Inaeriiti s» sprejeimijo in velja tri»t)|>uH vratu
ti kr., če uu tiuka lkrut,
»H d „ »> w * >,
® •» i) t,	M « ,,
P. i vaJkratnam tiskanji so Oena primeri.o zmanjša, H ole o piti
(o no vračajo, ncfruukovuoa pisma su no sprejemajo.
Naročnino prejema opravniSlMr (adiniiiistmeijH) in ekspudicija na Dunajski eoati št. l/i v Mudijii-tuvi hi&i, II. nadstropji.
Političen list za slo venski narod
Po poŠti pre teman veli« :
/.« et»i<i loto . . io gi. _ kr.
• 5 „ — „
r.u pollela v.h eetrt letu
50
V administraciji valj«:
/.n culo ieto	M (jI. 40 kr.
»a pol leta . . 4 ,, 20 „ ca ("etrt ieta . J „ 10 „
V Ljubljani na dom ptmiljau volili 60 kr. voi na loto.
Vredniitvo ;« fUuijiMlske v-ulieo St.. 44
Izhala po trikra na teden in aieer v tor«n, četrtek ii\ sonato*
t
Praktične misli p j romanja katol. Slovenov t Rim.
(Daljo.)
Misijou zu zedinjevauje razkol u; h Bolgarov, ustanovljen poprejšnjem papežu Piju IX, imamo v Odriuu (Adriauopolju), kjer delujejo misijonarji iz reda VBtajenja N. G. I. K., kteri red inu svoj začetek po Sloveuih Poljakih, ter je dozdaj prva cerkvena kougregacija, ktera zamore po pravilih od apostol. Sedeža potrjen h, obsegati vse obrede v katol. cerkvi navadne, toraj 8kup vsaj 12, kterih 3 že zdaj ima : latinskega , bolgarskega in armenskega. Ta misijou obeta dober sad, ker Bolgari so delavno in marljivo, umno ter ukuželjno ljuil-8tvo, prtcej podobni Slovencem, v mara čem še celo bolji; in kar je ravno pri njih, Rusih in Rumunih kaj posebnega in nenavadnega, ne črt<5 katolikov, kakor Grči in Srbi, kterim je vsakdanji pregovor: Volim biti pas, nego li šokac. (Rajše sem pes, kakor pa katolik ) Toliko o gmotni podpori, treba še nekoliko be-Bedt o duševni.
V svojem 800 letuem ločenju od Runa bo Be razkoluiki že tako globoko pogreznili v bv.ijo nesrečo, da se sami, ako bi imeli tudi dobro voljo, nikakor ue morejo iz nje vzdig nif, ker sami ne morejo spoznati svoje zmote kar pa je za popravo in zboljšanje bistveno in naj potrebniše. Prosti narod je brez pod učenja v veri, ter posebno med turki živeči tudi turško Bvetce štujo in časte, bo jim za-vetvajo ter obljube delajo pa tudi voštenice iu svečo priž gajo, kar bo mi misijonnrji v
Odriuu iz svoje skušnje dopovedovali iu pričali, da so pa zedmjeni naenkrat vse te stare razvade opustili. Tako zvaui omikani so v besedi in vedenju resnično po francosko olikani, ali no pa v srcu, ter so pogosto brez vse vere. Mladi Ruinuni, Srbi, Bolgnri kakor tudi Turki radi iščejo olike nu Francoskem, kjer se pa ogibljejo katolikov, toraj padajo med uevernike, kakoišui potim večidel tudi sami postajajo, kar pogovori ž njimi do cela »pričujejo. Kdo toraj izmed ljudstva se meni za pravo vero?
Pope po turških zemljah sem že popred popisal , ter smem brez vse preterave trd ti, da so izmed naših kmetov marsikteri pravi doktorji proti njim. Iu kakovo učenost hočejo imeti ti neuki siromaki, ker po obilnih sve-docih so še ruski popovi presneto malo podučeni, du jih olikani llusi sami prezirajo zarad nevednosti, ter se nikakor ne morejo dosti čuditi katoliškim, zlasti latinskim duhovnom zarad njihovo vsesploluje učenosti. Kako bo toraj nevedni pop resnično vero iskal ? Vladike (škefje) jemljo bo pri razkolnikih sploh iz samostanov, v kterih pa se ne uahaja še sencu učenosti latinskih mnihov. Razkolu ški kuludjer (mnib) se ostro posti, vsaki duu ua stoto križe v delu iu se priklanja ter še drugo Btvari uganja; o učenosti, o podučevanji sebe ali druzih ni kmalo kuj čuti: toraj te oBebe ue morejo biti tako učene.
Pri vsem tem se pa o volitvi vladik ne gleda ravno nu učenost, ampak po turških zomljah prav posebno nu pouujano zluto , in prav zato je bilo malo carigrajskih patriarhov, j da ne bi b:li od službo odstavljeni, ker bo
drugi večo »voto ali težo zlata za njegovo službo ponudili in tudi dali. Nekteri so odstavljeni zopet zlata nabrali ali tudi na posodo vzeli, ter svojo službo zopet dobili, dokler jih ni zopet kdo spodrinil; zato so nekteri po livado 4krut bili odstavljeni, pa zopet postavljeni v čast jiatriarhovo. S škofi se ni godilo bolje, ter so ti morali od patriurha svoje službe lici— tirati. Tako Bošnjaci še dobro pamte, da so dobili razkolniki v neko mesto čiBto slepega vladiko, kteremu je o raznih cerkvenih opravilih dijakon čital dotične molitve, ou pa je, kakor je bilo treba, med tem svoje roke sklepal, povzdigoval uli raztezal itd. Postul je pa slepec vladika zato, ker je imel in tudi dal dosti zluta za svojo škofijo.
Taki vladike gotovo ue iščejo dosti prave vere, ampak polne in nakopičene more , da Bi v kratkem nabero z obilnimi obreBtmi potrošeno zlato od posvečenih popov, župnikov ter sebi podložnega ljudstva.
Nu Ruskem Btavi vlada svojo vladike, brez dvojbe samo priljubljene osobo, ktere morajo prej in slej streči in služiti VBirn od carja do zadnjega pisarja, toraj Bamo svojega vladarju po duši spoznavati in slaviti tudi za cerkvenega gosudarja. Jo-li mogoče misliti, da bodo taki vladike iskali pravo vero I ?
In da bi tudi kdo izmed njih pravo voljo imel resnico iskati , je. ne bodo lahko našel ker imajo vse cerkveno slovstvo kakih 800 let nazaj prenapolnjeno razkolniškim kvasom. Kar je Fotij pred seboj našel ugovorov in zabavljic *)
*) ln vso te ugovoro, celi5 za izhod av. Duha tudi iz Sina so Fotij sam ni brigal. Dokler je
Poljaki in Slovanstvo.
,,Poljaki ! VnSe picrodenjo je nerazločljivo združeno z osodo Kosijo.'
(Car Aleksander 1. 1. 1818.) (Dalje.)
K severnim Slovanom, kateri ao se ravno zbrali v svetišču gromovludnega bogil, pride iz polu lanskih zeuielj od bogov njim poslau knez Leh z družino. Najviši duhoven pozdravlja izvoljenca bogov, zaželenega kneza, čegar prihod so naznanjevala ustna izročila severnih Slovanov, zavzemajočih vse zemljo ob Baltiškem morji, po Labi, Visli, Dnepru in Tatrah, 6nih Sarmatov, Venedov, Budinov, Nuvarov, Voltov, Savarov, Besov in drugih plemen, prednikov bodočih pokolenj slovanskih. Najviši duhoven s preroškim duhom risa osodo novega narodu slovanskega — Lehov, kako močno gospodujejo na zapadu k Lahi, v zemljah bodri-ških, luziških in srbskih in nu jug k sami Donavi, potem pa na vshodu z Litvo spojeni k strašilu sosedov zapaduih, vshodnih in severnih , sosedov tujih kakor euorodcev. K Bvajajočim se enoplemcem kliče močni glas od pčiunoči, da bi oni, deteta enega očeta
naj prenehali so mrzit;, marveč bi se raje združili v grožnjo vsemu svetu:
Cžzogo jednego ojca dzieei sin kbieieie? Zl^ezcio ni « sobij, a svviat roztracicie 1 (Zakaj enega očeta ileca so mrzite? /družite ho (vkup) iu svet razdel ite I) Vendur peklenske moči so vlagale v narod Lehov zarodke slabosti in padca. Razmchku-ženi in sknžeui potomci velikanov pozabljajo na slavo očetov, tolažeči se, da „najbrezskrb-nejši bc na svojem neredu stoji", oni se pode za tujino in v svoji ošabnosti videvajo le v sebi domovino, hote imeti biiiiio prava in ne hote poznati nobenih dolžnostij in občinstvo moru pred njo poklekovuti. Poljska upada . . . To je prerokba umrlega duhovnika; cela pri-roda so vrti pred strašnimi vihrami poslanimi od neba so dotiknjnčih Tater. Pridšedši Leh kliče k razsrjenim bogom za milosrdje in pravi narodu, da ni tuji prišlec niti v tuji zemlji, du se druži tu sii svojimi brati; vsi smo kost iz koBti očetov naših in tvorimo eden rod, ter se povsod oddiliuvamo z enim dihom; gnezdo naše jo tako Htaro kakor morje in reke, ku-tarim smo dali imena pred veki: Nio oboym ja przybyazeni ani w obeej zlemi, Laezij z vvami braeia tu mojemi; Konč z kosi!! ojc6w miszyeh rod jeden skladnmy,
I jednim vszedzio duehcm oddyehamy. Uniazdo muze tak stare jak morsa i szoki, Ktorym itniona ilaliSmy prced uvieki. (Nisem prišel kot tujce, tud' no v tuji zoinlji, Ločim so z vami, bratje, til svojimi j Kost s kosti očetov rod eden skladamo, Iu z enim povsod dihmn se oddiliuvamo, Unczdo miSo je tak staro kot morju in reke, Katerim imena dali smo pred veki.)
Razpravlja pa Leh, kako so naši pradedi, Sarmati-Veneti, izšli iz Azije, ter so naselili ob Jadranskem morji, v zemlji venetski in ilirski; drugi potomči Assarmutovi pak so zavzeli zemlje po utiočne, govoreči da čednost jo njih živeli in rokodelstvo slavu. Ilirski Slovani bo bc bojevali z Rimljani in Makedonci, pa bili so pokorjeni od svetovladnega Rima. Toda Rim jo padel pod ranami severnih Slovanov , k katerim sedaj, vsled volje bogov slovanskega rodu, pride Leh iz poludnevno Slovanske, pustivši tam mlujšega brata Ceha. A Beverni Slovani z radostjo pozdravljajo novega kneza, k čegar besedam jo burja utihnila in kličejo nanj: „Nnj u. tega dogodka se ufe bodočih vnukov tvojih narodi zaupati bogovom m ne odpirati srca obupnosti, bojevati se s peklom in groinovludniku tudi grom izpuliti I"
zoper papežtvo, ali joiamesne papeže , vho je pobral, ter jim še nove svoje dodal; za njim pa bo glavarji razkola vsak vek že ktero nove (dosti čisto brczumuib) skovali ter prvotne pomnožili in svetu izročiii. Kdor bi toraj zares hotel zvediti resnico , moral bi jo iskati pri cerkvenih očeth grških, (latinski bo jim vai Bkup sumljivi); ali k,o se bo našel med raz-kolmki o navedenih okolnostih tak učenjak! Toraj jim morajo latinci pot nakrčiti iu ogla-diti, pa utipno dokazati njihovo pomoto. In kdo ima večo dolžnost za ta posel, kakor ravno bratje pravoverni Sloveni? Pač je žalostuo, da se je to polju dozdaj malo obdelovalo, in med nekimi delalci razun jezuitov ui najti skor uobeuega Slovena. Zato morajo pa le-t začeti zdaj posebno marljivo delati, da najpred poplačajo vel.ki svoj dolg, potim pa bi še povrh kaj zaslug uabero.	(Konec sledi.)
Nemški strelci v Monakovem.
Šest tisoč nemških Btrelcev je zbranih v Monakovem, med njimi tudi cu par stotin avstrijskih Nemcev. Čudno pa jo to, kako ao bo Bavarci in Avstrijanci pozdravili. Bavarci ao namreč naše Nemce posebno živahno pozdravili, ker so pruske komande že Biti in bi ae radi z avstrijsko pomočjo odtrgali od Pru sije. Kavno narobe pa bo šli naši Nemci v Monakovo tarnat, da se jim v Avstriji Blabo godi. Toraj so oboji nesrečni in drug druzega zavidajo! Naše (nemške) strelce vodi dr. Eduard Kopp. Tega moža so se nekteri strelci
namreč upal, du ga bo papež Nikolaj potrdil za carigrajskegu patriarha, ju bil neznano ponižen ter se imenoval prisiljenega, da jo sprejel volitev. Kakor jo pa videl , da ga je papež čisto zavrgel, ter ni imel več nujmanjega upanja z» potrjenje, tedaj je izpustil svoja očitanja največ čisto brezumnih, vzetih iz različnega obroda, iu šo izhod sv. Puha iz Sin«. Cisto tako jo dolal kasneje zu papeža Joana VIII. lvnko malo so je menil za vsa svoja očitanju, nuj boljo to priča, da v zboru 1. 87!) po papežu nalašč »klicanom za porazumljenje ter mir med obema cerkvama, 1'otij ni omenil no bcnc svojih navadnih zubuvljic zoper Kim, tudi no izhodu sv. Duhu iz Sina.
brauili, češ, da je preveč avstrijsk, premalo nemško naroden. Dr. Kopp pa je hotel pokazati, da ga krivično sodijo, zato je spuatil iz Bebe zaželjeni „schmerzenschrei", ter pravil nemškim strelcem, da avstrijski Nemci bijejo hud boj za nemško narodnost, nemški jezik, nemško omiko. To moramo naravnost laž imenovati. Mi bi se gotovo ne pečali z nemškim „achUtzenfestom", ter privoščimo Nemcem, uaj se po Bvoje in med seboj radujejo, kakor ved6 in znajo; pa proti temu moramo oporekati, kar je rekel dr. Kopp javno, in kar bodo drugi strelci iz Avstrije gotovo še v živejših barvah pravili, da se namreč v Avstriji nemštvo zatira , da morajo Nemci trdo braniti svojo narodnost. Zunanjim Nemcem, ki razmer v Avstriji ne poznajo, je lahko vse natvezti, pa grdo je od avstrijskih Nemcev, da svoj politični položaj v Avatriji drugače risajo, kakor je v resnici. Kdo zatira Nemce v pravih njih domovanjih v gorenji in dolenji Avstriji, v Solnogradu, na Tirolskem in gornjem Štajerskem? Ali se jim morda tuj jezik vriva v šole in vrade, ali se jim pošiljajo narodu Bovražui vradniki v deželo? Ktera krivica se jim godi? Kdo misli na to, da bi Nemce zatiral? Ali niBO ravno narobe Slovani Še vedno zatirani, ker se So vedno po-nemčujejo po šolah in vradih? Ker je sedanja vlada bolj pravična in ker je Slovanom nekaj pravic nazaj dala, to ti Nemci smatrajo za zatiranje nemštva! V resnici pa je tako, da bo si Nemci s pomočjo centralizma in biro-kratizma pridobili muogo tal med slovanskim narodom, da so Slovanom posilili svoj jezik v Sole in vrade, in ker Bodanja vlada VBaj v majhni meri tc krivice popravlja, se glasno upije o zatiranji nemštva! Dokler ae Nemci gibljejo v tako čudnih predsodkih, da bo le oni edini gospodarji Avstrije, in da Slovani nemajo pravice do ravnopravnosti, tako dolgo porazumljenje z njimi ui mogoče.
Mi se pa za upitje takih Nemcev ne smemo in ne moremo zmeniti. Če mi kdo šiloma mojo suknjo vzame, potem pa ko jo nazaj zahtevam, grozno kriči, da se mu krivica godi,
Micki) je odlomek z eposa ,,Slawniejsze czyny Polakov", v pesni pa „Šwiatyrna Sybilli*) pregleduje zgodovino naroda poljskega od najstarejših časov, ko so sinovi Slavo ovladovali pol svetu, do vekov, ko je moč Poljske opirala se na Labo, Balto in Dneper, in ko je bilo Be nadjati, da ae cesarska krona ruska zale-Bkcta na glavi kralja ali kraljeviča poljskega; stem bi bila odstranjena nezaupnost med obema sorodnima narodoma, združenima odtlej z zvezo večnega s6glaBja, kteri bo, kakor bo zdi, da bi se ali vzajemno ljubili, ali vzajemno preganjali.
Toda tu je pričela poljska slava vpadati. Davno nevošljivka slavo poljskega naroda, hčer Belcebubova, krvava ZaviBt, jo pravila k očetu: Ti misliš le o mejah svojega pekla in ne vidiš, kako junaško plem« Slovanov ti tii svojim orožjem v kratkem izpuli celo zemljo; oni ho pograbili Pomorjane, Livone, Litvo in Ru-oijo, potaknili Bvoje prapore tudi na Volgi iu že stopajo od črnega morja k Belemu. Ti kateri si prevračal tak motne narode, bodeš li ti trpel te ponosne na svoje dejanja Blavo-rode? Uničil si prednike, uničil pobratime davne, ono Lutice, Bodrica in Srbe slavne, predal ai jo okovom Nemcem in Dancem. O
*) „Šwiatynia Sybilli" („Svotiščo Sibile"), jo stavba v vrtovih Pulavakih, zemljišča knezov Czartoryjskih, kjer »o jo branilo mnogo poljskih atarožitnoBti in spomenikov.
sramota da ne veš kako priti do živega tim Poljanom!-' Satan daje moč svoji hčeri in ta razpaluje domačo vojsko kozaške in vojsko z Moskvo, Švedsko, Avstrijo, Bruudenburkom. „Spaček, ki Be izlegel v zaraatlih gozdih bran denburBkih, veje z izdajnim Nitnom priliznih nad, ljubcznjivo se nasmiha, v sladki postavi hvali delo ter Be brati z njega pričetniki. Ali ko z euo roko dogovor sklepa, z drugo skrito bodalo iz svojega pasa izdira, vdari v srce... uhl smrtno runo jo zadel! Poljska vjiada ... Vendar Bog daj, da ne zgine, marveč ae dvigne kakor novi fi n ks i/, pepela. Kazdy ruuck vvaa budzi novvym rzeczy stanem : Przostnlzo ton byč vvnszym i ojcom i punem, ICtovy tknirjtč i toni/, \vaszemi skargutni, VVrpomniul, zeaeio mu milych przedk<5w potomkami ? Kavno jnk kosztuje, ezy awiat nowy (worzyč, Czy tym kazni? ustni1, z grobu, ktorych chiciutuuiorzyč. Hkoro \vioe. z nim si<£ novvem przy micrem zluezycie, I nn vvskrzeszonio vvuszoj alavvv zusluzicio, Niu zugrzo.hie wuezego rodu ta mogila: Troja nu to upadla, »bv Kiivin zrodzilu. (Klehrno jutro vu« hudi /. novim reči stanjem-. Prenehal li je ta biti vaš oče in gospodar, Kateri ganjen sedaj z vašimi tožbami, Se je spomnil, du ate mu milih predkov potomci? Onuko jo njemvi, ali avet, novi stvurit, Al' veleti valut iz groba tem, ktoro jo h'tol umoriti. Urno tedaj ae t. novo vezjA zvežite, Ter na vzbujo viišo slavo bo zaslužno skužito, No cagrebo vašega roda ta mogila: Troja je za to padla, du bi Kim izrodila.) (l)alje prih.)
ali se bom za njegovo upitje kaj zmenil? Kranjska je vendar čiBto slovenska dežela in ima pravico zahtevati slovenske šole io vrad-uije, in vendar že vpijejo o zatiranji nemštva, ko bo nam pravica aamo še le obeta; kako bodo še le upili, ko bomo svojo pravo v resnici dosegli I Vsak pravičen človek naj razsodi, če je to upitje reB opravičeno I Z bikom se ui mogoče bosti, z neumnim človekom pa ne prepirati. Ali mar ni smeSoo, če govorč o poslovenjevanji Kranjske dežele, ko je vendar tako že slovenska? Dji so Slovanom njih prirojene, natorne pravice do svobodnega in naravnega razvitka v maternem jeziku nazaj dad6, v tem hočejo videti zatiranje nemštva. Poslanec IlauBner je dobro omenil, da Nemci še ne ved6, kaj jo zatiran narod, in tega naši Nemci ne bodo prej vedeli, dokler se jim ne bo dejanski pokazalo. Ko bi Be na Nemškem vpeljalo češko vradovanje, iu ko bi morali Dunajčani okoli tekati, da bi kakega Ceha dobili, ki bi jim česke vrudne pisma pretol-mačil, potom bi že vedeli, kaj je zatiran narod. Ti liberalni Nemci ae pač ne spominjajo svetopisemskega izreka „kar nečeš, da ti drugi storč, tega tudi ti drugim ne stori". Nemške občine bo silno razžaljene, če jim kaka češka občina pošlje česk dopis, da pa one same hočejo drugim svoj jezik vsiljevati, to se jim zdi čisto naravno. Ko je Kranjski deželni zbor Bklenil, da naj se tudi nemški otroci na Kranjskem učč slovenskega jezika, ki bi jim bil prav koristen, vpili so nemškutarji, da je to „sprachenzwang", ali to pa ni „sprach-zwang", da so vae srednje šole pri nas nemške, in da so slovenski učenci prisiljeni, izobraževati se v tujem jeziku? Kje je tukaj logika, kje pravica? Prepričali Bmo se do aitega, da so naši naaprotniki za vsak pametni in pravični predlog gluhi, mi imamo stokrat več pravice, pritoževati se, da so nam krivica godi, nego nemško-avstrijski strelci v Monakovem, zato se moramo le smejati, ako ta „SchUtzen Kopp" v Monakovem trdi, da je v Avstriji nemštvo v nevarnosti, da Be mora boriti za svoj jezik in svojo kulturo.
Politični pregled.
V Ljubljani 27. julija.
Avstrijske dežele.
Iz ■Jgililjtiiic ima ,.Presse" jako hudoben dopiB, ki je poln laži in zavijač. Dopisun Be Bklicuje na članek , ki ga je „Narod" nedavno priobči), in kjer je bila izrečena prošnja, naj se „slovenska Matica" podviza, da bo na svetlo spravila še potrebne šolske knjige. Kakor bo nekdaj nemškutarski piaači eu „Slo-venčev" članek po svojo zavili, da so mogli očitati nam revnost našo literature, tako laž-njivo bo zdaj tudi ta „Narodov" članek zavija. Ob istem času se jo „Narod ' pridružil našim narodnim nasprotnikom v tem, da je po „Slo-vencu" padel in ga hotel dolžiti, da ni naroden, ker jo roBuico govoril, da je naaprotnikom orožje v roke potisnil itd. Mi pa ne bomo tako delali, ampak priznavši , da je bil „Narodov" članek le num v korist pisan, čeravno nam je nekaj resnic povedal, — bomo rajši razkrili laži in zvijačo „Pre8sinega" dopisnika. On namreč piše, da se na pripravnici ne more slovenski podučevati, ker nimamo slovenskih šolskih knjig. To ju pa laž, saj bo ua pripravnici v Kopru tudi slovenski podučujo; tamošnje šolsko knjige bodo dobro menda tudi za ljubljansko pripravnico. Resnica je lo, da letos v četrti razred Se ne bo vpeljan slovenski poduk, ker so bo sedajni četrtoletniki Bkoz 3 leta
nemški učiii in bi jim tižko prišlo, zdaj naenkrat spremeniti učai jezik. V prvih treh razred h pa za alovenski poduk ni nobenih ovir. Kar dopisnik o tem govori, je vse laž ali pa hudobija. Nadalje : „Narod" je pisal, da se je dozdaj natisnila že marsiktera alaba in malovredna knjiga v slovenskem jeziku, ua šolske knjige pa niso mislili. Dopisnik pa laž-njivo tako obrne, kakor bi bil „Narod" rekel, da se je tiskala že marsikaka ničvredna šol-ska knjiga slovenska, in iz tega dopisnik sklepa, da je „Narod" sam priznal, da so naše šolske knjigo za nič. „Narod" je pa mislil le na druge slovenske knjige, ki niso dosti vredne, in je po pravici omenil, da bi bilo boljše namesto takih knjig, ki niso v nikako basen, iz-davati potrebne šolsko knjige. Marsiktera matična" knjiga, pa ne šolska, zapadla je res ojstri kritiki, in bolje bi bilo, ko bi ae bile namesto takih natisnile šolske knjige.
Dopisnik toraj „Narodu" podtika besede, ki jih nikoli rekel ni, in na to laž zida svoje obrekovanje našega slovstva. Dopisnik ,,Narodu" tudi podtika besede, „da imamo še prav malo šolskih knjig", če se prav spominjamo, pa „Narod" tega ni rekel, in tudi reči ni mogel, saj je znano, da imamo do malega vse fiolske knjige za gimuazije, le nekaj malega še maujka, pa ae bo še letos dopolnilo. „Na-rod" je le rekel, da smo se za to zadevo (šolske knjige) do zdaj premalo brigali, zanašajoči se na politični preobrat, zdaj ko bi knjige potrebovali, jih pa nemarno vseh. Dopisnik pa stvar tako obrača, kakor bi mi sami priznali, da nemarno še šolskih knjig, Za dopisuna in za „Presso" ae sicer nihče ne briga, pa jeza nas grabi, ker nam to lažnjivo človeče vendar lahko mnogo škoduje, če bodo minister Konrad in razni sekcijski šefi v ,,Pres8e" brali, da mi sami priznavamo, da nemarno knjig in da „še te niso bile tiska vredne", kakor hudobni dopisun stvar lažnjivo osvetljuje, potem bodo ti merodajui možje rekli: ,,Za slovensko šole se še ne mudi, počakajmo še nekaj let, da si napravijo učne knjige!" Potrebno je, da se merodajnim krogom dokaže lažnjivost, ,,Pressina", da ne bodo svojih sklepov opirali ua take (1) informacije. Ob enem pa združimo tudi mi svojo prošnjo z »Narodovo" do našo „matice", naj že enkrat na dan spravi vse šolske knjige (prihodnji narod ni deželni zbor jej bo gotovo te stroške povrnil), da nam ne bodo leto za letom isto pesem v ušesa trobili, da nemarno učnih knjig v slovenščini I
Naj še od Štajercev govorimo, ker ne moremo zamolčati, kako mikavno vojsko imajo zdaj tam slovenski narodnjaki z nemškutarji. Nova „Siidsteirische Post" nemškutarske časnike »Cillier Zeitung" in „Marburger Zeitung" tako opleta, da je veselje. Kake budalosti nemškutarji vkup spišejo, to je skor neverjetno. Tuko je nekdo v „Cillier Zeittung" dokazoval, da spodnji Štajerci niso Slovenci, ampak poslovenjeni Nemci I Ta učenjak (1) trdi, da jo bila prej vsa Štajerska nemška, da je pa pozneje prišlo nekaj srbskih beguncev iz Bosne in ti so vso spodnjo Štajersko poslovilnih! S takimi nasprotniki pač duševni boj ni težuk, zato se „Siidst. Post" z njimi kar igra, kakor mačka z mišjo. Smešno je tudi to, du Be Foregger žp zdaj za Bvoj celjski mandat trese, in da je „Cillierco" kar božjaBt lomiti začela, ko jo slišala nekaj zvoniti, da bo dr. Prus iz Konjic pri bodočih volitvah kandidiral. Volitve bodo šo le čez štiri leta, Foreggerja pa žo zdaj pod nogami peče! Mi želimo „Siid. Post" mnogo uspeha, da bi tudi
spodnještajerskim nemškutarjem enkrat možgane uravnala, ker imajo preBneto zmešane.
O pomanjkanji druge tvarine delajo čbb-niki novo zveze med državami, tako zvezo med Nemčijo in Francijo, med RuBijo in Anglijo, med AvBtrijo in Italijo. To so gole, Bmešne kombinacijo, ki se jim neverjetnost precej na obrazu bere. Zavračanje takih izmišljotin bi spadalo bolj v kak humorističen list, nego v resen časnik.
V	Kraljevem Cradcn na Češkem bo spet nekaj nemških „buršov" v beg zapodili. To bo spet vpitja po nemških čaauikih!
V	vasi Neuern blizo Plzna pa se je plzen-skim nemškutarjem nekaj čudnega pripetilo. V Neuru so namreč že nemški kmetje, Plzen je pa večinom češko mesto, in ravno te dni je obhajal plzenski „IIlahol" veliko narodno slovesnost, h kateri so prišli slovanski gostje iz cele dežele. Plzenski nemškutarji pa so šli h nemškim kmetom v Neuern in jih začeli nagovarjati, da naj čehe nabijejo, kedar se bodo skoz vas peljali. Ob enem bo se glasile razne prusijansko uapituice, tako da je nemškim kmetom kur preBedalo in bo začeli nem-škutarje iz mesta grdo gledati; tudi na čehe se niBO pustili kmetje po nobeni ceni naščuvati. Zdaj so jim začeli nemškutarji, judje in ta mestna aodrga očitati, da bo kmetje izdajalci nemškega naroda. To je bilo pa kmetom že zadosti, segli so nemškutarjem v lase in jih tako dolgo laaali, dokler jim niso hitrih nog v Plzen nazaj ušli. To je lepa historija od plzenskih nemškutarjev, ki bo šli nemške kmete na Čehe ščuvat, pa so jih naposled sami po grbi dobili.
V	eeMkein deželnem zboru se imamo letoB bati hudih bojev. Nemški listi že grozč, da je Ilerbst zdaj zato tako tih, ker misli toliko bolj ropotati v deželnem zboru. Nevihta pa menda ne bo tako velika, saj imajo ustavoverci večino in lahko tudi brez vpitja sklenejo, kar hočejo.
O naših HKtavovercIli prinaša tudi laški list »Cittadino di Brescia" znamenit članek, ki ustavoverce in njih delovanje z živimi, reBničnimi barvami riše. Čuditi se je človeku, da nekteri Lahi našo avstrijsko razmere tako dobro poznajo.
V	IBosni je avstrijska vlada izdala za gački okraj novo naredbo gledč tretjino, ki jo morajo kmetje dajati posestnikom zemljišč. Dajali bodo odslej grujščukom četrtino, t. j četrti dol svojih poljskih pridelkov. Samo vrti bo četrtine prosti.
Vitanje države. Na VraneoKkeiil je poslanec Raspail predlagal, da naj bi nihče ne smel biti poslanec, kdor jo vdeležen pri velikih podjetjih ali velikih denarnih zavodih. Ce bo ta predlog sprejme, imel bo velike nasledko pri bodočih volitvah v francozko zbornico, nemara bo vplival še na druge dežele. Volitve se bodo vršile koncem avgusta. Iz bojišča v Afriki bc no čuje nič posebnega.
Domače novice.
V Ljubljani, '28. julija.
(Za mašnike jiosvoteni) so bili včeraj v stolni cerkvi od mil. kneza in škofa ti-le gospodje bogoslovci tretjeletniki: Franc Dolinar z D6brave, Franc Lampe s Črnega Vrha, Janez Lavrcnčič iz Planine pri Vipavi pa Janez Na-godo z Vrhnike. Subdiakonat in diakonat, je razun teh štirih prejel tudi četrtoletuik gosp. Jožef Lesar iz fare Ribniške, ki bode pa za mašnika posvečen še le mescca septembra, ko bo 23 let star.
(Matični odsek za izdavanje knjig) je imel v torek 26. t. m. sejo, pri kteri ae je obravnavalo zarad nekterih šolskih k|n j i g. Ker se ima namreč pričetkom prihodnjega šolskega leta za nektere predmete na učiteljski pripravnici vpeljati slovenski učni jezik, treba je preskrbeti potrebnih šolskih knjig; nektere žo imamo, nekterih pa še manjka, in sicer: a) geometrija za učiteljske pripravnice , b) nauk o geometričnih oblikah za ženska učiteljišča, in c) somatologija ali nauk o človeškem telesu in njegovih delih za učiteljske pripravnice. Predsedništvo deželnega šolskega sveta bo je obrnilo do založnikov dotičnih nemških knjig, bi li ne hoteli preskrbeti tudi slovenskih prevodov, ali pa VBaj dovoliti, da se smejo knjige posloveniti? Knjigar Gerold je glede prvih dveh knjig odgovoril, da sam ne more založiti slovenskih prevodov, da pa prav rad založništvo slovenske izdaje brezplačno prepuBti deželnemu šolskemu svetu , ter mu za 180 gld. preskrbi tudi dotične podobe. Gled6 prevoda pa naj se šolski Bvet dogovori z g. pisateljem dr. Močnikom, ki si je pridržal pravico dovoljevati, da Be sme knjiga prestaviti v druge jezike. Obrnili so se toraj do njega in on je brezplačno privolil, da se smete njegovi knjige posloveniti. Tudi je že sam opozoril, da naj Be uamesto dveh knjig izda ena sama, pri kteri naj se pa v opazki določi, kaj naj se pri ženskih pripravnicah izpusti. Tudi g. založnik „Somatologije" je odgovoril, da založništva slovenskega prevoda nu prevzame, da ga pa brezplačno prepusti deželnemu šolskemu svetu in da preskrbi potrebno podobe za 228 gld* Ker deželni šolski svet nima posebnega zaloga, da bi zamogel sam prevzeti založništvo omenjenih knjig, obrnil Be je g. deželni predsednik do Blovenske matice, bi li ne hotla ona prevzeti izdaje teh šolskih knjig ? Odsek za izdavanje knjig je 26. t. m. pretresal to vprašanje, ter enoglasno sklenil, nemudoma skrbeti, da ee dotične knjige spravijo na dan. Kakor nalašč je odseku prišla ponudba g. profesorja Lav ta rja, ki ima dotični rokopis za geometrijo že dovršen in ga bode Matici že v nekterih dneh izročil, da se zamore staviti in uatisniti. G. Lavtar, ki je bil pri dotični seji osebno navzoč, je svoj rokopis osnoval prav po načrtu Močnikovem, ter ga je le v tistih rečeh nekoliko premenil, v kterih je to vsled lastne skušnje kot profesor tega predmeta in po zahtevah učnegu načrta na preparundijah za potrebno spoznal. Ker bo knjiga vsled tega še bolj praktična in popolnoma, se g. pisatelj nadeja, da jo bode vlada tem raji potrdila in sprejela. Odsek je radostno sprejel ponudbo g. profesorja, ki jo izdal tudi aritmetiko, ktera bo rabi v Kopru in Gorici, ter je sklenil vladi naznaniti, da je Matica voljna, geometrično knjigo za preparandije dati na svitlo, vendar pa želi od slavne vlade prej šo zvediti, ne bo li gledd potrditve kakih zaprek, ako bode knjiga v nekterih oddelkih nekoliko drugačna od Močnikove? Ob enem je bilo sklenjeno nemudoma skrbeti za potrebne podobe, da se bode zamoglo tiskanje pričeti vsaj že v enem me« secu, in da bodo učenci in učenke knjigo kmalo po pričetku šolskega leta v roko dobili. — Gledd Bomatologije opomni g. Praprotnik, da jo žo pred nekterimi leti g. dr. Samec spisal enako za manjšo in Brednje šole namenjeno knjižico, ki naj se primeri z nemško za ta predmet določeno knjigo. Sprejme se toraj nasvet, da naj so tudi sostava te uove knjižice prepusti dr. Samcu ter naj se ob enem pozvč, kako bi bo najhitreje in najceneje preskrbelo potrebne podobe. Ker boste te dve knjigi stale
precej denarjev, je odsek ob onem Bklenil na-Bvetovati odboru, da naj ae Macunov Štajer za letos še ne natisne, ker bodo Matični udje morebiti zadovoljni, ako se jim podeli „soma-tologija", ki je v maraikterem oziru za vsacega človeka podučna in zanimiva. Nedavno je „S1 Narod" v nekem članku to reč obravnaval. Mi ae z dotičnimi mislimi popolnoma strinjamo ter menimo, da je tudi Matični odsek za iz-davanje knjig s tukaj omenjenimi sklepi pravo zadel, in da bodo Matični udje radostno odobravali njegovo ravnanje.
(.Mestni odbor) je imel 25. t. m. sejo, v kteri se je sklenilo deželnemu odboru odgovoriti , da mesto ne prevzame zidanja nove kasarne za deželne brambovce, ker ima že z dosedanjimi stavbami dovolj opraviti in ni upati, da bi mesto z deželnim zastopom doseglo vgodno pogodbo. — Dalje so Be odobrili stroški za ljudsko številenje, ki so znašali v Ljubljani 722 gld. 20 kr., ter se je na znanje vzela pritožba nekega posestnika na Št. Pe-terskem predmestji, kteremu so bili prepovedali v mestu prešiče rediti. Glede prošnje nekterih prebivalcev na Polanah, da naj se odpravi ta-mošnja bolnišnica za kozave ljudi, ae je bil magistrat obrnil do deželnega odbora, ki je obljubil to bolnišnico odpraviti, kakor hitro bo mogel. Odsek je nasvetoval ta odgovor z željo na znanje vzeti, da deželni odbor skoraj odpravi omenjeno bolnišnico. Dr. Bleiweis je pa povdarjal, da bo v tej bolnišnici navadni bolniki, da toraj ni nobene nevarnosti za oku-žeoje, in da naj Be deželnemu odboru ne dela sila, ker ae take bolnišnice tudi drugod nahajajo v Bredi mesta. Nasvetoval je toraj, da naj se odgovor deželnega odbora brez V8ega pristavka vzame na znanje. Ker se je poročevalec b tem nasvetom strinjal, bil je enoglasno sprejet. Obravnava o prošnji vdove mestnega tesarja Marije Lavrin, da bi so ji Se dalje dovolila miloščinja letnih 116 gld. 67 kr., in o 5letnih dokladah za mestne vradne Bluge ae je odložila za eno prihodnjih sej. Župan je potem odgovoril na interpelacijo Re-galijavo, kaj se je zgodilo z merami in vagami bivšega cementnega vrada mestnega, rekši, da so jih en del prodali sedanjemu cesarskemu cementnemu vradu za 1005 gld., en del v vrednosti 707 gld. prepustili deželnemu muzeju, en del pa ae bode prodal za stopljenjei kakor hitro bode rudna cena nekoliko poskočila. O nepriličnostih pri ogledovanju mrličevje odgovoril, da bo se res godile nektere sitnosti pa večidel povzročene od ljudi samih, ki včasih Bmrt naznanijo le nekoliko ur pred pogrebom. O najemanji pomožnih vradnikov in diurnistov pa je župan rekel, da se ravna po dosedanji navadi, od ktere nima vzroka odstopiti, dckler mestni zbor ne sklene drugačne inštrukcije, in da v prvi vrati gleda na to, da ae Bprejemajo domači ljudje. Dalje ao interpelirali: Kees-bacher o prosti kopeli pri kolezij', za ktero naj se vaaj do druzega leta odloči prostor pod kolezijo, ne pa nad njo, in o mestnih gnojiščih, ki naj se napravijo kolikor mogoče daleč proč od hiš. Dr. Zarnik je vprašal, kaj je a prošnjo, ki so jo že 28. dccembra 1880 v'oždi nekteri gostilničarji a Starega trga ter prosili polajšav gledd voz in voznikov, ki tam ostajajo, in Regali je vprašal, kakšne uksze in pra-l vice imajo mestni služabniki, ki desinficirajo" Btranišfca. Konec javne seje je bil ob '/<2^- uri-(Zbirlca slov, maSnih pesni) v čast alovan Bkima apostoloma sv. Cirilu in Metodu je ravnokar na svitlo prišla. Sestavil in zložil za sopran, alt, tenor in bas P. Angelik Hribar O. S. Fr. Naročila sprejema Blaznikova
tiskarna. Cena je zbirki 1 gl. 50 kr., po pošti 5 kr. več.
(O. deželni predsednik Winkler) se je včeraj vrnil z Dunaja.
Razne reči.
—	Deželnega poslanca bodo 10. avgusta volile kmečke občine tolminske na mesto g. Gorjupa. Kdo bo kandidiral, se še ne \6, vendar pa pričakujem«, da si bodo izbrali vrlega narodnjaka za poslanca.
—	Is Bistrice na Notranjskem se piše v št. 77, da v Podgrajah razsajajo koze. Ker so Podgrajcem, Bistričaui, oziroma c. kr. okr. glavarstvo v Postojni edino pot, ki vodi iz Podgraja v Bistrico in daljni svet popolnoma zaprli, da ne sme nikdor iz Podgraj tudi hrane in drugih neobhodnih potreb v Bistrici kupiti ali od ondod v Podgraj dopeljati, zato bb mi zdi potrebno povedati resnico Bistrici in sosednim vasem. V Podgrajah je okoli 400 ljudi. Od Brede marca do sedaj jih je zbolelo 35 ljudi, a nekteri tako malo, da ao se koze za silo poznale, čez 2 do 3 dni pa ao hodili. Umrlo j h je 6, med temi bo bile 3 ženake že prej bolehne, nadušljive in slabostne, možkega jed nega ao z vinom zalivali, da je moral umreti, ker zdravniki trdijo, da vino ni za kozave ljudi. Žalostno je, da ne amejo ljudje iz kranj akih vasi, ki bo v dubovniji Podgrajaki, v Pod-graje k sv. maši , drugam je do 2 uri daleč. Žandarji iu možje občine Zemonske atražijo in grozijo ljudem z zaporom in denarno kaznijo, kdor bo v Podgrajski cerkvi Boga molil. Cerkev je zunaj vasi na Hribu. Otroke krstiti, poročati ženine je duhovščini prepovedano iz onih vasi, ki bo v Bistriškem okraju. Bogo-molna devica je morala iti 7 ur daleč na odgovor, ker se je predrznila priti k sv. maši, a ne skoz Podgraje in zjutraj ob 3., ko je zrak hladen. Dobro je, čuvati ae , a kar je preveč — ni zdravo. Prvo četrtletje n. pr. je 16 ljudi v duhovniji umrlo, drugo četrtletje, ko imamo kožice pa le 12. To je gola istina. Jz mrtvaške knjige se lahko vsak prepiča.
—	Učiteljska služba ua Vojakem z letno plačo 450 gld. je razpisana do 15 avgusta.
—	Strašen požar je 25. t. m. popoludne v Cerkljah pri Kranji uničil 32
hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. —> V nedeljo ponoči pa bo v Tomišlji pogorela poslopja Janeza Sveteta ali Lukca ter so rešili Batno kozolc.
— Zabavnika ,,Deutscher Ilaus-schatz" prišel je na svitlo 15 snopič, ki obsega: Lady Elizabeth's PaBaion. Original-High life-Novelle. — „Q.blgeda padishantin". Reise Erinnerungen aus dem Tiirkenreiche von Kari May. Der Merd-es-Sche'ir.an (Fortsetzung)
—	Drei Glockemchliige oder: Das Geheimniss von Cozy Dell. Von H. E. Miile. Frei dem amerikanircheu Ongiual nncher>iiiilt von Emmy Giebrl (Fortsetzung). — Berliuer Chronik. Von Dr. X. — Mein Kind, zieh' hm in Gottes Nameni Gedicht. — Aus der deutschen Vor-zeit. Von Dr. J. Jahnel. — Die Aepfel und ihre diiitetische Vtnvendung. Von Dr. J. A. Schilling. — Algier'a Colonisation. Von Dr. A. Bergham. — Allerlei. — Podobe pa so: Die vergebl'che Brautvverbuug. Von F. Df freg-ger. — Arabischer Marchener^fihler in Algier. Gemalt von Boulanger. — Palmenvvald auf einer Iosel der Samoagruppe. Nach einer pho-tographiachen Aufuahme. — ,,Mein Kind, zieh' hin in Gottes Nameni" Gemalt v. W. Roegge.
—	Sie ist zufriedeu 1 Gemalt von A. Heyn. — Im Uebeifluss. Gemalt von O. Rethel. — Im Mangel. Gemalt von O. Rethel.
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam nm denar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 Cilintler-Ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr.
1 anker-Ura iz srebernoga nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr,
l srebrna remontoir Washington-ura e
verižico, pr«j 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gi., zdaj 20
gld., z verižico za na vrat.	(4)
Zlate remontoir ure, prej 100 gi., zdaj 40 gl.
Nn pet let dobri stojimo. Pil. Freiiun, urar. (Ubrenfabrikant, Itothenthurmstrasse, geniiber der Woiizeiie Wien.)
Važno za vsako hišo!
©
a
OJ
o o
Cela mina oprava iz britanska srebra
za lc 8 gld.
Elegantno delo, ne zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, iu jo najboljša tvarlna za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. so dobi cela. mizna oprava iz nnjlioljsegn britanskega srebra. Dobri stojimo, dn ostane oprava vedno bela. t> nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, (> vilic iz britanskega srebra, fma in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žlieic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
3	jajčne posodice, 6 tac, topo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, (i tačic za nože in vilico
O
O
ee ss
(?)
51 kosov. Naroči so
svoj
>roti poštnemu povzetji, ali pa da so donar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Lnnger,
Wien, II. obere Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje uaj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil denar nazaj razun poštnih stroškov.
O C1
V o ž 11 a z a vsako hišo!