Poštnino platana v gotovini V fjutHjam, sreda 10, tctogimrln 1937 Cwm 1 Sloiremki dom Sten. 32 Z ilustriran© pcilooo „Teden o sllhnh“ teto II* Francija se približuje generalu Francu! Pariz, 10. febr. AA. Havas: »La Republique« objavlja članek pod naslovom: General Franco ima rudnike bakra in številne tovarne železa. Tudi mi to vemo in v Burgos smo poslali uradno komisijo, ki se bo lam pogajala s Francom 'za nabavo pirita. »Jour« je zadovoljen, da je francoska delegacija odpotovala y Burgos in o razvoju pogajanj poroča naslednje: Francoski delegaciji so bili postavljeni naslednji pogoji: Francija mora dovoliti, da se s Kanarskih otokov uvozi y Francijo 40.000 ton paradižnikov in to pred prevzemom pirita. Paradižniki in pirit se morajo plačati v zlatu. Poročilo francoskih radikalov o Španiji Pariz, 10. febr. Štirje člani radikalno socialističnega poslanskega kluba, ki spada k vladni večini in tvori osrednjo sestavino ljudske fronte, so se nekaj časa mudili v Kataloniji in so včeraj dali poročilo na seji poslanskega kluba radikalne stranke. Vtisi, ki so si jih nabrali na tem potovanju, so v glavnem neugodni in sicer zaradi anarhije, ki po njihovi sodbi vlada v Barceloni, saj kaže, da j egeneralidad izgubil vso avtoriteto in ima oblast bolj ali manj v rokah anarhistična organizacija z ibersko anarhistično zvezo. Delegati menijo, da bi bila vojna brez pomoči tujih prostovoljcev že zdavnaj končana, ker španski miličniki na obeh straneh čedalje manj sodelujejo pri vojaških operacijah. Razen tega so poslanci obžalovali, ker morajo ugotoviti, da vlada v Barceloni velik nered V Valencijo sploh niso mogli odpotovati, kakor so hoteli, ker niso oblastva ničesar storila, da bi jim olajšala anketo in omogočila, da kaj poizvedo bodisi v Barceloni ali v drugih pokrajinah. Vsi štirje radikalno socialistični delegati so se po vrnitvi iz Barcelone odločno izrekli za nadaljevanje politike nevmešavanja in so prav tako zo-pr vsak dogovor, ki naj bi v sedanjih razmerah obnovil trgovino s Katalonijo. Eden izmed delegatov je šel celo tako daleč, da je rekel: Če bi imel izbirati med anarhisti v Barceloni in vlado v Burgosu, se ne bi dosti pomišljal in bi se odločil za burgoško vlado, čeprav nisem pristaš generala Franca, in mislim, da bi samo liberalna vlada mogla napraviti red in dobiti ugled in avtoriteto na Španskem. Poloiai na frontah Salamanca, 10. febr. o. Nacionalistični glavni stan poroča, da ho po zavzetju Malage nacionalisti začeli takoj organizirati normalno življenje v za- tfewyork, 10. februarja, o. Sinoči je bilo v Newyorku veliko zborovanje pristašev Leva Trockega. Ker so se oblasti bale, da bo prišlo do velikih demonstracij, ki so jih pripravljali komunistični pristaši Stalinove linije, je vso okoLieo zborovališča zasedle policija na konjih in odredila obširne varnostne ukrepe. Komunistom se je posrečilo doseči pri ameriških oblasteh prepoved, da bi Trocki smel govoriti po radiu drugače, kakor v ruščini. Govor Trockega je bil zanimiv v toliko, v kolikor je zbral v strnjeni obliki vse dosedanje obdolžitve proti boljševizmu. Potrebno je, je dejal Trocki, da razpršimo vse napačne predstave zapadnega sveta o sovjetski pravici. Zakaj ne more biti večje škode za vero v socialistični napredek, kakor pa so ti procesi. Trocki zahteva od Moskve, naj vse ob-dolžitve in vsa sumničenja proti njemu predloži mednarodni komisiji, ki naj odloči, v koliko sem kriv. Kljub temu, da je bilo zaradi zvez z mano v procesu proti Kirovu ustreljenih 39 ljudi po obsodbi, 180 pa brez obsodbe, vendar ne bo komisiji težko dognati, ali sem kriv ali _ ne. Če mednarodna komisija ugotovi, da sem kriv zarot, je rekel Trocki, se zavezujem, da bom prostovoljno šel pred moskovske rablje. Če se pa dokaže, da so moskovski procesi zgrajeni na laži in na človeških žrtvah, ne boni zahteval od svojih tožnikov, naj se prostovoljno postavijo pred pu- Newyork, 10. febr. o. Zakonski načrt glede preosnove ameriškega vrhovnega sodišča, ki ga je poslal obema zbornicama, za njim pa še posebno priporočilo, naj ga zbornica čimprej sprejme, pomeni v socialni in politični zgodovini Amerike nad vse pomembno dejanje. Gre namreč dejansko za preosnovo ameriške ustave. Po sedanjem stanju je namreč vrhovno sodišče imelo pravico razveljaviti vsak zakon, naj je bil še tako koristen za vso Ameriko. Ker so v državnem sodišču zdaj sedeli sami Rooseveltovi politični nasprotniki, predstavniki republikanskega velekapitala, je to sodišče predstavljalo največjo oviro vsega njegovega socialnega in političnega dela. Taka sodišča je imela tudi vsaka zvezna država posebej, proti njihovim odločitvam se je bilo mogoče pritožiti na najvišje državno sodišče. Rooseveltov predlog vsebuje naslednje točke: 1. Predsednik Združenih držav dobi pravico, da sam imenuje novega sodnika za vsakega člana kateregakoli zveznega sodišča, ki je dosegel 70 let starosti in ni sam odstopil. vzetem mestu, ki zaradi nagle osvojitve ni preveč trpelo. Vsa pozornost nacionalistične vojske sc bo zdaj obrnila proti Madridu, kjer so operacije stale. 55 zadnjimi uspehi na madridski fronti sc je posrečilo prestolnico skoraj docela obkoliti, zlasti še, ker so zdaj dobili v oblast cesto, ki vodi iz Madrida v Valencijo in po kateri so vladni oddelki pošiljali civilno prebivalstvo k morju. Branilci Madrida imajo zdaj samo šc en izhod in sicer na strani proti Guadalajari. Vse druge ceste, tako Madrid-Avilla, Madrid—Brgos, Madrid-Aragon in Madrid-Valencijja so v rokah nacionalistov. Prav tako imajo Francovi vojaki v svojih rokah izhod proti Aranjuezu. Toledu in Mapuedi. V zvezi s tem obkoljevanjem postaja rehranjevanje mesta in oskrbovanje s kurivom vse očljivcjše. Prav ta obkolitev bo pospešila, da se vda, zlasti, ker je zavzetje Malage silno potrlo branilce Madrida. Na vladne čete in pristaše vjliva po- Pariz, 10. febr. o. Havas poroča: Barcelonska vlada, ki predstavlja vse katalonske stranke in ves katalonski narod, misli začeti pogajanja z generalom Francom, da bi tako preprečila vojno na ozemlju Katalonije. Kataloniju do sedaj v državljanski vojni še ni dosti trpela. Pogajanja bi se začela, takoj ko sc pokaže, da je zmaga generala Franca nad valencijsko vlado končnoveljavna. Da ima katalonska vlada res take namene, je razvidno iz dejstva, da so Katalonci odbili zahtevo predsednika valencijske vlade, da bi se s svojimi ministri lahko preselil v Barcelono. Iz tega se tudi da razlagati odhod predsednika španske republike Azane iz Barcelone v Valencijo. Zdi se, da hoče katalonska vlada vzbuditi vtis da nima nikakega opravka s španskimi anarhističnimi in levičarskimi organizacijami, proti katerim se je dozdaj razvijal Francov boj. Katalonija bi od nacionalistov zahtevala, da jim priznajo avtonomijo. V tem smislu pišejo nekateri pariški listi, predvsem »Le Matin«. Konec Spance - konec Evrope Barcelona, 10 febr. o. O padcu Malage je barcelonska radijska postaja oddajala govor enegn izmed katalonskih voditeljev, ki je med drugim povedal naslednje: »Zaradi sleparske politike o nevmešavnju in zardi živega sodelovanja bojnih ladij držav, ki pripadajo fašističnemu bloku, jim je uspelo, da so iz- ške. Moja čast bo pred zgodovino bodočih rodov oprana. Vsakdo ve, da so podle trditve, da sem iskal zvez s Hitlerjem in z japoskim cesarjem po vsej svoji revolucionarni preteklosti. Toda GPU pravi o tej zvezi tako, kakor Voltaire o Bogu: ^Ce ga ni, ga je treba iznajti.« Na koncu svojega govora je Trocki dejal, da glavne pridobitve oktobrske revolucije iz 1918 niso še uničene, pač pa ogrožene po Stalinovem despotizmu, ki ga je treba zavreči. Od delavnosti svetovnega proletariata je odvisno, ali naj Stalinovo samovlado v Rusiji nadomesti kapitalistična protirevolucija ali delavska demokracija. Pristaviti je treba, da bo trenutek fašistične zmage v Španiji pomenil tudi zmago fašizma v Franciji. Sovjeti bodo obkroženi s fašislovskiin obročem, ki jih bo silil na, nova popuščanja predvsem na gospodarskem področju. Z drugimi besedami pomeni ta sovjetska politika poraz evropskega proletariata, ki bo hkratu pomeni) tudi razbitje sovjetske Rusije. To ne bo prišlo samo po sebi, marveč to bodo morale narediti delavske mase. To je odvisno tudi od vas, ki jim morate pomagati. Prva pomoč je v tem, da poveste masam resnico.« V tem smislu je Trocki pohvalil knjigo Andreja Gidea, češ, da brez strahu opisuje krvavo ozračje, lizunstvo in bizantinstvo v sovjetski Rusiji. 2. Najvišje državno sodišče dobi pravico, da poatavi vrhovnega upravnega pomočnika, ki naj mu pripade naloga, da nadzira »poslovni koledar«, to je poslovno listo vseh zveznih sodišč prve stopnje, Ln ki naj na podlagi stvarnih ugotovitev predlaga, da vrhovno sodišče pošlje posebne pomožne sodnike, ki bodo sodiščem pomagali v primeru, da so z delom preobložena. 3. Zveznim sodiščem je prepovedano sprejemati katerekoli sklepe ki se tičejo ustave ali veljavnosti zakonov, preden niso obvestila pravosodnega ministra, to pa zaradi tega, da bo zvezna vlada dobila časa, da brani svoje stališče. 4. Sklepi zveznih sodišč, ki se tičejo ustave, končnoveljavni, marveč je mo.goč proti njim priziv na najvišje državno sodišče, ki bo te prizive prvenstveno pred vsemi drugimi reševalo. Zakonski načrt predsednika Roosevelta o pre-osnovi vrhovnega sodišča, je še zmerom povod globokega razburjenja med prebivalstvom. Listi pripisujejo temu dogodku večji pomen, kakor največji delavski stavki v avtomobilski industriji. razno tudi dejstvo, da je začelo inozemstvo smatrati popolno zmago nacionalistov kot gotovo stvar. Načrt nacionalistov Gibraltar, 10. februarja, m. Zavzetje Malage dobro informirani krogi smatrajo za znak, da se je začela na vseh španskih bojiščih močna ofenziva nacionalistov Ti imajo v prvi vrsti namen, da pro-dro na osrednji fronti pri Maenalbasete, nato pa od strani vderejo v Almerijo in Kartageno. Istočasno bodo nacionalisti skušali pretrgati vladnim četam vse zveze v Aragoniji. Za vojnega guvernerja Malage je bil imenovan poveljnik Algecirasa vojvoda seviljski, za mestnega guvernerja Malage pa je bil imenovan kapitan Garcia Alteo. Nasprotno s prvotnimi vestmi so vsi vladni prvaki srečno pobegnili iz Malage in so odnesli s seboj še 52 milijonov pezet. dali svetovno demokracijo. Naj ne bo nikomur žal, da drvi svet v propad, ki je neizbežen. Malaga je padla, toda spremenila se je v razvalino in predstavlja pogorišče. Tako bodo vzplamenela tudi ostala mesta vErope v kratkem in poslala pogorišče zaradi razrednih bojev. Izdajstvo demokracije bo Evropo veljalo več kaor pa jo je veljala pretekla svetovna vojna. Španija in Španci so že navajeni trpljenja in muk, zdaj pa pride vrsta še na ostale države. Fašistovska zmaga v Španiji pomeni propad vsega, s čimer se je človeku v stoletjih posrečilo, da se je dvignil nad žival. Fašistovska zmaga bo strašna in grozotna. Toda, ko bo zmagovalec prišel do cilja, bo dejal, kakor je rekel Aleksander Veliki: »Še ena taka zmaga, pa nas ne bo več!« Napadi na vladno brodovje Barcelona, 10. febr. o. Nacionalistične ladje so obstreljevale vladni parnik, ki prevaža bencin »Campeador Zarazzac. Podmornice belih so torpedirale parnik »Navarrac', ki je plul v Barcelono iz Marseillea. Ladja je nasedla blizu Torre Ein-barra. Posadka se je rešila s plavanjem. Barcelona, 10. februarja. AA. (Havas.) Včeraj popoldne so pazili neko nacionalistično podmornico pred barcelonskim pristaniščem. Neko vojaško letalo jo je začelo zasledovati in je vrglo tri bombe. Podmornica se je potopila in tako zabrisala sled za seboj. Angleži in bodočnost demokracije London, 10. februarja, o. Predsinočnjim je brat angleškega kralja vojvoda Gloucesterski imel na nekem banketu govor. V tem govoru je vojvoda dejal med drugim tole: »Za narod angleškega cesarstva, demokracija ni vera, ki je prišla iz mode. Nasprotno. Demokracija je življensko jedro našega naroda. Današnji dnevi so usodni za ves svet, ker se pojavljajo in širijo novi politični nauki, ki nasprotujejo starim idejam demokratske vlade.* Nemčija zahteva kolonije brez mešetarjenj Berlin, 10. februarja. Berlinski list »Nachtaus-gabe« pravi v članku o kolonijalnem vprašanju, da zahteva Nemčija povračilo vseh svojih bivših kolonij brez protiuslug, in brez političnega mešetarjenja Clankar pravi, da skušajo zdaj v Londonu v Edenovi odsotnosti odgoditi proučevanje vprašanja, čigar ureditev je nujna. Ce bodo skušali vztrajati pri mešetarjenju, bo Nemčija opozorila na nedavne izjave kanclerja Hitlerja o odpovedi čl. 231 versajske mirovne pogodbe o nemški odgovornosti. Ta izjava uniči v načelu vsako obveznost o reparacijah. Vremenska poročila Rateče: —1, oblačno, mirno, 30 cm srenja. Planica: —2, oblačno, mirno, 40 cm srenja, mala in srednja skakalnica ter drsališče uporabni. Kranjska gora: —1, barometer se dviga, oblačno, mirno, 30 cm srenja, sankališče uporabno. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, jasno, 20 cm pršiča na 80 cm podlage. Boh. Bistrica: plus 1, oblačno, 15 cm južnega snega. Dom na Komni: —5, jasno, mirno, 20 cm pršiča na 150 cm podlage. Dom na Krvavcu: —2, 30 cm srenja. Vel. Planina: —2, oblačno, 10 cm pršiča, na 70 cm jiodlage. Logarska dolina: —5, jasno, 50 cm srenja. Seniorjev dom: —4, jasno, mirno, 15 cm pršiča na 40 cm podlage, snega. >Newyork Times« in »Newyork Herald« je med drugim priobčil tudi članek s podpisom Walterja Lipmanna. ki pravi: To vprašanje je najtežje in najgloblje za USA od vsega njihovega obstoja. Isti list priobčuje tudi drugo brzojavko svojega dopisnika iz Washingtona, ki navaja podrobnosti o zelo velikem odporu, ki ga je zakonski načrt srečal v jiirokih slojih prebivalstva. Hearstovi listi, za katerimi stoji veliki kapital, so začeli srdito gonjo proti zakonskemu načrtu, vendar računajo s tem, da bo predsednik Roosevelt zmagal v obeh zbornicah. Vesti 10. februaria * Veliko ležišče platina je odkrila holandska znanstvena cmIprava na otoku Sumatri. Ustanovila se je že delniška družba za izkoriščanje tega rudnika. ' Vesti o »grabljenju japonskih generalov na Češkoslovaškem so si izmislili Madžari, kakor ugotavljajo poročila iz Prage, ki trdijo, da na japonskem poslaništvu ne vedo o tem ničesar. Angleška kraljica vdova Marija je bila po smrti pokojnega kralja pred dvema dnevoma prvič v gledališču, kjer jo je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Morilca sina milijonarja Matsona so ameriške oblasti prijele baje v neki severni državi. Morilec je avstrijski državljan. Preosnovo ameriškega vrhovnega sodišča bo Roosevelt vsekakor izpeljal in se je pred dvema dnevoma posvetoval o tem s predsedniki zborničnih odborov. Mehikanski komunisti zaradi Trockega ne bodo sodelovali pri nobenih komunističnih manifestacijah, pri katerih bi sodeloval ta bivši njihov voditelj. Do preosnovo francoske vlade bo prišlo najbrž v kratkem, kakor kaže govor glavnega tajnika socialistične stranke Faureja. Nova pogajanja v ameriški avtomobilski stavki so se začela sinoči. Pred pogajanji je guverner države Michigan pozval delavce, naj bodo mirni, ker bo vlada storila vse, da se bo sklenil sporazum. Velika javna dela v Turčiji bodo izvršili holandski podjetniki, ki bodo v ta dela vložili 35 milijonov holandskih goldinarjev. Izvedli bodo namakanje zemlje okoli Konije, zgradili več radijskih postaj ter izpopolnili nekaj pristanišč. Stavka v judovski bolnišnici v BrookIynu je izbruhnila. 80 strežnikov in strežnic je pustilo delo. V odboru za nevmešavanje jo vstalo nesoglasje, ker se no morejo sporazumeti o tem, za kateri dan bi določili začetek nevtralnosti in prepoved za pošiljanje prostovoljcev. Razmerje med Rusijo in Finsko se je po obisku finskega zunanjega ministra Ilolstija v Moskvi izboljšalo in se zdi, da bo Finska krenila izpod nemškega varuštva. S puškami so začeli streljati v neko angleško podjetje slavkujoči delavci v Mehiki zato, ker je podjetje kljub stavki delalo. Pri tem so ranili ravnatelja podjetja. Petnadstropno skladišče mleka je začelo goreti včeraj v Stockholmu. Pri gašenju je bilo ranjenih več gasilcev. Poslopje je bilo last zveze švedskih mlekarskih zadrug. Holandska prestolonaslednica in njen mož st«, odšla iz poljskega letovišča Krynice in se čez Budimpešto in Dunaj odpeljala na Holandsko. Predsednik avstrijske republiko je sprejel vojvodo VVindsorskega in njegovo sestro princeso Ma-ry. Popoldne pa jima je vrnil obisk v poslopju angleškega poslaništva na Dunaju. Na proučevanje italijanskih socialnih razmer potuje komisija turške narodne stranke, katero je povabila italijanska vlada. V kratkem bo tudi turško brodovje obiskalo italijanska pristanišča. Trupla, ki jih morje meče na francosko obalo, ne kažejo nobenega sledu o kakih ranah in sklepajo, da so te Špance žive vrgli v morje. Nemški zunanji minister pride na Dunaj, da vrne nedavni obisk avstrijskemu tajniku za zunanje zadeve dr. Schmidtu. Obisk bo 21. februarja. Prvi uradni sprejem pri novem angleškem kralju je bil včeraj v palači St. James, kjer je kralj sprejemal inozemske diplomate, vlado ter angleško plemstvo. 4 in visok sneg je zapadel po Rusiji v mnogih predelih, zlasti na Kavkazu, kjer divja strahovit metež že ves teden. Sneg je onemogočil vse zveze med posameznimi kraji. Podporo za poplavljeno kraje ob Mississippiju je odobrila ameriška vlada. Prvi obrok te podpore znaša 950 milijonov dolarjev, to je nad 4 milijarde dinarjev. Novo celino ob Južnem tečaju je odkril norveški letalec Vindboder, ki pomaga norveškim ribičem v Južnem ledenem morju. Zemlja je gorata. Njen najvišji vrh je visok okrog 1500 rti. Zemljo so proglasili za norveško last. Polet na Severni tečaj so pripravljali v Moskvi s posebnim, nalašč za to zgrajenim letalom že dalj časa. Letalo »llas 120’ je po zadnjih poročilih danes startalo za polet. Mraz znaša na progi, ki jo bo letalo preletelo povprečno okrog 50 stopinj pod ničlo. Ojačenjo avstrijskega orožništva je potrebno zaradi rastoče hitlerjanske in komunistične propagande. Vlada bo sprejela v služlio nekaj sto moških, ki morajo biti vsi odsluženi vojaki in po možno ' odlikovani. Načelnik sovjetske tajne policijo Jagoda je odstavljen in so mn določili za bivališče majhen kraj v severni Rusiji. Avstrijski kancler potuje v Rim takoj po obisku nemškega zun. ministra na Dunaju. Denar za telesno vzgojo angleške mladine je spodnja zbornica v Londonu odobrila brez vsakega odpora. Dva angleška častnika so ubili fndijski nacionalisti v severnozahodni Indiji, Trocki govori o bodočnosti komunizma Preosnova ameriške ustave Katalonija se bo pogajala z nacionalisti Pustna noč - brez krize Ljubljana, 10. februarja. »Narbl se m' fržmaga do tistja pajaca, kje biu -u turšk uniform, ksm mLslu, da je tist, k' pod nam stanuje. Pol sm pa vn slopu za njim, pa je ta šema zaviu kje, kir je za dame ... Šele pol ssm vedu, da ... ni tist, k' pod nam stanuje, pa tud tu, da ni biu mošk ,..« »Nekej ssse mi... pa le... dobr zdi... te-prov smo pusta u red ukul... pmesl... pa le nism tulk natreskan ... kukr lansk ... let u tem cajt. ..« To so bile zadnje besede, ki jih je namenil na nezanesljivih nogah stoječi in s »holbka.no« pokriti gospod svojemu v precej enakem stanju se nahajajočemu tovarišu pred kolodvorom dane* še dokaj zgodaj zjutraj. Potem sta skušala odkrevsati vsak v svojo smer: prvi proti Miklošičevi cesti, drugi proti Št. Petru. Ta, ki je Sel proti Št. Petru, je bil bolj kakor njegov tovariš predmet pozornosti onih, ki so prav prihajali od vlaka. Gledali so za njim, kako je meril cesto, kako se je od časa do časa naslonil na plot in kako si je izbral za svojo žrtev — dežnik. Hotel je, da mu dežnik nadomesti obe nogi in še tisto aparaturo, ki v človeku urejuje čut za ravnotežnost. Dežnik se je nekaj fasa upiral, dokler ni nekaj zahre-Sčalo — dežnikova palica je popustila, gospod pa je hitrejših korakov, kakor prej, zanihal proti srodi ceste to je v tisto smer, kamor je prej kolikor toliko branil dežnik. Tedaj je privozil tramvaj in stvar bi postala skoraj komplicirana, da pustova žrtev kakor vse slične žrtve, ne bi imele sreče. Ravno o pravem času je gospod zanihal proti plotu, ki pa se ni udal, kakor dežnik. Kaj je bilo potem naprej s to najtežjo pustno žrtvijo kar sem jih zjutraj videl, se od kolodvora ni več videlo. Prav gotovo pa je, da bo imel — če je vezan pri svojem delu na uradne uie — danes zamudo. Kar se pustnih žrtev tiče, jih je bilo očividno res precej. Po poročilih stražnikov in tistih ljudi, ki so ponoči na ulicah, je po polnoči vsaj vsakih deset minut pasirala vsako ulico po ena žrtev. Žrtve pa niso hodile samo posamič marveč tudi skupaj, ker se v združenih silah breme lažje prenaša in ker je v združenih silah tudi moč. Te moči so se združene sile zavedale in jim zato ni bilo mar, kaj pravijo tisti meščani, ki »o spali, a so se ob hreščečem in donečem mimohodu take združene sile zbudili. Saj pa ni čuda, če je takih žrtev po ulicah kar mrgolelo. Saj je bila Ljubljana vso noč kakor eno samo zabavišče. Z vseli lokalov so doneli bolj ali manj zategnjeni zvoki, na plesiščih pa so se vrteli klopčiči, kakor za stavo. ... Ce bi naštevali vse prireditve, ki so bile sinoči po vseh mogočih ljubljanskih lokalih in kavarnah. bi lahko napravili posebno izdajo; ker pa so nas te skrbi včeraj rešili že drugi, nam za- Štednja v mestnem gospodarstvu Ljubljana, 10. febr. Danes se povsod poudarja potreba previdnega varčevanja. Nikjer pa menda varčevanje ni tako potrebno, kot pri ljubljanski mestni občini, ki jo tare težka dedščina prejšnjih uprav, velikanski dolgovi meščane pa precejšne dajatve, ker je treba te dolgove plačevati. Cut odgovornosti zato veleva mestni upravi, da varčuje, kjer je mogoče, m da zmanjša 6voje izdatke na najnižjo mero. Kakor pri vseh drugih izdatkih, tako mora mestna občina varčevat' tudi pri papirju, pisarniških in risarskih potrebščinah Pri dosedanjem poslovanju posebne štednje ni bilo možno izvesti v taki meri. da bi bili uspehi vjdneiši. Izdane so bile okrožnice, ki so pozivale na varčevanje s pisarniškim materialom, predvsem papirjem. Odrejeno je bilo, naj se za koncejite uporablja star, ze rab jen papir, ki pa je na drugi strani še prazen, itd. Ven: dar so izdtki za papir in druge potrebščine ostali še vedno isti oziroma še večji. Zato je mestni župan dr J Adlešic izdal i>o sebne odredbe glede nabave in porabe pisarniškega materiala. Popisal se bo ves pisarniški in risarski material (merilne naprave in prij)omocki, garniture risarnega orodja, šestila, trikotniki, barve itd.), ki je lasi mestne občine ljubljanske in se primerno zaznamoval. Nabavo pisarniških potrebščin za vse urade bo izvrševal odslej mestni gospodareki urad. Ze s tem, da bo nabavljal v velikih količinah, se bodo nabavni stroški precej zmanjšali. Ta bo dajal vodjem pisarn, ki ga bodo hranili in izdajali uradništvu res le potrebno količino. I oleg tega je bilo odrejeno, naj se pisarniški papir primerno y i (roaa ^ V bodoče se bo to žigosanje vpcvštevalo pri skupnem naročilu papirja. Poskrbljeno bo. da bo imel papir, namenjen za magistratne urade, poseben tekst v vodnem tisku. Enako postopajo ze nekateri drugi uradi, tako banska uprava. Higiienski zavod in drugi. Stroški tega tiska se bodo kmalu kompenzirali z manjšo porabo papirja. Pnhranie-ne bodo na ta način večje vsote, saj so pisarniške j>otrebščine pri nas danes razmeroma drage. Korak za korakom skuša sedanja mestna uprava odpraviti vse napake in nerednosti na mestnem magistratu dediščino prejšnjih uprav, in tako prihraniti mestni občini čim več sredstev, da bo mogla redno izpolnjevati svoje obveznosti, na drugi strani pa izvrševati nujne naloge, ki jo še čakajo, zlasti na socialnem polju, obenem pa, kolikor je v sedanjih razmerah pač mogoče, olajšati breme davkoplačevalcem. Starček utonil v kopalni banji Maribor, 9. februarja. Danee dopoldne ob četrt na 12 se je prišel kopat v železniško kopališče na/rankopanski cesti •84-letni vjiokojeni mizar drž. železnic Ivan Mraz. Ker je za vsakega kopalca določen čas tričetrt ure za kopanje, Mraza pa po preteku tega časa ni bilo iz kabine, je šla strežnica pogledat, kaj je z njim. Prestrašena je opazila, da leži starček v banji ter ima glavo pod vodo. Skušala ga je dvigniti, pa je videla, da je že mrtev. Poklican je bil mestni fizik dr. Alfonz'VVankinUller, ki je takoj prišel ter je konstatiral, da je zadela Mraza v kopeli kap. Onesvestil se je ter obležal v banji z glavo pod vodo in se tako zadušil. Mlada vlomilska družba pred senatom enkrat Se ni bilo treba pasti med najhujše pustno žrtve. Če se vrnemo k prireditvam, jih v glavnem opišemo s tem, da so bile prireditve razdeljene po kategorijah: takozvane elitne prireditve, ki so bile namenjene predvsem elitnim pospeševate-Ijem podeželskih gibanj; za take »elitne« prireditve so bila razposlana tudi posebna vabila, brez katerih vstop ni bil dovoljen; potem so bile | »pol-elitne« prireditve, kjer ni bilo treba poseb- j nih vabil; končno [>a je bilo toliko zabav, kolikor I je kavarn in gostiln, kjer je dobrodošel vsakdo, j kdor je našel prostora in kjer se je v jutranjih urah rekrutiralo največ pustnih žrtev. Glede ljudi, osebnosti in osebic, ki so prireditve in zabave obiskale, bi lahko povedali marsikaj. Saj so se nekateri hudo bali, da bi ne bili ovekovečeni v poročilih s pustne noči. Zato ni nič čudnega, če so danes zjutraj nekatera uredništva, v katerih se je delo začelo po možnosti brez zamude, dobila pisemca z drobno, nežno ali prav energično pisavo, ki so bila j>isana v prav špar-tanskem stilu: »Prosim, bodite tako prijazni in črtajte moje ime. če bi bilo navedeno v poročilu s sinočne prireditve v ...« Vsaj en uspeh je prinesla pustna noč: skromnost Ljubljančankam ... Pepelnica se je začela z zamudo, ki ji sekundi ra pustni maček. Posledice pusta se poznajo celo na trgu. V kolikor danes gospodinje in služkinje sploh prihajajo na trg, so kmečke prodajalke z njimi danes mnogo bolj zadovoljne — mestne kupovalke so prišle na trg z zamudo, bilo je treba hitro kupiti in oditi in zato so izostala tista mešetarenja in »glihanja«, na katera so kmetice tako hude. Vsesplošna pepelnična zamuda je imela torej vsaj na trgu svojo dobro stran. V ostalem pa so bile kmetice in sploh podeželani, ki prihajajo v mesto, naravnost izne-nadeni: sedaj, ko je skoraj nad vsemi našimi razmerami* nekak pečat pepelnice, so podeželani naleteli zjutraj na gugajoče ae postave, ki so vsej okolici razodevale, da jim danes ni mar ne pepelnica, ne delo ne red in ne — denar. — »Ko nimamo na deežli — so govorili med seboj na trgu — niti za petrolej in sol, imajo v mestu še zmerom vsega dovolj!« Ti podeželani so odhajali iz mesta s jiovečano mržnjo do mesta in vsega, kar je mestnega ali »gosposkega.. .< Ljubljana, 10.0 februarja. Pred malim kazenski msenatom se danes razpleta tudi za socijalne pedagoge zanimiva razprava, ki meče na platno prav pisano in žalostno sliko, kako sc mladina, opijanjena po raznih vlomilskih kinofilmih sama navdušuje za razne vlomilske podvige. Štiriperesna deteljica, sami mladi fantje se je potepala po ljubljanski okolici in kradla prav na debelo. Zapeljana pa je bila po starejših brezvestnežih, ki so skušali imeti od tatvin velik dobiček. Razprava je sicer tajna zaradi treh obtožencev, ki so še starejši maloletniki. Ne imenujemo zato imen, pač pa navajamo, kako so glavni 4 obtoženci povsod kradli, oboroženi kot a paši z najrazličnejšim orožjem. Seboj so jemali revolverje, dolge nože, železne droge in kamne. Ti mladi vlomilci so bili velik strab in trepet prebivalcem na Orlem in okoli Škofljice. Dobro leto dni so izvrševali drzne vlome. Po obtožnici so ti vlomilci izvršili 14 večjih vlomov, pri katerih so odnesli dober plen nad 120.000 Din. Zlasti na Orlem so mladi obtoženci izvršili več tatvin pri raznih posestnikih. Velik vlom pri Češnovariu Dolgo fasa je bil nepojasnjen velik vlom pri trgovcu Karlu Češnovarju na Dolenjski cesti |>oleg Karlovškega mostu. Vlom' je bil izvršen pri belem dnevu med opoldanskim odmorov 24. januarja predlanskim. Vlomilci, oboroženi z noži, revolverji, kamenjem in železnini drogom so kot pariški apaši ali pa amerikanski gangsterji. Odnesli so iz trgovčevega stanovanja ročno blagjno, v kateri je bilo 05.000 Din in 11 dolarjev, kateri denar je trgovec hranil za kritje svoji litrgovskih obveznosti. Policija nikaor ni tnogia izslediti pravih vlomilcev. Zlobneži so že celo začeli govriti, da je bil vlom fingiran, kar so je naposled izkazalo za neresnično. Pri vlomu so sodelovali 4 apaši, od katerih dva vlom priznavta, druga dva pa ga odločno tajita, navajajoč svoje alibi-dokaze. Vlom na Sapu Dva mlada obtoženca pa sta že 7. maja izvršila drzen nočni vlom v trgovino Marije Ahlin-Skubičeve. Trgovina je bila dobesedno izropana. Vlomilca sta odnesla iz trgovine najrazličnejše manufakturuo, specerijsko in drugo blago v skupni vrednosti okoli 10.000 Din. Tudi ta vlom je bil Robert Stolzova razkošna filmska opereta ŽENSKI RA) s Hortense Raky, Alino Bergo (Švedski škrianček) Svetislavom Petrovičem, Leo Slezakom in Georgom Aleksandrom Hortense Raky, ljubljenka dunajske publike, igra prvikrat v filmu z našim rojakom Svetislavom Petrovičem Ljubosumnost in tekmovanje razvajene operetne pevke in siromašne prodajalke Pride v kino Malico! Za boljše poštne razmere polju, 9. febr. Št. Junž na Drav. Na članek z gornjim naslovom, ki smo ga priobčili 1. februarja t. 1., smo prejeli tale popravek, ki ga v celoti objavimo: 1. Ni res, da se poštarja le včasih vidi v poštnem uradu mesto njega pa le ženo, sestro ali sina; res je, da poštar redno uraduje vsaki dan 8 ur, le v slučaju bolezni ga nadomestuje žena ali sin, ki pa imata v to prakso in pravico, drugače pa mu le snažijo in kurijo uradne prostore. 2. Ni res, da bi se pisma odpirala in prebirala na pošti, res pa je, da od kar obstoji tukaj pošta (10 let) se še kaj takšnega ni zgodilo in se še ni prekršila uradna tajnost. 3. Ni res, da bi bil poštar kdajkoli govoril, da mu postranske službe nesejo dnevno 100 din, res pa je, kar lahko uradno dokaže, le edini dohodek od pošte in to dnevno 36 din, s katerim zneskom preživlja sebe in 8 člansko družino, med temi tri sinove-dijake, posebna služba pa je: razprodaja »Slovenca« in III. pevovodja pri prosvetnem društvu brezplačno. 4. Ni res, da pismonoša — stara ženica — hrani pošto doma, res pa ie, da pošte ne pusti zunaj hiše ko pride obedovat, ampak jo vzame s seboj, ob odhodu pa je ob 5 zopet na pošti po predpisih, le ako ne najde doma ljudi, dostavi zvečer ponovno. Belgrad, 10. februarja, m Po eksnozeju, ki ga je jx>dal včeraj trgovinski minister Vrbanič na seji finančnega odbora narodne skuf>ščine, in po govorih več poslancev je bil proračunski predlog za trgovinsko ministrstvo sprejet. Preostaja sedaj samo še razprava o proračunskih predlogih za gra beno ministrstvo in ministrstvo za telesno vzgojo, nakar bo finančni odbor govoril o nekaterih dopolnilnih predlogih. Po včerajšnji izjavi, ki jo je v plenumu narodne skupščine poaal predsednik skufv ščine Stevan Čirič, je pričakovati, da se bo proračunska debata v j>lenumu narodne skupščine pričela že prihodnji jronedeljek. dolgo časa nepojasnjen. Trgovina se nahaja skoraj sredi vasi Sap pri Šmarju na Dolenjskem. Orožniki na Škofeljci so uvedli najstrožje poizvedbe. Toda brez uspeha. Aretirane so bile mnoge osebe, ki so bili osumljeni tega nočnega vloma, toda bili so izpuščeni iz zaporov, ker to dokazali, da niso bile udeleženi pri vlomu. Na Orlem, Lanišču, na Malem brhu in drugod okoli Škofeljce je družba izvršila še druge vlome. Pobrala je raznim posestnikom mnogo praznične obleke, gotovine in zlatnine. V juliju lani ponoči so okrad'i tako posestnika Lojzeta Nebca, ki je utrpel škode do 0000 Din. Zlasti podjetni so bili ti tatovi lani ]>oleti, ker so si bili svetiti, da jih ne 1)0 nikdar prijela roka postave. Naposled so jih lani avgusta aretirali. Mladeniči so brezskrbno živeli in se jx»tepali okrog, vedno oprezujoč, kje bi bil primeren in dobičkanosen kraj za njih vlomilska podjetja. Razprava je drugače tajna in bo trajala tja do popoldne. Racija na lastnike vžigalnikov Maribor, 9. februarja. Že dolgo se bije borba med monopolsko vžigalico in bencinskim vžigalnikom — nežigosanim in vtihotapljenim seveda —, ker je žigosan predrag ter si ga lahko privoščijo samo petični ljudje. V Mariboru in sjiloh v severnem obmejnem pasu je v tej borbi zmagoval vžigalnik, saj si ga dobil od gotovih ljudi, ki so ga nosili nezacarinjenega čez mejo, že za par kovačev, kamenčkov pa za dinar tudi lepo število. Ker tudi bencin za vžigalnike ni predrag, so jih zlasti kadilci obrajtali, saj so si pri tem precej prihranili na vžigalicah. Tudi v gospodinjstvo je našel vžigalnik pot in tako je izgledalo, da bo že izrinil vžigalico, ko je tej priskočil sedaj na pomoč vso svojo silo finančni upravni aparat. Monopolska vžigalica prinaša državi lepe dohodke, od vtihotapljenih pa nima prav nobenega haska in zato ni čudni če se je sedaj začela brezobzirna borba proti vžigalniku. Šam lov na tihotapce ne zaleže veliko. Še vedno bodo našli pota in sredstva, da spravijo kontrabant čez mejo in tako se je obrnila sedaj vsa pažnja finančne uprave proti lastnikom vžigalnikov. Posel je sicer zamuden, vendar izgle-da, da se bo izplačal, kajti Mariborčanov, ki imajo bencinske vžigalnike, se je polastil velik 6trah. Po mestu se je te dni razvedelo, da so organi finančne kontrole začeli uprizarjati pravcate zasede na lastnike vžigalnikov. Prva je bila minulo soboto na Kamniški cesti, ko so zjutraj oboroženi finančni stražniki preiskali vsakega moškega, ki je šel v mesto. Lov so je izplačal, ker so zaplenili col kup nežigosanih vžigalnikov. Lastniki so odhajali s kislimi obrazi naprej, ko so zvedeli, da bodo morali šteti visoko globo 500 Din. Baje pripravljajo finančni stražniki še več takih zased in racij, s katerimi nameravajo vžigalnike korenito iztrebiti. Pa je že prvi poskus zadostoval. Le redkokje še dobiš na ulici ali v lokalu človeka, ki ti na prošnjo za ogenj postreže z vžigalnikom. Vsak se že boji, da ne bi padel v pest čuvarjem zakona ter bi moral plačati 500 Din globe. Toliko so no da prihraniti n4Lz.fiaj-boljšim vžigalnikom in tnko izgleda, da bff^SMn med Mariborčani vžigalica zopet do svoje nekdanje veljave. Jubilejna proslava katoliškega prosvetnega društva v Celju Celje, 9. februarja. Akademija v proslavo 30-letnega obstoja Katoliškega prosvetnega društva v Celju, ki se je vršila včeraj ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske j>o-sojilnice, je nudila bogat spored in je prav dobro uspela. Med odličnimi jiosetniki smo opazili okrajnega načelnika g. dr. Zobca, predstojnika mestne policije g. Tornerja, načelnika Ljudske posojilnice g. prof. Cestnika, predsednika upravnega sodišča g. dr. Likarja in še mnogo drugih. — Za uvod je Javno udejstvovanje srednješolskih učiteljev Ljubljana, 10. februarja. Ob polletju na srednjih šolah morajo profesorji dati podatke o svojem javnem udejstvovanju, kar služi za ocenjevanje profesorjev, ki je po novem tudi javno. Javno delo profesorjev obsega sledeče točke: sodelovanje v nacionalnih, kulturnih in prosvetnih društvih, strokovno delo izven šole in naučno ter književno delo sploh. Zanimivo je, da so društva na prvem mestu, strokovno in književno delo pa na drugem oziroma tretjem mestu Zdi se, da je to tudi preostanek slavne jugoslovenarske dobe. ko je bilo treba pri vsakem predmetu (tako v nacionalni skupini predmetov kot v matematiki in fiziki) govoriti o narodnem edinstvu. Zanimivo je bilo takrat poslušati seje o nacionalni vzgoji, ko se je n. pr. prirodopisec potil in iz trte izvijal, da ima jugoslovanska flora in favna velik jiomen za nacionalno vzgojo učencev, ko je n. pr. matematik 6matral računanje v dinarjih za veliko modrost nacionalne vzgoje itd itd. V splošnem se je trdilo, da j>od milim nebom ni predmeta, kjer »vesten« učitelj ne bi našel v zvezi s svojim predmetom(!) prilike za nacionalno vzgojo. Kako so to zvezo nekateri pojmili, je znano. Vprašanje je nadalje, ali ministrstvo smatra za douro, če se čimbolj izkažeš v vseh treh točkah in ti preostane malo časa za poglobljeno delo v šoli, ali pa za slabo. Starši, ki plačujejo davke, bi mislili, da velja drugo. Država plačuje vendar profesorja zato, da se predvsem v stroki izpopolnjuje, da učencem nudi čim več strokovne izobrazbe in osebne vzgoje. Vsekakor je potem slabo, če se preveč odteguje šoli in 6vojemu pravemu delu. Ali pa hoče ta odlok učitelje preizkusiti tako rekoč opraviti pri njih veliko spoved? Ali končno izvedeti, koliko državni uradnik posebej zasluži in temu primerno potem ta stan nagraditi z redukcijami plač?! Nesreča na Počehovskem klancu pred sodniki Maribor, 9. februarja. Dne 18. oktobra je bil povožen na Počehovskem klancu pri Mariboru Štefan Žižek ter je na jiosledicah zadobljenih poškodb v mariborski bolnišnici umrl. Povozil ga je posestniški sin ‘21-letni .losip Klemenčič od Sv. Marjete ob Pesnici s svojim kolesom ter se je dnnes zagovarjal pred okrožnim sodiščem zaradi tega dejanja. Omenjenega dne je pokojni Žižek pomagal voziti posestniku Rudolfu Hetziu poljske pridelke iz Pesnice v Radvanje. Vozila sta pravilno po desni strani cestišča, ko pa sta prispela v Počehovskem klancu tik Pečovnikove opekarne, jima je pridrvel z veliko hitrostjo nasproti kolesar, ki je imel pred seboj na kolesu neko dekle. Bil je to obtoženi Klememčič ter je vozil na kolesu Terezijo Šenveter. Zaradi težke obremenitve ni mogel zavirati kolesa ter voziti po pravilni levi strani, temveč je drvel jk> sredini. Iletzl se mu je pravočasno umaknil, Žižek pa ni mogel več odskočiti vstran, pa se je Klemenčič z vso silo zaletel zaigral veliki salonski orkester, v katerem so sodelovali predvsem člani »Godbenega društva v Celju«, nakar je pevski zbor »Celjskega Zvonac pod vodstvom g. prof. Antona Knapa zapel nekaj pesmi. Kratko zgodovino društva je podal sedanji predsednik g.' prof. Peter Kovačič. Omenil je predvsem vse dosedanje odbornike kakor tudi ostale či-nitelje, ki so si pridobili mnogo zaslug za društvo in katerim gre predvsem hvala za uspehe, ki jih je društvo v 30-letni dobi svojega delovanju dosegalo. Ustanovitelj in prvi predsednik društva je bil sedanji župnik Ivan Gorišek, ki je bil tedaj mestni vikar v Celju. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 1. januarja 1907, se je zbralo okrog 400 ljudi, po večini okoličanov, le iz mesta je bilo nekaj mlajših nasprotnikov. Kot slavnostni govornik je ob tej priliki nastopil tedanji poslanoc, sedanji notranji minister g. dr. Anton Korošec. Nekaj tednov po ustanovnem občnem zboru je društvo priredilo velik treznostni tabor, na katerem sta nastopila kot govornika dr. Jan Ev. Krek in odlični ccljski kulturni delavec dr. Anton Schvvab. Tekom časa se je društvo prav lepo razmahnilo ter je ustanovilo telovadni odsek, tako za fante kakor za dekleta, dalje tamburaški, gledališki in pevski odsek. Slednja dva sta se kasneje osamosvojila v Gledališko družino in v pevsko društvo »Celjski Zvone, kateri društvi pa delujeta sporazumno in skladno z bivšim matičnim društvom. Globoko hvaležnost pa dolguje društvo ob svojem jubileju tudi Ljudski posojilnici v Celju, ki je ves čas stavila potrebne prostore kakor tudi dvorano za razne prireditve na razpolago. Govoru društvenega predsednika je sledila slikovita simbolična vaja v narodnih nošah na znano Fleisclimanovo pesem: »Triglav«. Najnovejše gimnastične vajo je izvajalo petero fantov povsem skladno. Mnogo odobravanja je Zelo tudi slovansko kolo, ki so ga igrali fantje in dekleta v narodnih nošah ob spremljavi vsega orkestra. Prav tako je dosegla simbolična vaja deklet »Slovenke rajajo« s svojo pestrostjo in živahnostjo mnogo efekta. Lopo uspelo akademijo je zaključila Gledališka družina s Prešernovo sliko iz slovenske davnine: »Krst pri Savici«, prav za to priliko dramatizirano v duhoviti zamisli in odlični režiji g. Joško Jurač. vanj. Pri tem so vsi trije — Žižek, Klemenčič in Šenvetrova padli po tleh, Žižek pa je pri padcu udaril z glavo ob kamen ter obležal nezavesten. Prebil si je lobanjo ter je kmalu v bolnišnici umrl. Klemenčič se zagovarja, da je zakrivil nesrečo Zk žek sam, ker se ni pravočasno umaknil. Obsojen je bil na B mesecev zapora, fiogojno na 2 letf. PISARNIŠKO POHIŠTVO! Tovarna REMEC - Co. Kamnik Kulturni koledar Tomaž Hren 10. febr. 1630 je umrl v Gornjem gradu ljub-ti .inski škof Tomaž Hren. — Rodil se je 13. nov. 1560 v Ljubljani. Čeprav je bil zaradi slabega zdravja že v mladosti namenjen za duhovnika, 6e je za duhovniški poklic odločil šele po hudi bolezni, ki ga je napadla v Ljubljani. — Ko je končal teologijo, je zaradi zvez kmalu napredoval. L. 1588 je dobil mesto kanonika, 1. 1596 pa stolnega dekana v Ljubljani. — Po smrti škofa Tavčarja je bil imenoval za ljubljanskega škofa (1597). Kot škof je začel oster boj proti protestantizmu, ki je bil takrat na Slovenskem v svojem razcvetu. Dosegel je, da se je tudi za Kranjsko ustanovila reformacijska komisija, kateri je on načeloval in ki je v letih 1600—1603 dovršila svoje delo. V boju s protestanti se je posluževal zelo radikalnih sredstev (izgon protestantov iz dežele, sežiganje knjig). Vendar pa protestantske književne tradicije ni čisto prekinil. Dalmatin tvori podlogo njegovim Evangelijem in listom. Trudil se je tudi za ustanovitev tiskarne v Ljubljani. Ohranjenih imamo več njegovih latinskih rokopisov, ki so važen zgodovinski vir za poznavanje njega in njegove dobe. Različne dobe so ga različno ocenjevale. Vendar eno drži, da je bil energičen in da e imel vedno jasno pred seboj svoj cilj: Iztrebiti protestantizem na Kranjskem in radikalno obnoviti katoliško življenje v duhu tridentskega koncila. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 10. februarja: Pepelnica. Četrtek, 11. februarja: Lurška M. B. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. • Drama: Na ledeni plošči. Red A. Opera: Hoffmannove pripovedke. Red Sreda. Kino Matica: Vražje dekle. Kino Union: Silvija in njen šofer. Kino Sloga: Poslednji akord. UNION Vesela ln zabavna filmska opereta Silvija in nfen šofer Woli A!bacti-Retty, Olga Čehova. Leo SlezaV Na]novelži humoristični domisleki Leo Slezaka ■naMkii ifl a Premiera na]večje filmske umetnine sezone! Poslednji akord Ltl Dagover, Wllly Btrgel, Martla pl. Tasnady TEI. 21-24 MATICA Najboljši v Chamonix - drugi v Sarajevo Danes poslednllč vesela muzikalna igra Vražje dekle Roszi Cslkos, Tibor ▼. Halmay, Fritz lmhoti Nallepftl posnetki lz Dubrovnika ln okoUce n\zdi£ay\>e 16., 21 -u>u O onakopruvnostl ženo v javnem In pridobitnem življenju* bo predavala dr. 1’iveo-Stelctova v beli unionski dvorani v aredo, 1(1. februarja ob g zvečer. Zn el n 110 Paniče, Zarje in Savico jo udeležba obvezna, iskreno vabljeni tudi starešine in tisti ki sc: za ta vprašanje zauimajo. Dlrigrnt Drago Marija Sijanec je naštudiral petkov Adamičev orkestralni koncert. Žo daljo Jasa oe-1 njo a. Siijauee kot dirigent ljubljanske«« Kadio-or-kesti-a, kaloresa jo močno povzdignil, v minuli sezoni l>a je napravil več orkestralnih koncertov tudi v dvorani filharmonične družbo ter imel pri vseh jako laskave ocone. Adainič jo izvrstno pisal za orkester in na pel kovom koncertu bomo imeli priliko slišali nje-Kova najznačilnejša dela, deloma za eodalnl, deloma pa za veliki orkestor. Začetek koncerta točno ob 20. A stopnice v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matico. 'Anamrnita knjiga «Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Vse vojno prostovoljce, dosedanje in bodoče naročnike knjigo ^Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije« obveščamo, da knjiga še ni izšla zaradi stavke v Združenih papirnicah Vevče ki dobavijo papir. Prosimo vso, naj upoštevajo razlog zakasnitve, ki je nastal za nas nepričakovano in proti naši volji. Po končani Slavki in dobavljanjem papirju ne b«. za Izuanje knjigo nobenega zadržka več, kjer so rokopisi žo postavljeni in klišeji izgotovljeni. — Koda »cija knjige: Dobrovoljci, kladivarji .Jugoslavijo-. Vlaki k smučarskemu izletu v Sarajevo. Za smučarski izlel v Sarajevo obstojata predvsem dva ugodna vlaka, in to: iz Ljubljane odhod ob ‘20.02, prihod v Sarajevo ob 12.10, ali pa iz Ljubljane odhod ob 9., prihod v Sarajevo ob 5.40. Za povratek sta pa priporočljiva vlaka: iz Sarajeva ob 7.44 s prihodom v Ljubljano ob 1.20, ali pa vlak, ki odhaja iz Sarajeva ob 23.50 in pride v Ljubljano ob 20.22. Opozarjamo vse interesente, da veljajo popusti že od izhodne postaje in ne Selo iz Ljubljane. Treba si je pa nabaviti pri biljetarnici >Putnik< v Ljubljani. Celju, Mariboru ali na Jesenicah zletno legitimacijo, brez katere popust ne velja. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. nri. Sreda, 10. februarja: Na ledeni plošči. Red A. Četrtek, 11. februarja: Simfonija 1037. Premierski abonma. OPERA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 10. februarja: Hoffmannove pripovedke. Red Sreda. Četrtek, 11. februarja: Baletni večer. Red Četrtek. * V Wernerjevi opereti »Na ledeni ploščk, ki jo bodo igrali v sredo za red A, so obravnavani najzanimiveje problemi sodobnega življenja na umetniško dognan način. Izvrstne kreacije sodelujočih in krepko orisano idejno jedro igre se družijo v odlično predstavo. »Simfonija 1937« je naslov igri, ki sta jo spisala ameriška pisatelja Kaufmann in Edna Ferber. Tehnično svojevrstno grajeno delo je nekaka reportaža današnjega življenja ter odkriva peripetije najrazličnejših človeških usod, ki so rablo povezane med seboj. Posamezne slike so zvezane z igranjem na dva klavirja. Gg. Valens Vodušek in Bojan Adamič bosta igrala odgovarjajoče angleško in arnerikanske šlagerje. Ga. Pavšič-Bravničarjeva bo plesala solo. V igri sodeluje ves dramski ansainbl. Režija in originalna inscenacija sta delo gosp. inž. Stupico. Ljubljana, 10. febr. Včeraj ob 5. popoldne se je odpeljala naša najboljša garnitura tekmovalcev — čeprav še la okrnjena in še do zadnjega v negotovosti zaradi denarja — 9 tržaškim brzovlakom preko Italije v Chamonix na svetovna prvenstva mednarodne smučarske organizacije FIS. Pod vodstvom dr. Šviglja so odpotovali Heim Hubert, Praček Ciril za tekme v alpski kombinaciji, za štafeto 4 krat 10 km in za tek na 18 in 50 km Knap Leon, Klančnik Alojz, Ženiva Lovro in Smolej Franc in končno še kot edini skakač Novšak Albin; Pribošek je obolel in ostal doma. To je prva reprezentanca, ki je sestavljena izključno samo od Gorenjcev. Rahlo in počasi se seli središče sinučarstva iz Ljubljano na Jesenice. Po zadnjem uspehu Mraka v Banski Bistrici v teku na 50 km bi bilo pričakovati, da bi se našli krediti tudi za Mraka, da bi tudi on odšel v Chamonix. Dan prej pa je odšel v Chamonix tudi g. Goreč .Toso, ki bo za zeleno mizo branil interese naše Planice in zagovarjal tezo o smuških poletih. Tudi njemu želimo čim več uspeha v težki borbi za afirmacijo Planice. Od tu in tam Vaši tekmovalci sinoči na kolodvoru prod odhodom vlaka. Med njim sta vod ja tekmovalcev g. dr. Zdenko Švigelj in predsednik zimsko-športne zveze g. dr. Drago Marušič.- Nemci izkoriščajo naše delavce Sv. Ana v Slov. gor., 9. febr. Toplo južno vreme, ki je pretekli teden nastopilo, je povzročilo hitro kopnenje snega. Slovenje-goriške reke in potoki so prestopili bregove in preplavili polja, n. pr. Pesnica Ščavnica, Velka Plitvica itd. Posebne škode voda sedaj ni povzročila. Sedaj so brez snega krasni slovenjegoriški vinogradi. Po raznih krajih so viničarji pričeli s prvim vinogradniškim delom, rezjo. Prav živahno pa je že zopet postalo v nemških vinogradih ob severni meji, katerih lastniki so Nemci iz Avstrije. Tu se je pričelo delo za novo posajevanje velikih vinogradov in preurejevanje starih nasadov. Delav-ce-viničarje letos Nemci zelo slabo plačajo. Dogovorili so se, da nihče ne plača čez 12 din na dan. Delavci so ob svoji hrani in naporno delajo. Nemci pa še povrh naše delavce naravnost priganjajo k delu in ti jim nikdar dovolj ne narede. Takšno izrabljanje v korist Nemcev bi se ne smelo več dopuščati Denarja ni imel, pa je ukradel vola Ljubljana, 10. febr. »Kaj je vam v glavo padlo, da ste ukradli vola?« je začuden vprašal kazenski sodnik-poedi-nec g. Ciorečan mladega fanta iz okolice Brda pri Lukovici. Fant je malomarno odvrnil: »Denarja nisem imel!« »Komu ste Klopčičevega vola iz Prevoj prodali? Cenili so ga na 2100 Din. Lep vol je bil. Vi ste ga prodali Vrhovniku pa za 1200 Din.« Fant je vse prikimal. Zadeva je postala za vola in fanta in druge precej zamotana. Vrhovnik, ki se mu je vol dopadel, si je denar izposodil pri sosedi Angeli Kmetičevi. Fant mu je dejal, da ga ceno proda, ker si je zadrl žebelj v grlo. Orožniki so že drugi dan vola zaplenili pri Vrhovniku in ga vrnili lastniku. Pri volovskem tatu pa so še našli večji znesek, zapravil je okoli 70 Din, do 500 Din pa je podaril svojima bratoma. Kmetičeva je dobila denar vrnjen razen 57 Din. Državni tožilec dr. Leon Pompe je vztrajal pri obtožbi in izjavil: »Predlagam, da se spis odstopi okrajnemu sodišču na Brdu v svrho progona Vrhovnika zaradi nakupa sumljivega blaga.« Fant je bil obsojen na en mesec zapora. Kupec Vrhovnik pa bo imel še sif-r.osti pri sodišču. V Slov. goricah spet tko domače platno Sv. Ana v Slov. gor., 9. febr.. Težke gospodarske razmere sedanjega časa so našega kmeta zelo zaskrbele in ga privedle do tega, da najde sam izhod v boljši gospodarski napredek. Kmet v Slovenskih goricah se je zopet začel baviti s pridelovanjem domačega platna. Industrijski rastlini lan in konoplja sta postali z letom 1935 važen pridelek, ki povsod izredno dobro uspeva. Lani je ta pridelek dosegel izredno višino kot redkokdaj v zadnjih 30 letih. Malo je posestnikov brez tega pridelka, ki je obenem tudi v veliko go- Mariborsko gledališče Sreda, 10. februarja: Zaprto, četrtek, 11. februarja ob 20: »Dežela smehljaja«. Premiera. Red B. Petek, 12. februarja: Zaprto. Sobota, 13. februarja ob 20: »Baron Trenk. Zadnjič. Gostuje Marij Šimenc. Premiera operete »Dežela smehljaja« bo ta četrtek za red B. To je ena najboljših in najlepših Leharjevih operet, ki jo človek vedno rad znova posluša. Njene krasne arije in pesmi so si na mah osvojile ves glasbeni svet. Letošnjo uprizoritev je zrežiral in ples naštudiral Anton Harastovič. Nastopijo v večjih vlogah Igličeva (Liza), Barbičeva (Mi), Sancin (Sou-Hong), Verdonik (Gustl), Harastovič (Evnuh) in Košuta (Čang) Dogodek za Maribor bo gostovanje prvega jugoslovanskega tenorja Marija Šimenca, ki nastopi po večletnem presledku to soboto v naslovni partiji operete »Baron Trenk«. Ta naš najodličnejši junaški tenor, ki je začel svoje operno karijero baš v Mariboru, si je pridobil velik sloves tudi v tujini. Partijo barona Trenka poje stalno v zagrebškem Narodnem kazalištu«, kjer so uprizoritve te operete vedno lazprodane. Na to edinstveno gostovanje opozarjamo še posebej. spodarsko korist. Veselo je poslušati v poznojesenskih hladnih dneh odmevajoči glas teric po sušilnicah, kii odmeva glasno po slovenjegoriških hribih kot jesenski goriški pevci (klepetci). Še bolj veselo je pogledati sedaj v kmečke domove, kjer se v gorskih hišah vrtijo kolovrati. Mnogi kmetje najamejo navadno od 15—20 predic, ki predejo skozi dva tedna neprestano. Mesto industrijskih podjetij služijo tu stare lesene domače tkalnice, ki pridno izdelujejo trpežno domače platno za domačo uporabo. Tu moramo pač reči, da se res vračajo stari časi, kar povzročajo sedanje težke gospodarske razmere, saj bo to pridelovanje v takšni meri, kot se je pričelo, znaten pripomoček za omilitev gospodarske krize in napredek gospodarstva. Kot je razvidno po zanimanju za ti rastlini, se bo še ta pridelek letos podvojil. Kako smo se ženili in možile Moravče, 9. februarja. Ko je pred leti nastopila gospodarska stiska, je nastalo predpustom v moravški dolini pravcato mrtvilo. Ljudje se niso upali ženili, še celo laki ne, ki imajo sicer dobre kmetije. Postopno pa smo se privadili času in letos je bilo oklicanih že 15 parov, kar je za kratek firedpust pač lepo število. 'C raznimi pomisleki pa so izginile tudi stare navade, kakor: slovesno prevažanje bale, tako zvane »šran-ge«, dolge vrste svetov z godcem na čelu, bučne, vso noč trajajoče pojedine m preža nje »voglarjev« s kamelami. Ostalo je le še prodajanje nevest — nekaj, česar današnja mladina kar ne more opustiti Cene so se gibale po dnevnem tečaju od 50 do 200 dinarjev. Neko nevesto so prišli prodajati fantje kar iz treh vasi, združeni v dve partiji. — S preživelimi navadami se je znatno povečala brezposelnost zgovornim jezikom, ker ni več toliko zaposlitve pri opravljanju, kako je bilo kje na »ohce i _ 1------ ~ I .»»»». v njv im "UllVt ti« in pa »firbec« je revež, ker se ni mogle nikjar do sitega napasti. Tudi o dotah je bilo letos mnogo manj govorjenja kakor druga leta. športne vesti Madžari so objavili svoj internacionalni nogometni program za leto 1937. — Tekmo bodo: 11. aprila v Bazlu proti Švici: 25. aprila v Florenci proti Italiji, 9. maja v Budimpešti z Jugoslavijo, 23. maja v Budimpešti proti Avstriji, 19. sept. istotam z Čehoslovaki in 3. oktobra na Dunaju proti Avstriji (še enkrat). Najboljša japonska skakača s palico Oye in Nishida, ki sta na berlinski olimpijadi dosegla drugo in tretje mesto, sta povabljena v USA, kjer bosta nastopila pri štirih tekmovanjih. Poleg njiju pa je povabljen tudi svetovni rekorder na 2000 m Madžar Szabo, da bo nastopil proti najboljšim Amerikancem: Cunninghamu, San Romani ju in Benzskeju. Norveška smučarska zveza jo sprejela Ivana Ballangruda, večkratnega tsvetovnega in olimpijskega rekorderja v hitrem drsanju za svojega častnega člana zaradi velikih zaslug za norveški šport. Do sedaj je od aktivnih športnikov imela to čast še samo Sonja Henie. »Tildenov tenis cirkus,« v katerem sta tudi Vines in Perry prirejajo turnejo po USA in so do sedaj odigrali že 12 iger, v katerih vodi Vines 7:5. V programu je, da do konca marca odigrajo 44 iger. Uspeh političnega zbližanja med Grčijo in Italijo je opazili tudi na šporlnem polju. Dogovorili so se, da bodo odigrali mednarodno nogo-mestno tekmo, ki bo v Atenah okoli 20, junija. Otto Turrer, odlični švicarski smučar, mojster v spustu in slalomu si je pred nedavnim zlomil nadlktnico. Zaletel se je v drevo pri tekmah v spustu s Ryffela v Zermattu. Nova razprava proti znanemu zagrebškemu zdravniku dr. Karpatiju bo 26. t m. pred sodnikom poedincem v Zagrebu. Sodišče bo namreč obravnavalo ne knovi primer odprave plodil, ki jo je bil zagrešil ta zdravnik. V zvezi s tem je zanimiv tudi sklep zdravniške zbornice, da dr Karpati ves čas do končanih sodnih razprav nima pravice izvrševali zdravniške prakse. To mnenje pa je popolnoma nasprotno odločbi disciplinskega sodišča zdravniške zbornice, ki je odločilo, da ima dr. Karpati še vedio pravico vršiti svojo prakso (»ločitev o tem je sedaj zdravniška zbornica prepustila vrhovnemu disciplinskemu sodišču v Belgradu. Državni dohodki so se od 1. aprila do 31. decembra lani povečali za 390 miljonov din. Dejansko je prišlo v državne blagajne 7 miljard 730 milijonov dinarjev, po odstotkih je to 5.3 odstotki več kakor je bilo predvideno v proračunu. Med Avstrijci in našim Aeroputom je bil do sezen sjiorazum, da se bo spet uvedla redna avijon-ska zveza med Zagrebom in Dunajem za pošle in potniški promet. Ta zveza je obstojala do leta 1935., ko so Avstrijci naenkrat izdali neke devizne pred-pise, zaradi katerih je bilo skoro nemogoče pridobiti avstrijske turiste, da bi se podali k nam. Pred desetimi leti so cigani ugrabili dveletno deklico železničarju Milanu Panduroviču v Sara-jevu.^ Starši 60 takrat mislili, da 6e je dekletce zgu-bilo in da so ga v gozdu raztrgali volkovi. Medtem pa so se na sejmu v Varešu sprli cigani med seboj in si zmetali drug drugemu v obraz vse, kar so Vedeli. Očitali so si tudi ugrabljenja otrok. Za prepir in take očitke so zvedeli orožniki, ki so potem naredili pri ciganih preiskavo. Res so našli malo Nado, ki so jo nato po desetih letih vrnili pravim staršem. Prebivalstvo pa se stalno pritožuje, da ni varno pred cigansko nadlego, ki ne ropa samo blaga m izziva pretepe, temveč krade tudi otroke. V Žedniku pri Subotici je bil v nedeljo izvršen strašen umor. V neki gostilni je pet muzikantov naskočilo kmeta Belo Faraga. Divji napadalci so kmeta nečloveško mrcvarili. Najprej so mu odsekali uho, nato so mu razrezali usta in ga nato vsega z noži razmesarili. Ko je že umiral, pa so ga pobili do smrti z dvema udarcema po glavi. Muzikanti in ubiti kmet so si bili vedno v laseh, kadar so se srečali. Tako so svoje račune poravnali na najstrašnejši na/čin, a Pzanimivo odkritje je prišlo na dan na učiteljišču na Cetinju v črni gori. Tamkašnji dijaki so vedno vnaprej vedli za vse sklepe, ki so jih pro-fesorn naredili na svojih konferencah. Nad konferenčno sobo so diiaki v stropu odkrili luknjo, skozi katero so potem prisluškovali profesorskim sejam. o je trajalo kar deset let, dokler tc skrivnosti te dni niso odkrili povsem slučajno. Profesorji so t z^ra'‘ na posvetovanje, ko se je dijak Mihajlo Dobrnovič povzpel na podstrešje, da bi prisluškoval. ^Dijak pa ni imel sreče, ker ga je opazila direktorjeva služkinja. Prijeli so ga, nakar so luknjo v stropu seveda zazidali, zraven pa odkrili da so dijaki deset let kontrolirali profesorske konference. Cetinjsko sodišče je pred dnevi sodilo dvema zakupnikoma trošarine v Baru, ki sta medsebojni poslovni spor hotela rešiti kar z dvobojem Dvoboji pa so pri nas prepovedani. Sodišče je oba obsodilo na leto dni zapora. Bila sta to Gavra Živ-kovic ui Mihajlo Jovovič. Že avgusta sta se sprla, kar pa se nista mogla na miren način poravnati, sta se domenila na dvoboj. Vsak je na določen kraj pripeljal svojega sekundanta, nakar sta si izmenjala revolverje. Postavila sta se na 20 metrov rfZ'It lruž od