17.05	Bela sužnja, 57/62
18.00	Halo TV
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.05	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.20	Ribič Pepe
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Glasba skozi čas: Barok, 1/8
20.50	Od blizu, pogov. odd.
21.45	Bleščica, odd. o modi
22.15	Nogometna oddaja, kvalif. za SP 2018
22.15	Aritmija
23.25	Aritmični koncert: Blaž in Simon
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Halo TV
01.55	Nogometna oddaja, kvalif. za SP
2018, ponov.
03.05	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Harold in vijolična voščenka, ris.
07.35	Slonček Benjamin, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Ana kuha
09.05	Zdravo hujšanje, am. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Ostani z menoj, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Sestrske vezi, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Ana kuha
13.30	Moja mama kuha bolje!
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Survior
22.00	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Politične živali, nad.
00.25	Glavna sestra Hawthorne, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
10.30 10.35 10.40
10.55 11.15 11.45 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.20 18.45 18.50 19.10 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2422. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (173), Buče in še kaj Zogarija 6 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Varna raba internet, ponovitev
Regionalne novice 3
Pop Corn: Easy, Aleksander Novak
Videospot dneva
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 19
20. oktobra 2016
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

JOHNSON, BEA: Dom brez odpadkov
od - Odrasli / 64 - Gospodinjstvo
Bea Johnson je še nedolgo nazaj živela v veliki hiši, pred katero sta bila parkirana dva avtomobila in vsak teden je družina napolnila 280-litrski smetnjak. Potem pa je storila prvi korak proti preprostosti in začela z zmanjševanjem odpadkov. Odpovedala je naročnino na kataloge in reklamno gradivo, nehala je z uporabo plastičnih vrečk, plastenk, papirnatih brisač, robčkov ter neštetih strupenih izdelkov za čiščenje doma in osebno nego. Vsa družina
je drastično spremenila svoje potrošniške navade in se lotila »ozelenjevanja« njihovega doma. Knjiga z napotki, kako ravnati z odpadnimi materiali tako, da postanejo surovina za nekaj drugega. S preprostimi razmisleki o tem, kaj potrebujemo, kako to kupimo, popravimo ali si izmenjamo ter kako zagotoviti, da bodo odpadni materiali koristno porabljeni brez občutka krivde zaradi onesnaževanja narave.
JONEVS, JANIS:
9	*
Metalci '94
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
1994 je leto, ko v Seattlu in v glasbenem svetu odjekne novica o samomoru Kurta Cobaina. Ta dogodek štirinajstletnemu Janisu, ki ima samega sebe za piflarja spremeni življenje, postane upornik. S prijatelji začne odkrivati vse bolj težke metalske bende, metalsko glasbeno sceno, obiskuje prve koncerte, poskuša alkohol, kadi, osvaja punce v bulerjih in išče svojo identiteto. Roman o odraščanju neke generacije prinaša tudi osebno zgodbo avtorja in zgodovino o latvijskih in svetovnih metalskih skupinah. Roman je bil leta 2014 nagrajen z nagrado Evropske unije za književnost in temelji na avtorjevem najstniškem obdobju.
WATZLAWICK, PAUL: Na drugačen način
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Knjiga Na drugačen način obravnava vprašanja na področju sprememb v problema-
tičnih medčloveških odnosih. Zakaj nastanejo problemi in kako to, da nekatere rešimo nekaterih pa ne? Probleme večinoma poskušamo rešiti na razumen način. Kaj pa, ko zdrav razum in logika pri urejanju sporov ne pomagata? V knjigi na primerih vidimo, da velikokrat ravno nelogične in nerazumne reakcije povzročiti želeno spremembo.
Knjigo Na drugačen način je pri svojem delu redno uporabljal tudi znani slovenski psihiater dr. Janez Rugelj.
PALACIO, R. J.: Čudo
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
August Pullman je star deset let in še ni hodil v šolo, do sedaj se je šolal doma. Rodil se je namreč s hudo deformacijo obraza in prestal številne zahtevne operacije in dolgotrajna okrevanja. Pred njim pa je sedaj
A

vstop v peti razred v čisto pravo šolo s čisto pravimi sošolci. Pomislek ali ga bodo sprejeli ni odveč, saj tudi sam zase pravi: »Ne bom opisoval, kakšen sem na pogled. Najbrž je huje od vsega, kar si sploh lahko zamislite.«
Nepozabna pripoved o drugačnosti, pravem prijateljstvu in moči prijaznosti. Mladinski roman, ki je prejel mnogo nagrad za kakovostno mladinsko literaturo v odličnem prevodu Boštjana Gorenca - Pižame.
BRESLIN, THERESA: Ilustrirana zakladnica škotskih pravljic in pripovedk
ml - Mladina / L - Ljudsko slovstvo
Bogato ilustrirana zbirka raznolikih pravljic iz cele Škotske. Razveselili se je bodo mladi in starejši bralci tako na Škotskem kot tisti z drugih koncev sveta. Če boste brali te pravljice bodo v vaši domišljiji zaživeli jezerski konji, kragulji, grofične, pastirjev ovčar, Ločjekapica, Škrateljc rjavček, strašni zmaj Lintver in še druga škotska pravljična bitja. Kdo ve, morda oživijo čisto zares.
■ MB
Evropski art kino dan tudi v Velenju
Velenje, 9. oktobra - V nedeljo se bo v evropskih kinematografih odvil prvi Evropski art kino dan. Na ta dan bo več kot 1000 kinematografov s projekcijami in dogodki slavilo raznolikost evropskega filma. Akciji se pridružuje tudi osem članov Art kino mreže Slovenije, med njimi tudi Kino Velenje. Cilji Evropskega art kino dneva so povečanje prepoznavnosti art kinematografov in njihove vloge pri zagotavljanju filmske raznolikosti, promocija evropskega filma, vzpostavljanje filmskih prikazovalcev kot kulturnih stičišč v lokalnih okoljih ter utrjevanje evropske ideje enotnost v kulturni raznolikosti. Evropski art kino dan bo odslej organiziran vsako jesen.
a bš
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,6.10., Biotržnica
•	Petek, 7.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,9.10.,11.00 Pravljične urice, Spalček pričara sladke sanje
•	Do 8.10. Teden otroka
Preizkusite se v vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21., sobota od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 6. oktober
9.00 Vila Bianca
Simpozij zgodovinarjev ob 10. obletnici smrti Milana Ževarta 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 13.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače za priseljenske družine 15.30 Gostilna Verdelj, Šalek Zbor za nabiranje gob 16.00 Galerija Velenje
V čarobnem svetu ilustracij, Teden otroka, Z igro do dediščine 17.00 Atrij OŠ Šalek
Igrarije v Čutnem vrtu 18.00 Muzej Velenje
odprtje razstave Šaleške značke: zbirka značk, znakov in priponk iz Muzeja Velenje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Kaj vse si nalagajo ženske, pogovorni večer za ženske 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Gana - v iskanju sebe tam, kjer je zibelka človeštva, potopisno predavanje
Petek, 7. oktober
9.00 Ljudska univerza Velenje
Facebook, osvajanje družabnega spletnega omrežja 12.00 Interspar Šalek
Razstava gob, gobarsko društvo Marauh
18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 40 let plavalnega kluba Velenje -desetletje velikih uspehov 18.00 Večnamenski dom KS Vinska Gora
Dobrodelni koncert 20.00 Klub eMCe plac
Skozi oči beguncev, razstava
21.00 Klub eMCe plac
Antologija glasbe, glasba 20-tih in 30-tih prejšnjega stoletja
Sobota, 8. oktober
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 8.00 Cankarjeva ulica
13. Jesenski sejem lepot in dobrot 2016
9.45 Ribiška koča
Pohod okoli Škalskega jezera, Hospic Velenje 10.00 Galerija Velenje
Dokončaj pravljico, Teden otroka, Z igro do dediščine 10.00 Velenjsko jezero
Otrok otroku, 1. Skazin dobrodelni tek
21.00 Klub eMCe plac Jam Session
Nedelja, 9. oktober
9.00 Večnamenski dom Vinska Gora Sejem jesenskih dobrot v Vinski Gori
10.00 Muzej Velenje
Citre za otroke, Z igro do dediščine
Ponedeljek, 10. oktober
13.00 Vila Bianca
CvetLIČNA pravljica - Cvetje skozi čas, odprtje razstave 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 14.00 Center Hiša, zavetišče za brezdomce
Svetovni dan brezdomstva 17.00 Vila Bianca
CvetLIČNA pravljica, pogovor s strokovnjakom 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Ciril Cesar - Pot v svetlobo, premiera dokumentarnega filma Torek, 11. oktober 8.00 in Ljudska univerza Velenje 16.00 Dan odprtih vrat 10.00 Ljudska univerza Velenje Igralne urice
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Zanimivi storži 17.00 KAC, Efenkova 61b
Zelenjava - obogatitev jedilnika, kuharska delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Povabljeni na klepet - Fadil Krupic Beli
Sreda, 12. oktober
9.00 Ljudska univerza Velenje
Možganski fitnes in brain gym 10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica
Moč branja 10.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 15.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Gozdne živali iz storžkov, ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Bianca
CvetLIČNA pravljica, zaključna prireditev 17.00 Galerija Velenjka, NC Velenjka Glasbeni zaključek predstavitve krožkov ob 30. obletnici Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Kaj imajo skupnega konoplja, stres in rak?
ŠOŠTANJ
Sobota, 8. oktobra
Nedelja, 9. oktobra
10.00 Rokometno igrišče Šoštanj
Tek treh jezer 10.00 Športna dvorana Šoštanj
Tekma ekipe U15 Elektra : ECE Celje 16.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma ekipe U19 Elektra Ponedeljek, 10. oktobra 22.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski turnir Torek, 11. oktobra 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Vila Mayer, ogled mesta, Šoštanj, Spominski park pred OŠ KDK Potep po Šoštanju (Dediščina našega kraja)
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 8. oktober
9.00 Marof in prireditveni prostor pred Mladinskim centrom Menjalnica igrač in potrebščin, garažna razprodaja in otroške karaoke
Torek, 11. oktober
17.30 KD Gorenje
Predavanje Davida Krivca o demenci
Lunine mene
X Tresimirjev park
Pohod po Trški poti 20.00 Rokometno igrišče Šoštanj Praznik KS Šoštanj (zabava z ansambloma Stil & Rok'n Band)
9. oktobra, 6.33, prvi krajec
Jesenski in Bolšji sejem vabita
Velenje, 8. oktobra - To soboto bo na Cankarjevi ulici v središču mesta potekal že 13. Jesenski sejem, ki ga bo Festival Velenje združil z rednim mesečnim Bolšjim sejmom. Med 8. in 13. uro bodo obiskovalci lahko na 30 stojnicah jesenskega sejma izbirali med pestro ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti ter jesenskimi dobrotami, kot so med, vino ... Manj bo na jesenskem sejmu sadik jesenskih rož, saj jih ponujajo na bližnji kmečki tržnici.
Večina razstavljalcev bo iz Šaleške doline in okolice, sejemsko dogajanje pa bodo popestrili tudi s kulturnim programom. V njem se bodo predstavili: pevski zbor Društva upokojencev Velenje, plesalci Plesnega studia N in Plesne šole Spin ter folklorno društvo Koleda. Poleg tega bosta MZPM Velenje in Vrtec Velenje pripravila ustvarjalne delavnice za otroke, sejem pa bo obiskala tudi tetka Jesen.
a bš
Razstava društvo ARTUS
Velenje, 3. oktobra - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate slikarsko razstavo Umetniškega društva ARTUS, ki deluje v vizualni umetnosti. Razstava z naslovom Družbena paralaksa je sestavljena iz različnih likovnih tehnik: slikarstva, grafike, fotografije, mešane tehnike in kiparstvo. Namen društva je motivacija vseh vizualnih umetnikov, ki delujejo na območju SAŠA regije, saj si kot skupnost želijo dvigniti umetniško ozaveščenost krajanov in širše okolice. Članom društva tako ponujajo možnost ustvarjanja, razstavljanja ter izobraževanja in s tem spodbudo k umetniškemu izražanju. Razstava bo na ogled do petka, 4. novembra.	a
Simpozij v spomin dr. Milana Ževarta
Velenje, 6. oktobra - Muzej Velenje bo ob 10. obletnici smrti častnega občana Mestne občine Velenje zgodovinarja dr. Milana Ževarta pripravil simpozij, na katerem bo več kot deset priznanih zgodovinarjev predstavilo prispevke o izbranih poglavjih novejše zgodovine. Simpozij, ki ga pripravlja Muzej Velenje, bo danes med 9. in 16. uro v velenjski vili Bianca.
a bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
KUBO IN DVE STRUNI
Kubo and the Two Strings, sinhronizira-na animirana družinska avantura, 101 minuta(ZDA, Japonska) Režija: Travis Knight Slovenski glasovi: Lucija Grm, Maks Do-linšek, Dani Bavec, Iztok Valič, Vesna Ravnikar, Jernej Kuntner, Igor Potočnik, Saša Pavlin Stosic, Vita Suhadolc,idr. Petek, 7. 10., ob 18.00 Sobota, 8. 10., ob 18.00 - 3D Nedelja, 9. 10., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
SLAVNO NESLAVNA FLORENCE
Florence Foster Jenkins, komedija, 110 minut (VB, Francija) Režija: Stephen Frears Igrajo: Rebecca Ferguson, Meryl Streep, Hugh Grant, Simon Helberg, Neve Ga-chev, Nina Arianda, idr.
Sobota, 8. 10., ob 20.00 Nedelja, 9. 10., ob 18.00 - Evropski art kino dan
Evropski art kino dan
VOJNA
Krigen, vojna drama, 115 minut (Danska) Režija: Tobias Lindholm Igrajo: Pilou Asbsk, Tuva Novotny, S0ren Malling, Dar Salim, Dulfi Al-Jabouri idr. Nedelja, 9. 10., ob 19.00 - mala dvorana, vstop prost!
KOGA NAPASTI ZDAJ
Where to Invade Next, dokumentarni film, 120 minut (ZDA) Režija: Michael Moore Nastopajo: Krista Kiuru, Tim Walker, Michael Moore, Ivan Svetlik, Borut Pahor, idr.
Petek, 7. 10., ob 21.45
I. T.
Kriminalka, 95 min. (ZDA, Francija, Irska) Režija: John Moore
Igralci: Anna Friel, Pierce Brosnan, Stefanie Scott, Michael Nyquist, idr. Petek, 7. 10., ob 20.00 Sobota, 8. 10., ob 20.30 - mala dvor.
NAJIN SVET
U-ri-deul, družinska drama, 95 minut (Južna Koreja) Režija: Yoon Ga-eun
Igrajo: Choi Soo-in, Seol Hye-in, Lee Seo--yeongr idr.
Petek, 7. 10., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 8. 10., ob 18.30 - m. dvor.
Evropski art kino dan
PREČKANJE ISLANDIJE
Crossing Iceland, dokumentarni film, 52 minut (Slovenija, Islandija) Režija: Jure Breceljnik
Nastopajo: Jerome Josserand, Guillame Chastagnol, Sigurdur Bjarni Sveinsson, Äst^ör Jon Tryggvason. Nedelja, 9. 10., ob 17.00 - mala dvor.
Evropski art kino dan
NAŠ VSAKDAN
Naša svakodnevna priča, drama, 90 minut (BIH, Slovenija, Hrvaška) Režija: Ines Tanovic Igrajo: Jasna Beri, Enis Beslagic, Goran Bogdan, Uliks Fehmiu, Emir Hadzihafiz-begovic, Maja Izetbegovic, idr. Nedelja, 9. 10., ob 20.15
CIRIL CESAR -POT V SVETLOBO
Igrano - dok. film, 51 minut (Slovenija) Režija: Primož Meško Nastopajo: Ciril Cesar in idr. Ponedeljek, 10. 10., ob 19.00 -premiera z gosti. Vstop prost.
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

6. oktobra 2016
Nagradna križanka »Frizerski studio AMT«
RADIO VELENJE

jm jm
Žensko striženje in friziranje Moško in otroško striženje Podaljševanje las Strokovno svetovanje Ugodne cene
Popust za upokojence -vsak četrtek!
Salon - Šmartno ob Paki 84 c
(Supermarket Mercator)
041 767 100

Zdravniški nasveti (četrtek, 17.00): Rok Pavlič, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, predstojnik Oddelka za plastično in ' rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke v SB Celje. Tema: opekline
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, petek od 7 -torek, četrtek od 7 - 15 sobota od 7 - 13
19
Salon - Topolšica 78 a (CS Zimzelen)
041 767 106
Delovni čas:
torek in četrtek od 8 -12 in 14 - 18
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Studio AMT«, najkasneje do ponedeljka 17. oktobra
Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Or
press@nascas.si	
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 26. septembra do 2. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
NAS CAS online www.nascas.si
ČETRTEK, 6. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 7. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 8. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 9. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 10. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 11. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 12. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. septembra do 2. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mik2ro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 6. 10. 2016, barve: CM K, stran 23
6. oktobra 2016
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, 56 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828
PROSTOR primeren za društvene dejavnosti, klub, ples, druženje ipd. oddam v najem. Garderoba za 15 oseb, ogledala, wc, tuš, klima. Gsm: 041 714 488
POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 165.000,00 evrov prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488
PRIDELKI
GROZDJE, z brajde, mešano (jurka, kvinton, izabela), cca. 100 kg ali vinski mošt 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 378 685 VARAŽDINSKO zelje za ozimnico, v glavah ali ribano, prodam. Gsm: 031 748 937
FIŽOL češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 HLEVSKI gnoj, seno v kockah, jabolč-nik, domači kis, borovničevec, mede-novec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
JAGENČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 619 115 TELIČKO, sivorjavo, težko 155 kg, prodam. Gsm: 031 640 369
habit
nepremičnine
Habit, d .0.0., Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Koželjskega uluca, 85.1 m2, adaptirano l. 2014, 13/14 nad., ER: D (60-105 k m2a). Cena: 67.000 €.
Hiša, samostojna: PODKRAJ, ŠENTILJ PRI VELENJU, 140
m2, adaptirana 1998, 1.667 m2 zemljišča, ER: E (105-150 kWh/m2a). Cena: 150.000 €.
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje
POROKE
Pečovnik Simon, Ravne 42 e, Šoštanj in Spital Polona, Topolšica 208, Šoštanj.
SMRTI
Jambrovič Ivana Štefanija, roj. 1939, Šoštanj, Ravne 28 h; Obu Jožefa, roj. 1932, Velenje, Ljubljanska cesta 9; Obu Franc, roj. 1930, Velenje, Ljubljanska cesta 9; Ozval-dič Antonija, roj. 1953, Žalec, Železno 13 a; Polak Marija, roj. 1926, Šmartno ob Paki, Skorno 22.
vec na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 22. septembra 2016 so:
•	David Jelen, Jenkova c. 19, p.p. 531, 3320 Velenje
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje
•	Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
Zgodilo se je...
od 7. 10. do 13. 10.
-	v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal ko-talkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan -Rudar;
-	7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame;
-	7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za varstvo odraslih;
-	v noči na 8. oktober leta 1941 so borci Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na me-
sto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu;
-	v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku 8. oktobra 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano;
-	9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odprli spomenik Onemele puške, delo kiparja Stojana Batiča in arhitekta Vladimirja Mušiča;
-	od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehnične preglede za svoje jeklene konjičke opravljamo tudi v Velenju;
-	10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce;
-	10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je spet postalo le
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). Robert Kralj, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
1Q7.8 M
Radio Velenje
Otvoritev spomenika Onemele puške (Foto Arhiv Muzeja Velenje
Velenje;
-	oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne pri Savine-ku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje;
-	11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki;
-	13. oktobra 1888 se je v Arna-čah pri Velenju rodil jezikoslo-
vec dr. Karel Oštir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za in-doevropske jezike.
■ Damijan Kljajič

WlLNlKl DRV KROŽNE ŽAGE1 DRV
fmjt T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgov¡na0un¡forest.s¡ www.uniforest.si
V	E@	Seznanite naše bralce s svojimi ^^ M storitvami. Info: 03 898 17 50
Mesnica v Starem Velenju		
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
TSQfl gBBE
Kislo zelje kmetije Jevšnik Pečenice
Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem In po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in tašča
MARIJA MAJHENŠEK
iz Velenja 8. 12. 1929 - 2. 10. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso
pomoč, bližino in sočutje. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala dežurni ekipi in patronažni službi ZD Velenje, društvu Hospic, društvu Upokojencev Velenje ter sosedom
Jenkove ulice 6, 8 in 10. Hvala gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem Flaminga in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste se v teh težkih dneh z dejanji ali v mislih in molitvi spomnili nanjo ter nam stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
MARTIN KNEZ
11. 11. 1928 - 4. 10. 1996
V SPOMIN
Dvajset let je minilo od takrat, ko prav dobre volje še oba
od doma sta odhajala. Le Bog ve odgovor, zakaj vrnila nista se nazaj.
Čeprav je ostala za vama praznina, med nami še čuti se vajina bližina.
Vsi vajini
IVAN MEDVED
9. 12. 1954 - 4. 10. 1996
I	Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 24
Nekaj novosti,
premalo obiskovalcev
Med obiskovalci jih je bilo tudi tokrat več od drugod kot domačinov. Gostje iz Gaberk so prikazali opravilo česanja volne, njeno uporabo ter pripravo kose za košnjo, vaška
skupnost Paška vas je sodelovala s prikazom luščenja fižola.
Na prireditvi Bučni pozdrav jeseni v ospredju ajda, fižol in buče - Predstavili košarico Spodnje Paške doline in podelili priznanja lastnikom balkonov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 1. oktobra
- Tradicionalno je prva sobota v oktobru v občini Šmartno ob Paki »rezervirana« za prireditev Bučni pozdrav jeseni. Tudi minulo soboto je bilo v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji zanimivo.
V ospredju fižol, ajda in buče
Obiskovalci prireditve (pod katero so se kot organizatorji podpisala nekatera tamkajšnja društva, domači javni zavodi, ekološka kmetija iz Skornega, kot gostje so nekatere stare običaje predstavili člani Kulturno--turističnega društva kulturnica Gaberke), so ob tej priložnosti lahko spoznali del kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline, lokalne kulinarike, vino ter nekatera jesenska opravila, kot so prevoz čebel na aj-
dovo pašo, obiranje in luščenje fižola, vinogradniška opravila. Tudi poskusili so lahko nekatere že skoraj pozabljene jedi iz ajde, buč in fižola. Na stojnici se je predstavila tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje s projektom Ajda.
Balkoni in košarica dobrot
Kot novost prireditve velja omeniti družabne igre med ekipami društev, ki imajo v Martinovi vasi svojo brunarico, predvsem pa razglasitev rezultatov izbora za najbolj funkcionalno zasajen in urejen balkon na območju občine ter predstavitev izdelkov iz košarice dobrot iz Spo-
dnje Paške doline. Izbor izdelkov za slednjo je potekal letos spomladi. Za košarico so člani posebne strokovne komisije za zdaj izbrali kekse, marmelado, zeliščno sol, medeni hmeljev liker, zeliščno blazinico, med in vino. Vsi izdelki so s kmetij na območju občine Šmartno ob Pa-ki in imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Kot smo slišali, bodo košarico po potrebi dopolnjevali. Lahko pa košarica služi za protokolarno darilo občine, javnih zavodov, podjetij ali posameznikov. Nekaj med njimi so jih z omenjenimi izdelki že napolnili.
Izbor za najbolj funkcionalno zasajen in urejen balkon so organizirali letos prvič. Z akcijo je že-
lelo šmarško turistično društvo spodbuditi občane, da poleg cvetja in zelenja izkoristijo balkone tudi za zasaditev korit z zelišči, balkonsko zelenjavo in sadjem. Na razpis so občani prijavili 14 balkonov, ki si jih je spomladi in na začetku prejšnjega meseca ogledala posebna komisija. To so najbolj prepričali štirje balkoni. Največ točk je namenila urejenosti in zasaditvi balkona Nine Berložnik, drugo mesto je za izvirno zasaditev prejela Andreja Šmerc, dobitnici tretje nagrade pa sta bili Martina Povše in Meta Kopušar.
Večina obiskovalcev je menila, da je prireditev vsebinsko tudi tokrat dosegla svoj namen, pri-
čakovali pa so morda več ponudbe hrane in zabavni del prireditve. Boža Polak, predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki, je o tem menila: »Glede ponudbe hrane smo omejeni, ker ne zadostimo vsem pogojem zakona o gostinstvu. Obiskovalci so lahko degustirali namaz iz ajde, poskusili enolončnico iz buč, fižolovo solato. O zabavnem delu dogodka smo razmišljali, a smo finančno omejeni. Ansambli so dragi, svoje hoče Sazas, mi pa smo letos dobili od občine 500 evrov manj kot minula leta. Donatorjev praktično nimamo, vse degustacije so zastonj. Če bi želeli popestriti prireditev z glasbo, bi morali uvesti
vstopnino in plačilo degustacij. Letos so za nami že tri velike samostojne prireditve in vse so bile velik finančni zalogaj.« Resnici na ljubo bi si organizatorji zaslužili več obiskovalcev, kot jih je bilo. »Težko rečem, ali jih je bilo več ali manj v primerjavi z lanskim obiskom. Poleg številnih trgatev ni manjkalo prireditev tudi v bližnji in daljni okolici. Ljudje so prihajali in odhajali. Prva obiskovalca v Martinovi vasi sta bila Ljubljančana. Domačinov je bilo znova manj kot obiskovalcev od drugod,« je še komentirala Boža Polak.
Cvetlična pravljica v vili Bianci
Velenje, 10. oktobra - Velenjska vila Bianca bo oktobra odeta v cvetje. Dobesedno. Zato, da boste v njej doživeli cvetlično pravljico, so poskrbeli člani Turističnega društva Velenje v sodelovanju s podjetjem PUP, velenjskimi društvi, vrtci in MO Velenje.
Nataša Dolejši iz TD Velenje nam je povedala: »Cvetlična pravljica je zaživela v ponedeljek, 3. oktobra, končala se bo zadnji dan v mesecu. Ves oktober se bodo v vili predstavljale različne generacije, ki se ukvarjajo s cvetjem. Vrhunec celotne
Velenje, 1. oktobra - V soboto popoldne je KS Šalek izvedla tradicionalno jesensko prireditev. Na domačiji Razgoršek »Pri Rafu« v zgornjem Šaleku so obudili star običaj kožuhanja koruze. Na domačijo so jih popeljali s pomočjo PGD Šalek, nekaj pa se jih je v lepem vremenu odločilo pot do domačije ubrati peš. Gostitelj, predsednik KS Šalek
prireditve pa bo med 10. in 14. oktobrom.« V ponedeljek, 10. oktobra, ste ob 17. uri vabljeni na ustvarjalno druženje s strokovnjakom s področja floristike in hortikulture Simonom Ogrizkom. V sredo, 12. oktobra, bodo ob 17. uri pripravili zaključek letošnje akcije Velenje mesto cvetja in podelili nagrade in priznanja za najlepše okolje. »Odziv v letošnji akciji je bil podoben kot prejšnja leta, smo pa veseli, da se je v akcijo vključilo veliko več vrtcev in šol,« ob tem poudari sogovornica. V petek, 14. oktobra, bodo ob 17. uri pripra-
Rafael Goršek je poskrbel, da je kožuhanje potekalo kot nekdaj. Na domačiji se je zbralo okoli 40 »kožuhačev« vseh starosti, pridružili pa so se jim tudi stanovalci Doma za varstvo odraslih Velenje.
Delo je s pomočjo pridnih rok in domače pesmi hitro napredovalo. Ob 19. uri je bila vsa koruza okožuhana in je zvezana
vili tematsko popoldne Cvetje v čajnih mešanicah.
Ves oktober bodo v vili potekale različne razstave. Vrtec Velenje je pripravil razstavo Cvetje na otroških risbicah, člani Društva šaleški likovniki razstavo Cvetje v barvi in glini, Društvo zeliščarjev Velenje razstavo Cvetlični kulinarični kotiček, velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje pa razstavo Cvetje na vezenih in klekljanih izdelkih.
a bš
visela na rantah. Za hec pa so tudi kakšno frajlo »nafilali« s ko-ruznico. Po opravljenem delu so se pridni delavci okrepčali z domačo hrano in pijačo, druženje ob obujanju kulturne dediščine pa se je potegnilo v prijeten večer.
a bš
Vinska Gora, 1. oktobra - Prvo oktobrsko soboto je na Grilo-vi domačiji potekala že tradicionalna prireditev Jesen na Grilovi domačiji. V eko muzej preurejena stara viničarija stoji na nekdaj vinorodnem območju Lipja pri Velenju. Predvidoma je bila postavljena sredi 19. stoletja, danes pa je eden redkih relativno dobro ohranjenih primerov dediščine viničarjev na območju Vinske Gore.
Na tokratni prireditvi so obiskovalci priskočili na pomoč
Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki, Društvu zeliščarjev Velenje in Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje in se ob strokovni pomoči preizkusili v različnih opravilih, ki jih je treba opraviti pred zimo. Sodelavci Muzeja Velenje so v preteklem tednu že poželi ajdo, ki jo je bilo treba spraviti na gospodarsko poslopje. Iz dela ajdovih zrn bodo zmleli moko in spekli ajdov kruh, preostanek pa shranili za setev prihodnjo pomlad. Sadno drevje in vinska trta sta lepo ob-
rodila, zato je bilo kar nekaj dela namenjenega njunemu obiranju, iz grozdja pa so nato stisnili sok in prikazali, kako so ljudje pre-šali v preteklosti. Velenjski muzealci niso pozabili niti na najmlajše obiskovalce in so zanje pripravili ustvarjalno delavnico. Po opravljenem delu so zeliščarji poskrbeli za okrepčilo in pripravili odlično zeliščno enolončnico iz zelišč, ki so zrasla na zeliščnem vrtu Grilove domačije.
a Foto: Blaž Verbič
Na domačiji »Pri Rafu« so kožuhali kot v starih časih. Tudi pesem je spremljala delo pridnih rok.
Delovna akcija na Golteh
Golte - Člani smučarskih klubov, društev, prostovoljci in zaposleni na Golteh bodo to soboto, 8. oktobra, z udarniškim delom poskrbeli za ureditev smučišča in okolice. Zbrali se bodo ob 8. uri na spodnji postaji nihalke in se odpeljali na Golte. Pokosili bodo brežine, barvali ograje, ure-
jali poti, pobirali smeti in kamenje. Po končani akciji, predvidoma okoli 14. ure, bodo vse udeležence postregli z brezplačno malico in čajem. Želijo si, da se akcije udeleži čim več ljubiteljev tega športnega centra in da s seboj prinesejo tudi zaščitno opremo in orodje.	mz
Obudili običaj kožuhanja
Ajda požeta, grozdje in sadje obrano
V soboto so na Grilovi domačiji v Lipju pripravili tradicionalno prireditev Jesen na Grilovi domačiji
Sončna sobota je omogočila obiskovalcem, da so opravili vsa pred zimo potrebna dela na domačiji.
Tudi prešali so, saj je trta bogato obrodila.