/V-'FRiSK/t domoviM/i
KO. 191
^ ' /0°^3
AM€R1CAn h spirit fOR@$N IM LANOUAG6 ONLT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 5, 1966
SLOV€NIAN
MORNING K€WSPAP€fi
STEV. LXIV — VOL, LXIV
Rusi upravljalo iudi orolj® ? Sev, Vieifisma
Ameriška vojaška obveščevalna služba prihaja do zaključka, da Rusi niso v Severnem Vietnamu le svetovalci, ampak da tudi upravljajo sami orožjte.
v Washington, d.c. — zdru-
žene države imajo v rokah podatke, ki dokazujejo, da Rusi v Severnem Vietnamu niso le vojaki svetovalci in učitelji, am-Pak da tudi sami upravljajo o-r°žje proti ameriškim letalom 'tekom njihovih napadov na Severni Vietnam.
Ameriške elektronske naprave s° prestregle ruska povelja in ^svodila iz Severnega Vietnama Protiletalskim topovom in rake-tarn, ki so skušali pregnati ame-riška letala od njihovih ciljev. Očitno je, da Rusi pomagajo Severnim Vietnamcem pri vode-njri celotne protiletalske obram-ke> koliko pa sami upravljajo Posamezna orožja, pa naj bo to Protiletalsko topništvo ali rake-te ali radarska mreža, je stvar Ugibanja. Rusi sami so priznali, W so poslali v Severni Vietnam svoje vojaške svetovalce, nič pa utso povedali o tem, če ti pose-Sajo tudi v boj ali ne.
Kremlj ne dovoljuje uvoza molitvenikov
Moskva, zssr. — To je že
sMra in znana stvar. Neka dele-^'Tija ameriških Judov je bila spomladi drugih misli. Bila je 113 Poti po Rusiji in obiskala po-SOihezne judovske verske občine, ovorila je tudi z ruskimi o-Mstmi. Dobila je vtis, da bi ^orda Kremi j dovolil uvoz judovskih molitvenikov. Zato so aiTleriške judovske organizacije sale verski komisiji v Moskvo, a hi dobile dovoljenje, da poš-■|f“.io ruskim Judom 10,000 molit-veoikoV.
Ko dolgem čakanju so dobile ° ovinku odgovor, da to ni mo-?°če> da pa bo komunističen re-^lrri sam “v bližnji prihodnjosti” stisnil toliko molitvenikov, kori ^ k° potrebnih. Kdo bo očal potrebo, tega komunistič-1 odgovor ni povedal, ^ganizacije pa ne mislijo, da oakale za vedno, bodo spo-^,adi zopet sprožile to vpraša-JO; ako do takrat Kremlj ne bo polnil svoje obljube.
, "-----°------
kardinal žrtev se-
§re&acije v - New Yorku
^VATIKAN. — Član sedanjega si r „^nva^skega zbora je tudi biv-.ri®hi nadškof Rugambwa. j, ]o bil še škof, je obiskal tudi
bala X°rk:' Pa ga Je pot PriPe-je v v njujorško brivnico, kjer
^.a vab da pride na vrsto, bfj ° •)e Prišla vrsta nanj, mu je Pici 1° .re^eb da v njegovi briv-rago ^bejo in strižejo samo belo p p P se je na tihem umak-dan 2 r^vn^ce> °d takrat pa vsak Ostrp^0^ Za ^rWca, ki ga ni hotel °hjavuV New Yorku- Zgodbo je ser\7 1 a nedeljska izdaja “Os-Vatore Romano”.
Post,13200 hladno z verjet-Wsip0, Pr°ti večeru. Naj-temperatura 56.
Novi grobovi
Joseph A. Drašler Sr.
V ponedeljek zvečer je nenadno umrl med kegljanjem na Palisades Bowling Lanes na E. 260 St. 60 let stari Joseph A. Drašler Sr. s 26460 Mallard Rd. v Euclidu, rojen v Braddocku, Pa., mož Josephine, roj. Petrič, oče Josepha A. Jr., brat pok. Franka, pok. Emme Drobnič, Louisa L. (bivšega direktorja public services v Clevelandu), Philipa M. (Argo, 111.) pok. Frances, Lillian Tapley (Ellsworth, Maine) in Mildred Vuce-tic (Euclid). Zadela ga je kap in v bolnici Euclid Glenville, kamor so ga takoj prepeljali, so mogli ugotoviti le še smrt. Pokojnik je bil član Društva Prešeren št. 17. SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob ci.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri, v četrtek, zvečer ob sedmih.
Ser!. Westmoreland hvali ameriške vofake en rdeče borce v Južnem Vietnamu
NEW YORK, N.Y. — Gen. Westmoreland, poveljnik vseh ameriških oboroženih sil v Vietnamu, je dejal, da so današnji a-meriški vojaki najboljši, kar jih je kdaj ta dežela imela, in da so dosegli črni vojaki raven svojih belih tovarišev na bojišču. Današnji ameriški vojak je po generalovih besedah boljše izvež-ban, ve za kaj se bori, je inteligentnejši in tudi telesno čvrstejši.
Črnski vojaki, ki se preje niso izkazali kot enakovredni v boju, so sedaj pidšli na svoje, dosegli so samospoštovanje in so na bojišču enakovredni belim tovarišem.
Gen. Westmoreland je polh hvale tudi za nasprotnike. Po njegovem so rdeči borci iz Južnega Vietnama (Viet Kong) najboljši gverilci, kar jih je svet kdaj poznal, boljši od Severnih Vietnamcev.
Modri vojskovodja nikoli ne podcenjuje svojega nasprotnika. Če smatra javnost nasprotnika za močnega in sposobnega, bo lažje prenesla neuspeh lastnih vojaških sil; če te dosežejo zmago nad močnim in sposobnim nasprotnikom, je ta tem večja in pomembnejša.
Vietnamski partizanski poveljniki so pogosto žrtve lastne propagande
SAIGON, J. Viet. — Obveščevalne službe se že dolgo časa trudijo, da bi uganile povode, zakaj partizani tako pretiravajo ameriške zgube na raznih frontah. Mislijo, da so sedaj prišle na pravo sled.
Kot se navadno dogaja, trpijo hude zgube tudi partizanske čete. Teh zgub pa poveljniki na frontah ne morejo zamolčati v svojih poročilih na glavna poveljstva. Ta jih zopet ne morejo zamolčati vrhovnemu poveljniku generalu Giapu. Da zmanjšajo razočaranje nad zgubami, navajajo v svojih poročilih tudi ameriške zgube, navadno 5-10-krat večje od resničnih. To vse pa končno v vrhovnem poveljstvu dobi podobo ogromnih a-meriškib zgub.
Tako so ameriške “zgube” v neposredni zvezi z vietnamskimi. V komunističnih poročilih morajo biti najmanj nekajkrat večje od partizanskih. Nesreča je pa tem večja, ker zaziblje vlado in vrhovno poveljstvo v Ha-noiu v napačno sklepanje o ameriških zgubah in utrjuje komunistično prepričanje, da bodo A-merikanci ob takih zgubah preje ali pozneje obupali in se umaknili iz Vietnama.
“Rockmle” bo morda postal mali Verdun
SAIGON, J. Viet.
Japonski budisti hočejo širiti svojo politično stranko
TOKIO, Jap. — Budistična sekta Soka Gakkai je primeroma mlada, se pa izredno hitro širi med revnimi Japonci, posebno v mestih. Ima namreč prikupen program, ki prav posebno vpošteva želje in trpljenje revnih slojev. Sekta se je že pred leti podala na politično polje in ustanovila svojo stranko Komeito.
Komeito je najprvo nastopila pri tokijskih mestnih volitvah in tam postala jeziček na politični tehtnici v mestnem svetu. V japonskem senatu pa ima že 20 senatorjev. Sedaj hoče nastopiti še pri prihodnjih parlamentarnih volitvah i n postaviti za spodnji dom 32 kandidatov, Upa, da bo večina nf H njimi tudi zmagala. Volitve bodo najbrže spomladi. Sedanji parlament šteje 467 poslancev, med njimi jih pripada 271 vladni liberalno-de-mokratski stranki, 142 pa socija-listom. Ostanek si delijo manjše stranke. .
—o-
“Rock-
pile’ je nizek, le 1000 čevljev visok, skalnat hrib ob cesti št. 9, prav na robu razmejitvenega pasu med Severnim in Južnim Vietnamom. Njegov položaj je v taktičnem in stateškem oziru zelo važen, ker je mogoče z vrha hriba kontrolirati in opazovati promet kar v petih dolinah. Vse te doline pa rabijo komunisti za premikanje svojih čet s severa jugu. Zato so že parkrat poskusili, da preženejo naše marine z vrha. Poveljnik marinov trdi, da se bodo partizanski napadi še stopnjevali in da je njegova posadka nanje pripravljena.
Trdnjava Verdun je igrala v prvi svetovni vojni veliko vlogo.
Bila je v francoskih rokah, Nemci so jo pa 1. 1916 hoteli osvo- nes oddajal prve fotografije o-
Hribovci bolj godni za astronavte kot dolinci
MOSKVA, ZSSR. — Ruski strokovnjak za medicino v letalstvu in vesolju dr. Parin je dognal po dolgem preiskavanju, da so hribovci godnejši za astronavte kot dolinci. Ljudje, ki živijo v višinah od 6,000 do 10.000 čevljev, lažje prenašajo redek zrak, rabijo manj kisika, so odpornejši za spremembe t ramena, vročine in vlage, njim tudi sončni žarki ne škodujejo toliko kot ljudem, ki živijo v dolinah.
Ker se ravno sedaj vrši mednarodni kongres zdravnikov-specijalistov za letalstvo in vesolje, ni izključeno, da bo dr. Parin poročal o svojih dognanjih tudi na njem.
NASA poslala nov vremenski satelit okrog Zemlje
WASHINGTON, D.C. — NASA je poslala v nedeljo nov satelit Esso 3 okoli Zemlje. Satelit je po obliki podoben škatli za ženske klobuke in tehta 320 funtov. Je opremljen z novimi instrumenti. Po načrtu bo že da-
SENAT OBREZAL PRORAČUN ZA BOJ PROTI REVŠČINI
Na predlog republikanca E. Dirksena je odbil od proračuna 746 milijonov, podobno, kot je to preje storil Predstavniški dom. Skupno je odobril za boj proti revščini za tekoče proračunsko leto 1.75 bilijona.
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C.
Novih 75,008 mož pojde iz IM v Jgižšii Vietnam
proračun za boj proti revščini, potem ko ga je zmanjšal za 746 milijonov. Proračun je bil odobren z 49:19 glasovom. Za zmanjšanje, ki ga je predložil vodnik republikanske manjšine sen. Dirksen, je glasovalo 45 senatorjev, proti pa 27. Dirksen se je pri utemeljevanju svojega predloga skliceval na predsednika Johnsona, ki se je v ponedeljek pritoževal nad Kongresom, da je odobril v proračunih prevelike vsote za programe, ki da niso nujni.______
Dirksenov predlog za zmanjšanje proračuna je podprlo 23 demokratov, med njimi Frank J. Lausche iz Ohia, in 22 republikancev. Proti njemu je glasovalo 25 demokratov, med njimi S. Young iz Ohia, in 2 republikanca. Vodnik demokratske večina v senatu Mike Mansfield je predložil sicer tudi znižanje proračuna, toda to je bilo polovico manjše od Dirksenovega.
Ko je bilo očitno, da je Dirksenov predlog dobil potrebno oporo, o Mansfieldovem sploh niso glasovali.
K zakonskemu predlogu proračuna za boj proti revščini je bilo odobrenih tudi nekaj dodatkov, med njimi dopolnilo sen.
Byrda iz Virginije, da ne sme biti iz odobrenih sredstev plačan nihče, ki ščuva ali vodi izgrede ali je član kake organizacije, ki je na seznamu podtalnih organizacij pravosodnega tajnika.
Pozdravi s Floride— Poznana Clevelandčana g. Frank in ga. Nežka Petek, 6613 Bonna Ave., pošiljata prijateljem in znancem lepe pozdrave iz tople in sončne Floride, kjer Senat je sinoči izglasoval |sta na oddihu.
Pczdiavi s Havajev—
Mr. in Mrs. Frank Novak, 2069 Miami Rd., Euclid, Ohio, pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave s Havajev, kjer sta se ustavila na povratku z Japonske. Sporočata, da bosta | ostala v Honolulu par tednov. Seja—
Klub slov. upokojencev v Euclidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SDD na NEW YORK, N.Y. — Vojaški ^ Recher Avenue. Po seji bo do-sodelavec New York Timesa H. mača zabava.
W. Baldwin piše v omenjenem listu, da bo do spomladi odšlo iz Združenih držav v Južni Vietnam še okoli 75,000 ameriških I MIAMI, Fla. — Hurikan Inez je vojakov, sorazmerno pa se bodo j včeraj divjal po delu otočja povečale tudi letalske in pomor- j Rabami, pa nato krenil proti ske sile. Po njegovem bodo ]
Združene države imele prihod-; njo pomlad v Južnem Vietnamu j od 400,000 do 425,000 mož.
Poleg armadnjh oddelkov bo-! do prišle v Vietnam tudi nove i
Zadnje vesti
jugozahodu preko Florida Keys v Mehiški zaliv. Izgubil je deber del svoje moči, vendar se lahko zopet ojači, pred-no bo udaril zopet kje na obalo.
enote 5. marinske divizije, ki jih ; BRIGHTON, Ang. — Vlada je v
jiti. Pri tem je padlo na obeh straneh skupaj nad milijon nemških in francoskih vojakov.
V	Laosu bodo razpisane parlamentarne volitve
VIENTIANE, Laos. — Laoški parlament je 17. septembra odbil vladin predlog, da odobri redni proračun. Ministrski predsednik Suvana Fuma je zato šel takoj h kralju v Luang Prabang in predlagal razpust parlamenta in nove volitve.
Kralj je vladin sklep odobril.
V	smislu ustave bodo morale biti nove volitve razpisane tekom 30 dni po razpustu parlamenta. Politični opazovalci mislijo, da
blakov na severni polobli. Sate-' bo novi parlament tako sestav-
lita Esso 1 in Esso 2 krožita okoli • Ijen, da Zemlje že od februarja.	-vlado.
bo “ubogal” sedanjo
Senatorju Fulbrightu popuščajo živci
WASHINGTON, D.C. — Senator Fulbright spada gotovo med vodilne politike v sedanjem Kongresu. Je namreč predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. Ker je predsednik po u-stavi vezan, da posluša v zunanji politiki, kaj misli senat o njej, je predsednik senatnega odbora že po svojem položaju glavni zaupnik Bele hiše v vseh zadevah, ki se tičejo ameriške zunanje politike. Na drugi strani pa sedi v njegovem odboru 16 senatorjev, ki tudi niso več otročaji v zunanji politiki. Vsak med njimi ima o njej svoje poglede, vsak ima včasih prav, včasih se pa moti. Glavno pa je, da se nihče med njimi ne opira rad na mnenje odborovega predsednika, ker hoče vsak misliti s svojimi možgani. Fulbright tega ne vpošteva in tako ne velja v odboru toliko, kolikor bi lahko.
Senator Fulbright je dolga leta vpošteval poseben položaj, ki ga ima kot predsednik ravno tega senatnega odbora. Že več kot pred dobrim letom je začel kazati prve znake svoje nezado-
voljnosti z ameriško zunanjo politiko na način, ki ga del javnosti ni smatral za pravilnega. Začel je javno kritizirati administracijo v precej ostrih nastopih, seje in zasliševanja senatnega odbora je pa velikokrat tako vodil — morda tako nerodno, morda pa namenoma —, da je delal težave Johnsonovi politiki.
Verjetno za to ni odgovoren samo Fulbright. Tudi predsednik Johnson večkrat preveč o-stro reagira na politične dogodke in pojave, ki mu ne gredo v račun. To ga naravno spravi v zamero ravno tam, kjer bi se ji moral izogibati. Verjetnost deljene odgovornosti seveda ne more zakriti dejstva, da se oba politika ne moreta lepo gledati; Johnson ne smatra Fulbrighta za političnega zaupnika v zunanji politiki, Fulbright pa misli, da lahko kritizira Johnosonovo politiko tako svobodno kot vsak drug Amerikanec. Tak odnos je moral stalno nuditi priliko za trenja med obema politikoma, pri čemur je bila Fulbrightu prisojena vloga ofenzive, Johnsonu
pa defenzive.
V ofenzivi se Fulbright ni izkazal. Organiziral je na primer zasliševanje o naši politiki do Vietnama. Precej buren potek zasliševanja pa ni rodil uspeha, ki ga je javnost pričakovala od zasliševanja. Fulbright je nadaljeval politiko zbadanja administracije, za kar je pa naša javnost pokazala zmeraj manj smisla. Tako je počasi prišlo tako daleč, da so s Fulbrightom držali samo še “golobje”. To naravno mora Fulbrighta jeziti in ga goniti iz ravnovesja.
Poskusil je na primer z akcijo o zasliševanju o naši politiki do Tajske. To mu je zopet odbilo nekaj prijateljev. Nihče ni proti zasliševanju, toda vsi vedo, da je to zelo kočljiva stvar. Tajska je namreč edini naš zanesljivi zaveznik v jugovzhodni Aziji, veže pa svoje prijateljstvo do naše dežele na en pogoj: o tem naj se čim manj v javnosti govori. Fulbright pa stališča tajske diplomacije noče razumeti, kar mora škodovati naši politiki v'jugovzhodni Aziji.
Fulbright se je zagnal v konferenco v Manili in jo zelo ostro kritiziraj Johnson bo s konferenco gotovo tudi skušal vplivati na novembrske volitve, pa mu tega nihče ne zameri. Kateri ameriški predsednik še ni zunanje politike porabil za cilje svoje domače politike? Fulbright misli, da to ne sme biti dovoljeno edino Johnsonu. Je pa s tem zopet zgubil nekaj simpatij v javnosti.
Ravno te dni je pa trdil, da je
sedaj vežbajo v Združenih državah.	' p- «
H. W. Baldwin napoveduje tudi, da bo predsednik Johnson po novembrskih volitvah zaprosil za 10 bilijonov dolarjev sredstev za vojskovanje v Vietnamu.
Nekateri opazovalci trdijo, da ni izključeno, da bo predsednik pozval pod orožje posamezne rezerviste ali manjše rezervne e-note. Gre menda predvsem za intendantske in ostale pomožne vojaške oddelke.
Vsako leto okoli tisoč samomorov med visoko-šolci
WASHINGTON, D.C. — Podrobna študija kaže, da napravi v zadnjih letih povprečno okoli tisoč visokošolcev na leto samomor v Združenih državah.
Pravijo, da naj bi bil vzrok samomorom hud pritisk obsežnega programa na študentove živce. Vse se žene za čim boljšim u-spehom, pri tem pa dostikrat prenapne svoje sile in sposobnosti. Posledica je živčni zlom.
Študija ugotavlja, da število samomorov med visokošolci raste, ne pove pa, ali je to le posledica večjega števila študirajočih ali je porast tudi sorazmeren.
Bodo Rusi vskočili,
kjer Zahod okleva?
AUCKLAND, N. Z. — Zahodna Samoa je postala neodvisna država, ko se je Nova Zelandija prenehala zanimati za njo. Preje je bila pod njeno upravo. Me-naše časopisje preveč bojevi-'ri nekaj nad 1,100 kv. milj in to in hlapčevsko. Vsi časopisi so ima le 126,000 prebivalcev.
takoj začeli protestirati in opo-zarjati Fulbrighta, da je tako žalitev treba tudi dokazati. Senator je tako tudi ob obsežne simpatije, ki jih je užival v časnikarskem svetu.
škode od tega nima samo Fulbright, ampak vsa naša zunanja politika. Če kdo, mora ravno predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko poznati meje svoje kritike. Skoraj nemogoče se pa zdi, da te meje ne vidi ravno on, ki spada med vodilne intelektualce naše dežele. ...
Obrnila se je na Novo Zelandijo in Avstralijo, pa tudi na Združene države in Veliko Britanijo za gospodarsko pomoč. Nikjer ni našla odprtih ušes, sedaj čaka, kaj bo rekel sovjetski zastopnik, ki pride te dni na o-bisk v glavno mesto Apia.
Drugi del otočja Samos je pod upravo Združenih držav, ki so v zadnjih letih področju začele posvečati nekaj več pozornosti.
— Vsako leto porabimo v naši deželi okoli 15 bilijonov kartonov za mleko.
smislu zakona objavila, da je zamrznitev plač in cen obvezna do konca letošnjega leta. Prvotno ie bila zamrznitev zamišljena na prostovoljni ! osnovi, ko pa so skušali nekateri to izrabiti, je bila vlada prisiljena izdati uredbo o obveznosti. Objavljena je bila, ko je vladna Delavska stranka začela tu svoje glavno letno zborovanje.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bil pri predsedniku Johnsonu poldrugo uro francoski zunanji minister Couve de Murville. Sem je prišel iz New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja glavne skupščine ZN. Predsedniku Johnsonu je dejal, da Ho-Či-Minh v Hanoiu ne računa več z možnostjo vojaške zmage v Južnem Vietnamu, ni pa kljub temu pripravljen začeti razgovore o končanju vojskovanja, ker upa, da se bodo Amerikanci prej ali slej le naveličali bojevanja v Vietnamu. MOSKVA, ZSSR. — Pravda, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je objavila vče-( raj poziv Sudanske Komunistične partije na konferenco, ki naj bi zavzela stališče proti politiki Kitajske Komunistične partije. Sovjetska Komunistična partija se razgovarja med tem z vodniki Komunističnih partij v satelitskih državah o skupnem stališču do Kitajske Komunistične partije. Sovjetska zveza bi rada sklicala konferenco vseh komunističnih partij in na njej obsodila stališča in delo Kitajska Komunistične partije. MOSVA, ZSSR. — Včeraj je bil izpuščen član ameriškega mirovnega zbora Thomas R. Dawson iz Marylanda, ki so ga prijele sovjetske obmejne straže, ko je pred dvemi tedni nevede zašel iz Irana na
ozemlje Sovjetske zveze.
-------o--------
Nočni lokali
NEW YORK, N.Y. — Trdijo, da je po številu nočnih lokalov in zabavišč na prvem mestu na svetu Pariz, na drugem pa New
York.

ftMliiiKA Domovina

•araHsange
6117 St Clalr Ave. — iUtodenon i-0629 — Cleveland, Ohio 44103
National and Internationa)! Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združene države:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec*
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$15.C0 per year; $9.09 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^•85	No. 191 Weds., Oct. 5, 1966
Johnsonova davčna politika
Te tedne smo doživeli nekaj, kar se ne pripeti vsake kvatre. Predsednik Johnson je predlagal Kongresu, naj odobri brisanje nekaterih davčnih olajšav za velike davkoplačevalce. Millsov odbor predstavniškega doma je predlog hitro odobril, plenum je storil isto, senat bo pa to hitrico po vsej verjetnosti posnemal. Pri tem se javnost nad hitrico ni škandalizirala kot se navadno pri vsakih novih davčnih bremenih. Je smatrala Johnsonovo novo davčno politiko za nekaj, kar se razume samo ob sebi. Sloga med Johnsonom, Kongresom in javnostjo seveda ni prostovoljna; rodil jo je strah pred inflacijo in draginjo.
Mislimo pa, da bi bil strah pred inflacijo in draginjo nepotreben, ako bi bila naša administracija po 1. 1960 malo manj tvegala v svojem optimizmu, da konjunkture ne more zmanjkati, ker se vsaka gospodarska kriza da prevideti in pravi čas ukrotiti.
Administracija je napravila dve napaki. Najprvo je pozabila na staro pravilo, da je treba navijati takrat, kadar je konjunktura. Kadar ljudje dosti zaslužijo, tudi lažje plačujejo več davkov. Ako se prikaže kriza, je treba davke znižati, ker jih ljudje pač težje zmagujejo. Pri nas je federacija zniževala davke celo v visoki konjunkturi, kar se je mnogim zdelo preveč tvegano. Vidi se sedaj, da so imeli prav.
Druga napaka naše administracije je bila v tem, da je svojo gospodarsko politiko naravnala ne po gospodarskih valovanjih, ampak po brezposelnosti. Vsak njen korak je šel za tem, da zniža brezposelnost brez ozira na to, kako bo njena politika vplivala na gospodarska nihanja. V boju za čim manjšo brezposelnost smo zniževali davke celo takrat, kadar bi gospodarsko stanje preneslo tudi povišanja.
Zmanjšani davki in večji izdatki so seveda rodili primanjkljaje v federalnem proračunu. So se pa brž našli strokovnjaki, ki so začeli dokazovati, da to ni slabo, ampak celo dobro, kajti primanjkljaji ustvarjajo nova delovna mesta in pobijajo brezposelnost.
Brezposelnost žal ni samo gospodarski pojav, ampak tudi političen, kajti brezposelni so tudi volivci, ki praviloma volijo opozicijske kandidate. Tega pa seveda noče nobena vladna stranka in zato je vsaka tako vneta za boj proti brezposelnosti.
Tako postaja boj proti brezposelnosti skušnjava za primanjkljaje v proračunih, primanjkljaji dajo povod za inflacijo, iz nje se pa rodi draginja. Ta razvoj se ne izvrši v kratkem času, se navadno raztegne na več let.
Boj za večjo zaposlitev je začel Kennedyjev režim in za ta namen tudi opustil vsak odpor proti primanjkljajem v federalnem proračunu. Primanjkljaji bi se namreč dali pokriti samo z večjimi davki, tega pa Kennedy po nasvetu syojih strokovnjakov ni hotel. Že takrat je bilo zasejano seme sedanje inflacije in draginje, pa ga je le malokdo o-pazil. Naša narodna proizvodnja je namreč z lahkoto pokrivala vsako povpraševanje, ker tovarne še niso delale s polno zmogljivostjo, delavcev jim pa ni primanjkovalo. Konkurenca je tiščala cene k tlom, zato med 1. 1958-1965 nismo čutili zviševanja cen, ker je bilo malenkostno, ni dosegalo letno niti par odstotkov. Živeli smo torej v idealni dobi gospodarskega napredka; dela je bilo dosti, zaslužek ni bil slab, cene so pa bile skoraj stabilne. Pod to blestečo površino so pa klili vzroki za sedanjo draginjo.
Predsednik Johnson je namreč nadaljeval Kennedyje-vo gospodarsko politiko. K temu so silile predsedniške volitve v 1. 1964, sedaj pa nanj pritiskajo letošnje kongresne volitve. Ni se hotel in noče se nikomur zameriti, ker povrhu še sam nosi težo in odgovornost za tako nepopularno vojno, kot je vietnamska.
Johnson je torej nadaljeval Kenndyjevo politiko zmanjševanja davkov. Do nredsedniških volitev v 1. 1964 bi mu to še marsikdo odpustil. Po njih je pa odpadel političen ozir in Johnson bi bil moral bolj vpoštevati gospodarske zakone in ne misliti na politično taktiziranje. Je pa to skrb prepusti! kar federalnim rezervnim bankam in se v začetku celo jezil, ker so začele boj proti inflaciji. Sam bi bil moral že začetkom 1. 1965 v svojem proračunu za 1. 1965-1966 nategniti davčni vijak, ker se je konjunktura gibala že na grebenu. Tega ni stori! in to se nam danes maščuje. Že takrat je namreč oznanjal svojo idejo o veliki narodni skupnosti in o svoji novi socijalni politiki, ni pa hotel v ta namen predvideti novih davčnih bremen.
Julija 1965 je razglasil, da se bo Amerika globlje zapletla v vietnamsko vojskovanje. Napravil je drzen korak, ko je trdil z administracijo vred, da stroški za vietnamsko vojskovanje ne bodo nobena občutna obremenitev za Ameriko. Bi bil mora! biti previdnejši in pripraviti javnost za nove davke. Je na vztrajal v svojem optimizmu in celo v letošnjem predlogu za proračun ni predvidel novih davkov,'
čeprav je bilo očitno, da bo vietnamsko vojskovanje veliko, velika daljše, kot je Amerika mislila.
V vse skupaj se je vmešal še Kongres. Ker smo v vo-livnem letu, je še na lastno pobudo uzakonil celo vrsto izdatkov, ki jih Johnsonov proračun ni predvidel. Johnson sam je zadnjič tarnal, da bo takih dodatnih federalnih izdatkov $2-8 bilijonov! Zanje ni Kongres predvidel nobenega kritja, pomenijo torej dodatno nevarnost za inflacijo.
Vsak večji federalni izdatek pa pomeni tudi večje povpraševanje po blagu in večjo priliko za producente, da zvišajo cene. Te ugodnosti se zadnje mesece kar pridno poslužujejo, zato nas pa tudi tarejo višje cene na vseh plateh.
Ponavljamo: kali za sedanje naraščanje cen so pognale že pred par leti, sedaj so šele prilezle na plan in se bohotno razvijajo. Johnson hoče sedaj dviganje cen zavreti, obeta nam še več novih davkov. To obetanje je utemeljeno po draginji in ga bo predsednik moral izvršiti hočeš-nočeš. Če ga bo pa izvršil, ne smemo pričakovati, da se bodo cene takoj zaustavile. Zavore novih davkov bodo delovale počasi, kot je prejšnja leta prepogumna gospodarska politika počasi pripravljala podlago za sedanjo draginjo. Zato govorijo zelo tvegano tisti, ki napovedujejo, da bo nova Johnsonova^ politika zaustavila naraščanje cen v prav kratkem času. Čas igra namreč v gospodarskem življenju veliko večjo vlogo kot navadno mislimo.
I BESEDA IZ NARODA |
fljiijoršfci Sl§¥esi@5 so !apo sprejeli ljubljanskega
nadškofa
NEW YORK, N.Y. — Včeraj, 2. oktobra 1966, je ob pol petih popoldne obiskal slovensko faro sv. Cirila v New Yorku ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Bridgeport in New York sta bili zadnji večji slovenski naselji, ki ju je obiskal pred odletom nazaj v svojo nadškofijo, ki predstavlja skoraj polovico slovenskih duš v domovini.
V sredo popoldne je iz Toronta priletel na njujorško letališče
Vas in do Vašega poslanstva Vam v slovenskem duhu poklanjam šopek nageljnov”!
Nadškof je bil ginjen nad to prisrčnostjo in se je Jelki z izrazom blagosti zahvalil. S spremljajočo duhovščino je vstopil v našo malo cerkev. Pevci so peli, ko je g. Slapšak nadškofu pomagal nadeti opravilna oblačila in iz zakristije so se mu pridružili drugi. Litanije in blagoslov so prešli v pozdrav nadškofu, ki ga
Kennedy, kjer so ga pričakali je izrekel pri oltarni mizi doma-
nekateri slovenski duhovniki iz vzhodno-ameriškega p o dročja. Med njimi sem spoznal: dr. Blatnika, dr. Farkaša, Jenka Alojzija ter Hribška Janeza. Z njujor-skim župnikom p. Richardom je k sprejemu prišel tudi cerkveni mož Jože Škrabe. Joe Klun pa je 'orišel s svojo ženo in sinkom, ki je poklicni fotograf in je pre-vzvišenega v družbi s stanovskimi tovariši večkrat slikal, kar bodo hranili v spomin na srečanje s svojim nadpastirjem daleč od rodne zemlje.
Z letališča se je odpeljal nadškof v Bridgeport, kjer je bil naslednji dan v družbi slovenskih duhovnikov. Petek in soboto je izrazil za ogled naše prestolice Washingtona. V nedeljo dopoldne je maševal v Bridgeportu, oopoldne pa je cerkveno opravilo, pete litanije z blagoslovom, opravil v naši slovenski cerkvi.
Dan je bil lep in sončen. Ko se je približevala ura, oziroma trenutek napovedanega prihoda da nadškofa, sem se kar malce v ‘tuši bal, da udeležba ne bo zadovoljiva. Zadnje minute so pa oritisnili in cerkev se je polnila. Zares lepa je bila udeležba. Če 'o primerjam z udeležbo pri pomladanskem cerkvenem koncertu, potem moram reči, da nas je lilo tokrat zbranih veliko več, toda manj kot pa za proslavo 50-letnice. In, če bodo naši ljudje v nedeljo, 9. oktobra, ko bo župnik Father Rogan daroval svojo srebrno mašo, prišli vsaj v tolikšnem številu, potem bomo :meli njujorški Slovenci spet lep dogodek in dan, ki ga bo vredno zapisati v letopis fare sv. Cirila.
Vsi naši rojaki niso šli takoj v cerkev. Z župnikom so zunaj nje čakali na prihod slovenskega nadpastirja, ki je imel priti iz Bridgeporta. Naši dobri fotografi dr. Puc in g. Simič ter drugi so bili globoko v svojem delu. Malo pred prihodom so se župniku pridružile narodne noše. In cb prihodu nadškofa je Jelka Pucova spregovorila:
či župnik Father Richard, ko je med drugim dejal:
“Prevzvišeni, najvišji dušni pastir, v tej slovenski cerkvi bodite pozdravljeni! Nadškof dr. Jože Pogačnik, Vi ste najvišji slovenski do^tq^anstvenik, ki ste vstopili v to cerkev. Pred Vami sta bila tu škofa dr. Jeglič in dr. Rožman. Z veseljem bom vpisal ta dan v našo cerkveno zgodovino ... Prevzvišeni, molili bomo za Vaš namen, da se bodo Vaši načrti za domovino izpolnili.”
Nadškof je v svojem zahvalnem odgovoru podčrtaval pomembnost sv. Cirila in Metoda za omiko in vero vseh Slovanov. Zato je poudarjal važnost narodne zavesti, ki jo je istovetil z versko stanovitnostjo. Mnogo lepih besedi in tudi prepričevalnih nam je dal za oboje, kar nas naj ohranja daleč v svetu rodu, iz katerega izhajamo.
Cerkveni zbor je prepeval lepo in domačin Father Richard je nadškofa odvedel v dvorano, ki se je napolnila. Ob odru je bila okrašena miza in tu obdan z farani v narodnih nošah, se je nadškof zadovoljno usedel, ki so ga drugi slikali, slikali in slikali...
Medtem se je razgovarjal z malčki: Klezinovi in Frank Juvanovi so bili v narodnih nošah skupno z odraslimi: Jelka Puc, Francka Ravnikar, Tončka Burgar, Tončka Ravnikar in Ernest Žagar.
Razpoloženje je bilo praznično menda v srcu slehernega, ki ga je izrazil tudi glavni tajnik akademskega društva SAVE Ludvik Burgar, ko je nagovoril g. nadškofa in je dejal med ostalim naslednje:
“Prevzvišeni, Vaše vzvišeno poslanstvo, skrb in ljubezen do nas Vas je pripeljala v našo sredo. Dobrodošli med nami! Cenimo ta dan. Morda čuti izseljenec, deležen ameriškega blagostanja, najglobji pomen svetopisemskih besedi: “Človek ne živi samo od kruha ...”
Ta cerkev je edina slovenska
G. Burgar mu je nato izročil Arneževo knjigo, ki je izšla v dnevih proslave farne 50-letnice.
S tresočo roko je prevzvišeni darilo sprejel in s toplimi ter jasno preprostimi besedami se spet zahvalil, razlagal vprašanje narodnosti, vernosti in domovine.
Morda se ni nikjer tako preprosto razgovoril in zahvalil, kot ravno pri nas, njujorških Slovencih, ker smo bili na koncu njegove obiskovalne poti. Vso pot, vse obiske in vse sprejeme je imel že za seboj. In o tem nam je pripovedoval takole:
“Vsi sprejemi, veste, so bili tako prisrčni in domači. To je name močno vplivalo, ker doma škofje takšnih sprejemov nismo več vajeni. Vse se izvrši v malem ..
Nasploh nam jev dvorani preprosto nanizal veliko pomembnih stvari v premišljevanje. Vsakdo je lahko spoznal, da Bog ni odšel v zamejstvo; da večina naroda je doma; da je verska pomlad med njega stopila; da v njej mladi duhovniški naraščaj raste, ki bo čez 6 ali 7 let vrzeli izpolnil; da nas duša in srce zmeraj lahko z domovino vežeta; da težave oni voljno ne prenašajo in imajo zaupanje ...
Spoznali pa smo tudi, da blagostanje naše nam vrednosti duhovnega sveta prečesto zasenču-je; in da oni le nečesa še nimajo! In to je: blagodejnosti svobode, kakršna človeku — kot na j razumnejšemu bitju stvarstva — pripada in tudi najbolj pristoja!
Domačnost pa nam je g. nadškof prinesel in zato mu želimo srečno pot in naša duša se bo z njim srečavala in z vsem našim rodom, ker trdno upamo, da bo nekega dne — še večje svobode delež, kot pa jo ima v teh dneh.
Tone Osovnik
Prevzvišeni, v imenu Sloven- [ ustanova v New Yorku, ki še ob-
cev v New Yorku Vam kličem dobrodošlico v fari sv. Cirila. U-pamo, da Vam bodo trenutki, ki jih boste preživeli med nami, prijetni. Želimo, da bi se počutili kot doma.
V znak našega spoštovanja do
stoja, da druži in veže ves slo-
Joliet, 111. — V sredo, 31. avgusta, je bil ustoličen kot drugi škof naše jolietske škofije Most Rev. Romeo R. Blanchette. Slavnost se je vršila v katedrali sv. Raymonda Nonnatus, vodil jo je chicaški nadškof Most Rev. John P. Cody in izvršil vse obrede u-stoličevanja.
Naš sedanji prevzv. škof Blanchette je bil posvečen v škofa 3. aprila 1965 in tedaj imenovan za pomožnega škofa pok. škofu Martinu McNamara, ki je tedaj bolehal in po dolgi bolezni letos umrl. Kot naslednik umrlemu je bil imenovan po sv. očetu Pavlu VI. dne 27. julija letos. Slovesno ustoličenje pa se je vršilo, kakor že omenjeno, 31. avgusta letos.
Naša jolietska škofija je bila ustanovljena leta 1949 in njen prvi škof, kot ustanovitelj škofije je bil letos umrli pok. škof McNamara. V obseg škofije spada nekako sedem okrajev države Illinois. Število vernikdV znaša okrog 285,000.
Novi škof Blanchette je poznan kot zelo vnet pobožen duhovnik in zelo aktiven pri pospeševanjih verskega življenja.
Stari se spominjamo, kako so pred leti naši slovenski duhovniki prerokovali, da bo enkrat naša slovenska cerkev sv. Jožefa še katedrala, ker bila je tedaj največja katoliška cerkev v mestu, z dvema krasnima stolpoma, res kakor kaka katedrala, kar še danes zgleda. Toda do tega ni prišlo, je bolje, da ni prišlo, ker kot slovenska farna cer-
•'	_ v-	----V C1.10 JV. Cl Leli Ud v_el-
venski živelj tega velemesta. Do- * kev bi potem z narodnega stali-	_______
volite, da Vam v imenu SAVE šča zgubila pomen. Seveda na'šTVA je obhajal naš priljublj
Slovenci ponosni, kakor na tiste, ki so jo nam pozidali in ji dali pomen in sloves, katerega uživa. Je še vedno nekak “Slovenski Rim” v Ameriki. Dokler bo stala, kjer stoji, bo spominjala svoje rojake in Amerikance in vsakega, da ona predstavlja ljubezen in gorečnost slovenskih vernih ljudi. Je spomenik vernih, dobrih slovenskih ljudi in ga ni lepšega od njega!
* KAKO VOZIMO Z DRUGIMI ZADEVAMI pri nas? — Tako in tako. Kakor se mesta širijo in večajo po drugih krajih naših Združenih držav, tako tudi naše mesto Joliet raste na vse strani in je vsak dan za kak čevelj ali pedenj večje. Včasih njegove meje zahtevajo tako, da se komaj najde prostor, kamor naj bi se na hitro mesto in njegove rneje razširile. Prav res je tako. Razlogi so v tem, vedno več raznih industrijskih podjetij gradi po tej okolici svoje delavnice. V teh pa ljudstvo služi svoj kruh in to šteje, zato se priseljujejo v te kraje dan za dnem novi ljudje, pa tudi domače prebivalstvo narašča in tako je treba gledati vedno za nove prostore, kje bodo ljudje bivali in živeli. Je pač tako, kako se je giodilo v pijonirskih časih mojemu stricu gori v hladni Minnesoti, blizu Tower ja. On je kopal rudo, malo, dosti ni v tistih časih zaslužil. Družina se mu je množila, vsako leto so kaj dokupili, to je kakega novega člana k družini, in treba je bilo kuhati v večjem loncu, poleg tega je bilo treba malo več prostora za novega člana. Kaj napraviti? Stric je dejal: “Nov štibelc sem moral napraviti pri hiši, pa je bilo.” Tako tudi zdaj pri nas v našem mestu, kadar prostora zmanjkuje, pa gradimo nove “štibelce”, da je dovolj strehe za nove člane, ki se množe iz dneva v dan vse naokrog po našem mestu.
Le eno je! Kakor drugod po drugih krajih, tako tudi nas muči in nadleguje vedno večja draginja. Čez to se pa jezijo gospodje in vsi drugi. Za zeleni dolar se vedno manj kupi. Včasih, ko smo v žepih žvenketali s srebrnimi dolarji, se je za dolar kupilo nekaj. Zdaj? Komaj si kupiš par zobotrebcev z dolarjem. O, yes! Dolar je pa zadnja leta postal ubogi revček! Razen, kdor jih ima na koše, v takem sluča ju je drugače. Kdor jih ima pa samo par — je pa žaltavo.
Samo mimogrede naj omenim. Starega očeta Muhiča na Summit cesti, ki je bil po poklicu kovač in je sukal kovaška kladiva v jeklarni, se gotovo še mnogi spominjajo. Blaga duša je bil. Bog mu bodi dober, kjer koli je. Z njim sem pred kakimi 60 leti šel kupovat prašiča na farme, tja nekom še od Plainfielda naprej. Od nekega farmarja nemške narodnosti je kupil rejenega prašiča blizu 600 funtov težkega. Zaklali so ga mu na farmi. Po-sem smo ga peljali domov. Spominjam se še, ne prav $12 je plačal zanj. Doma je naredil krvavih in mesenih klobas, da so jih ves predpust jedli. Gnjati in šunke je prekadil, te so mu služile dalj časa. Drugo vse, saj smo se oblizovali ves predpust.
Kaj se kupi zdaj za $12? Nekaj že, a ne 600 funtov težkega prašiča! Danes stane dobra šunka toliko, to je cela šunka. To, vidite, so skrbi, ki jih množi s svojimi komputerji draginja. Gospodinje gredo v trgovine, nazaj se vračajo s kislimi obrazi. Ko jih pobaraš, kaj se je zgodilo, ti potožijo, da se je vse podražilo. In tako gre iz dneva v dan, iz tedna v teden — naši politikarji z L. B. Johnsonom pa nas tolažijo, da ni tako hudo in da je treba vse prav razumeti. Že, že, ampak ra-čunice pa gospodinjam in vsem drugače povedo ... Tako, vidite, nas vse “muštra” draginja.
* SREBRNI JUBILEJ MAŠNI-
I Jožefa prijeten sprejemni večer, j kamor so prihajali prijaznemu I jubilantu čestitat člani N.S.I., j kakor tudi drugi farani, med katerimi je srebrnomašnik zelo priljubljen.
Jubilant srebrnomašnik Father Malavašič je rodom Ljubljančan. Tam je dovršil vse študije in 29. junija 1941 ga je posvetil v mašnika pokojni prevzv. škof Gregorij Rožman. Pozneje je bil jubilant več let škofov o-sebni tajnik.
Pri slavnostni srebrni maši je govoril č. g. župnik George Kuzma, ki župnikuje na fari sv. Rozalije v Wilmingtonu, mestecu, i ki se nahaja nekaj milj južno od ' Jolieta. Slavnosti se je udeležilo več čč. gg., duhovnikov iz raznih I krajev. Jubilant je prišel v Joliet k Sv. Jožefu za pomočnika leta 1959. V teh letih je mnogo storil v svojem svetem poklicu za čast božjo in narod. Bog ga živi in mu daj še mnogo zdravih let!
* NAg ROJAK KOT “MOŽ POSTAVE” služi našemu mestu in okraju že 35 let. Biti 35 let mož postave, ni kar tako. To je naš rojak Frank škul, ki biva na 623 Center Street. Frank je bil v službi mestnega policaja v Joli-etu 31 let. Svojo službo je zvesto opravljal vsa leta. V službi je napredoval in leta 1962, ko se je odločil za odhod v pokoj, je imel čin policijskega kapitana. Ko je bil leta 1962 v volitvah izvoljen za okrajnega šerifa Jože Trizna, je novoizvoljeni šerif naprosil in pregovoril, da zaslužni kapitan Frank škul naj da še o-kraju nekaj let službe in imenoval ga je za načelnika pomožnih šerifov okraja Will. To je čin “Chief Deputy Sheriff”. Tako našemu okraju zdaj na tem položaju naš Frank služi. Frank je še krepak mož — pravi “mož postave”! P r i j a z e n, vljuden, vsem pravičen, kadar pa treba v imenu postave nastopati, pa zna kakor malokdo. Skupaj kot policaj in zdaj šerif služi 35 let. Lepa doba zveste službe, 35-letnica, katero obhaja te dni naš Frank. Čestitke in še dolgo let ga nam Bog ohrani kot odličnega in hrabrega “moža postave”!
Naj zadostuje za danes, drugič pa o čem drugem. Do tedaj pa vse lepo pozdravlja
Tone s hriba
poklonim knjigo New Yorku”, kjer
Slovenci v drugi strani v splošnem ameri-'ni pomožni župnik Rev. Roman je popisano škem katoliškem življenju bi po- Malavašič v nedeljo, 14. avgu-delo, trpljenje in upanje naših stala pa imenitna. No, pa kakor sta. Društvo Najsv. Imena mu je
šolski dvorani sv.
Spominska knjiga
CLEVELAND, O. — V nekaterih družinah hranijo knjigo, v kateri so zapisani važni dododki, ki so se zgodili v tej družini. Knjiga ponavadi vsebuje rojstne in godovne dneve ter važne obletnice. Taka knjiga se ponavadi hrani na prostoru, kjer so slike, nodobice in sveto pismo. Otrokom pa je to dragocen spomin na starše.
Podobno tako knjigo ima tudi Slovenska pristava. V njej so oodpisani obiskovalci Pristave. Knjiga je vedno dostopna in se lahko vsakdo podpiše v njej. Na strani 9 je datum 22. september 1966 in pod tem so napisana sledeča imena: f Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof; Slapšak Božidar, župnijski upravitelj na Primskovem pri Kranju; A-Vuksinič; Lojze Ambrožič, S.O., Augustinus Seminary; Berta Lobe, Frank Urankar, Alojzij Gosar, Antonia Urankar, Minka Slak in Franki Urankar. Prevzvišeni nadškof si je dobro o-gledal Spominsko kapelico, kopališče in veselični prostor. Šel je preko “Škerbčevega mostu’' do smuške skakalnice. Zelo je bil presenečen nad parkom, kozolcem in pa vodnjakom. Zadržal se je na Slovenski pristavi preko ene ure.-Slovenska pri-
stava se čuti zelo počaščena nad obiskom prevzvišenega nadškofa.	S. Vrhovec
ljudi v tem mestu.
že. Mi smo na našo cerkev kot priredilo
Radio-telegraf v Honolulu SAN FRANCISCO, Calif. — Prva redna radio-telegrafska služba med San Franciscom h1 Honolulujem na Havajih je bila vzpostavljena leta 1912.
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
^*xxxxxxx
pa bi
POVEST

bilo marsikaj bolj rahlo, da bi ne prebudil Joka,
,lav> če bi bili na rovtih name-p° £ora fantje v zemljo vko-^ ni ker se prerado kaj naro-naredi; včasih pa srce na-aj grede še bolj boli.”
^nčka je prav dobro razu-f). a> da je Vrbanek meril na-in na Marka. Ko bi sedel " arko poleg nje, bi mu znala predati tako, da bi nihče ne .Pazil, naj ne	in (ja
a samo njega rada. Pa se je a fiesto Marka sklonil k njej in ji pošepetal:
Ančka! Mene bo nazaj gre-6 srce bolj bolelo.”
Jaz ^a’ mora*a ia^i Pri_
. Pa» se je prisiljeno nasmeh-k a ni odgovorila, da pač ne-ai reče; “Ne verjamem.” z Polteme je opazoval šim-ja 'n Ančko Marko. Požvižgal itn Vv0^unu> se opravičil, da • a še daleč, voščil lahko noč, Paglo odšel, četudi so ga ®e silno skelele.
K;i n^a se je zavedela, da bi ^ niorala za prelepo očnico poljubiti, se mu pa še CajValila ni: “če bi ga pokli-j. a 111 stopila za njim, češ, da g.atn zanj moko ali sol? Ne. 0(}hne verjeli. Vsi bi mislili, da a3am zavoljo njega. Ne.”
0 sta legali z Rozalko spat,
H
Manica je spala v koči,
*ugi so na svislih, je vprašala rl C^a Rozalko: “Kaj je bilo Marku?”
ni, da je nekaj bolan. a sem ga celo, kako je
Csli
°^?rri zastokal.” i^i bil dobre volje.”
“k ?Za^a Je hotela reči: sj ako naj bo dobre volje, če
Pta lla taka-” Pa se Je Pre'
„ gala in končala pogovor: Zo-j11 0 n°č! Zaspiva! Jutri bo dan.” _
kit arko je samo tako daleč do ’ ^°kier so mogli slišati pQvPgnja škrtanje sekancev, lla ^ narahlo, opirajoč se
Wr”0bevnico, Je bolJ lezel ka" kUllSel Po rovtih navzdol. Volje a’ ^ Je tekel pred njim, se Vakrat vrnil in obstal pred vp;k0*b kakor bi ga hotel k0(1fati, zakaj tako počasi
Vel
t6s er Je prinesel do njega ka ^ ’ najbrž z Volkančeve-k0;Ovta- Oglasil se je vrisk, ,Ve kje. Nepretrgoma pa doif .°z^ gluho noč bučala v
Završnica.
a druščino ni maral nale-črč0 • to j® zavil s steze v sw.ln se spustil naravnost po Zaboj11!- Zakričal bi, tako ga je torn e °’ kadar je stopil ne-kiig ‘ / temi je zajel na mla-iiekaa ^ vodo v coklo. Za haia ^ časa je bolečina odrte-li°ge „ v Završnici si ohladim
ke ^0Ml je nekaj kratov no-Vat)je ecieno mrzlo vodo. Klju-l^hal ^.Podplatih je malo od-Svojg0 111 Marko se je spomnil ?av0i prave bolečine: “Plezam Ubil 'l0 nje> da bi se kmalu l!°gie, ,me pa komaj utegne ka, y.»	— Kar vzame naj
besed 'Carjevega, in naj sne I'l'en °’. *iaz je ne bom in se
koli
njo
se
ne bom ženil. — Ni-k*0111- — Za kužka P°(ilinU ne bom, če je stokrat kon^. °Va' -kj0 kom ne, ker
Jezerc. Jarci so ln za]aezali. Poklukarjev Ravs kieb talal' Meka j konj je stalo ?a(tišairn0ri' kiinaastosmolno so ^Potnu}? ^°0e in Marko se je
h^nim' se ■ie Preci ne_
^kr°g . kakor danes šimen k°či ^^ke on sam v rodinski keze ■ lllkal okrog Frčejeve ^tnu } kako je bilo Mežko-°Zu tisti večer hudo:
Je.>
anesj
e nieni hudo. Prav mi
i kima
SjCanialo več Za Orijv® j0 bilo, je zahajala Sce> ko je Marko na-
kakor pol
odprl kočo za šijo. Legel je na pograd, oblečen, kakor je bil, samo sezul se je.
Jok se ni oglasil, dasi ni spal in je do jutra molče poslušal pridušeno ječanje Markovo. Zjutraj pa, ko se je Marko opotekal okrog ognjišča, je skoraj zarežal nad njim: “Zakaj ne poveš, če si bolan. Kaj ti je?”
Marko mu je priznal, kako se je rešil iz Orlišča. Kakor mati otroku je kompostelski romar izpral obolelemu mlademu tovarišu vnete rane, nalil nanje arnike, raztrgal ponošeno, oprano srajco in mu jih obvezal.
Več dni ni mogel Marko s tropom na pašo. Poležaval je v koči, posedal pred njo in žalosten strmel v Orlišče, katerega se je tisti večer, preden je bil na rovtih, z vrha šije tako razveselil.
Volkunu je bilo samemu čez dan brez Marka dolgčas pri jarcih. Ni se menil ne za Hrusta ne za Joka, samo svoj trop je skrbno zavračal. Zvečer pa, iro je segnal drobnico v ograd, je pritekel k Marku, se mu dobrikal in prilizoval, kakor bi ga hotel razveseliti in mu dopovedati, da ga ima on, pes, za vse na svetu rad.
Na rovtih je vsak večer čakala Ančka na Marka. Z Viš-narjevim šimnom ni bila nič več tako prijazna kakor prvi večer. Z Markom bi bila bolj. Pa Marka ni bilo.
Seno je bilo spravljeno v svisli, do vrha so bile natlačene, in Ančka in Rozalka sta naložili kuhinjo na voz, da jo Joža odpelje domov. Kobila je potegnila, dekleti pa sta stopili še v bajto po svoje drobnarije. Izmed dveh, narahlo stisnjenih deščic, je Ančka vzela prelepo očnico, žalostno je pogledala Rozalko:	“Rozalka!
Vaš Marko včasih hitro zameri. Samo prvi večer je prišel.” “Morebiti spet zverina nadleguje trope.”
Ančka pa ni verjela temu zagovoru: “Saj ti tudi nisi nič več tako prijazna proti meni kakor si bila.”
“Samo zdi se ti tako,” se je skušala izviti Rozalka. Ančka pa je zataknila Markovo očnico za ruto na prsih in skoro vzdihnila: “Zame ni bilo lepo na rovtih. Pojdiva!”
“Ančka!” Zopet se je zasmilila Ančka Rozalki.
Na vrhu črvivce se je Ančka zagledala čez Jezerca proti Šiji: “Bogve, kje Marko danes pase?”
“Kje? Na Vrtači nekje.” Rozalka je čutila, kako Ančka
misli na Marka.
Marko pa tisti dan še stati ni mogel, tako so se mu ogno-jila stopala.
Nepremično in molče sta počivali Ančka in Rozalka. 0-krog zamišljenih deklet pa je smukal martinček, se sončil in lovil mušice.
dan se je nagnil
Kakor bi se mu bile noge pomladile, tako lahko je spet hodil Marko za jarci. Gonil pa je na pašo, če je mogel, v drugo stran kakor Jok, in kadar sta se tropa približala, mu je bilo tudi pet minut predaleč, da bi stopil do Joka in se z r jim pogovarjal. Včasih pa, še nedavno, je prihitel po dvakrat na dan po pol ure daleč k svojemu postarnemu tovarišu, da je izpregovoril z njim nekaj besed, čeprav sta se zjutraj in zvečer nepretrgoma pogovarjala pri ognjišču v bajti.
(Dalje prihodnjič)
---—O—--------
Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S Savings bond«
Nov pokol v Nigeriji
Uporno vojaštvo in razlju-čeni civilisti plemena Hansa so pobili v mestu Kano na Severu Nigerije preko 300 pripadnikov plemena Ibo.
LAGOS, Nig. — Na večer šestletnice neodvisnosti Nigerije koncem preteklega tedna je 'prišlo v Severnem področju dežele, kjer prevladuje pleme Hausa, do novih, hudih pobojev pripadnikov plemena Ibo, ki so naseljeni predvsem v Vzhodni pokrajini. Ti pokoli so zadali nemara zadnji udarec poskusom rešiti skupno državo v obliki federacije ali konfederacije, širšo, državno misel je premagala misel in zavest plemenske pripadnosti.
j
V Severni pokrajini so pobili vsaj tisoč Ibov v zadnjih treh dneh
V petek in soboto je prišlo do napadov na pripadnike plemena Ibo v glavnem mestu Severne pokrajine Kaduna, v soboto pa še do večjega klanja v mestu Kano, kjer se je uprlo vojaštvo. Med tem, ko so častniki pred u-pornimi vojaki pobegnili, so ti napadli pripadnike plemena Ibo, ki so čakali na letališču na odlet v glavno mesto Lagos. Trdijo, da so pobili najmanj 300 Ibov, raj-še pa še več, ker poboji niso bili omejeni le na letališče. Poročila trdijo, da so še včeraj ležala trupla pobitih Ibov po cestnih ulicah, nekatera strahotno razmesarjena.
Do napadov in pobojev Ibov je prišlo tudi v drugih mestih in naseljih Severne pokrajine. Pripadniki plemena Ibo so imeli v svojih rokah večino trgovine in obrti, ker so dosti spretnejši in razgibanejši od pripadnikov plemena Hausa, ki so vneti pripadniki islama in strašno konservativni. Tako je v Severni pokrajini prišlo do pomanjkanja raznih potrebščin vsakdanje porabe, ko so Ibi začeli zapirati svoje trgovine in delavnice in se množično seliti “domov”. To je seveda povzročilo novo jezo.
Razpad Nigerije skoro neizbežen
Predsednik zvezne vlade pod-oolk. Gowon je v nagovoru preko radia za proslavo 6-letnice državne neodvisnosti pozval o-borožene sile dežele, naj skrbe za red in mir, pa ni nič omenil oobojev in množičnega preganjanja pripadnikov plemena Ibo v Severni pokrajini. V glavnem mestu Lagosu se med tem še vedno nadaljuje konferenca med zastopniki posameznih pokrajin o poskusih za ohranitev državne skupnosti.
Nigerija je po številu prebivalstva naj večja država Afrike in nekaj časa je vse kazalo, da se bo ustalila in bo lahko prevzela vodilno vlogo v črni Afriki. Umor predsednika vlade Ba-leve in njegovih sodelavcev v preteklem januarju, ki so ga pri-oravili mladi oficirji iz plemena Ibo v želji, da Nigerijo “naglo modernizirajo”, je dosegel prav nasprotno, sprožil je vrsto plemenskih nasilij in nasprotij, ki so se zaostrila do take mere, da skoraj ni več upanja, da bi bilo Nigerijo mogoče ohraniti kot državno skupnost vsaj na zunaj.
tam kot judovska katoliška manjšina in da jim ne bo treba menjati vere.
Izraelski rabini so bili drugih misli, hoteli so imigrante prisiliti, da prestopijo v judovsko vero in da se moški morajo podvreči celo obrezovanju. Ni jim bilo dalje všeč, da je treba v Izraelu več delati kot na Majorki, čeprav so ob večjih sadovih svojega dela dočakali tudi večje blagostanje. Zato so vse družine sklenile, da se vrnejo v Palmo. Izraelska vlada je njihovi želji ustregla in jih poslala nazaj.
Peipinška poštna uprava prišla v hude zadrege
HONG KONG. — Peiping zgublja na zunaj svoje prejšnje lice, vsi napisi so novi, vse slike so sodobne, vsa gesla odgovarjajo današnji stvarnosti. Za obnovo mesta se pa brigajo prav vsi, še celo tisti, ki pišejo pisma.
V svoji vnemi so začeli uporabljati nova imena za ulice, a-koravno jih Rdeča garda uradno še ni prekrstila. To pa dela pošti velike preglavice, kajti grmadijo se kraje pisem z novimi uličnimi imeni v naslovih, ki še niso uradno v veljavi.
Kaj so krščeni Judje: judovski katoličani ali katoliški Judje?
TEL AVIV, Izrael. — Na to vprašanje se je prepozno spomnila neka sionistična organizacija v Palestini, ki si je postavila nalogo, da zvabi krščene Špan ske Jude v novo izraelsko domovino. Med temi Judi jih živi nekaj tudi na otoku Majorka, znani so pod imenom Hueta.
Nekaj družin se je dalo zapeljati in se je preselilo iz Palme na Majorki v Tel A vi v. Prišle so pa z dežja pod kap. Mislile so 1 namreč, da bodo lahko ostale i
Indonezijski minister Subandrio pred sodnijo
DŽAKARTA, Indonez. — Dr. Subandrio je bil sedem let Su-karnov zunanji minister. Bil je znan levičar, njegovi sovražniki so mu očitali tesne zveze s komunisti. Trdili so in še trdijo, da je sodeloval pri lanskem ponesrečenem komunističnem puču. Zato ga je sedanji vojaški režim postavil pred sodišče, da se zagovarja radi svojih zvez s komunisti.
Proces proti njemu se je začel 1. oktobra. Obtožnica ne navaja ničesar, kar ni že preje trdila Subandriu sovražna javnost. Kakšno kazen bo dobil, je še u-ganka. V svobodnem svetu bi verjetno ne bil obsojen.
Sukarnovi nasprotniki, posebno študentje, so porabili obrav-
navo za divje napade na Sukar- ] če v kratkem povišane. Polovi-na in zahtevajo, da pride tudi Sukamo sam pred sodnijo.
Skozi New York šlo v 20 letih 250,000,000 letalskih potnikov
WASHINGTON, D.C. — Letos je poteko 20 let, odkar je Njujorška luška uprava prevzela vsa tri letališča v New Yorku in Newarku. V teh letih je šlo skozi letališča nad 250 milijonov potnikov. Začetkom oktobra je na primer v poldrugi uri šlo 1800 potnikov, cel dan pa 80,000.
Računajo, da bo 1. 1973 osebni promet na letališčih že presegel pol bilijona. S tem bo pa tudi prometna zrno gljivost letališč več kot izčrpana. Zato že mislijo na novo letališče kakih 30 milj zunaj New Yorka.
Rdeča garda že vdira v kitajska poslaništva
KAIRO, Egipt. — Najpreje so to opazili na nepremičninah kitajskega poslaništva v Kairu. Zunaj in znotraj poslopij je bilo preje nekaj klasičnih kipov, sedaj so vsi kipi izginili, na njihova mesta so pa postavljeni kipi tovariša Mao in drugih komunističnih veljakov. Mislijo, da v poslaništvu vlada delegacija kitajske rdeče garde.
Uradništvo poslaništva je postalo molčeče, ne hodi nikamor brez spremstva hišne policije, se izogiba vsem obiskom, vse športno udejstvovanje v poslaništvu je zamrlo. Sprejemi na poslaništvu so pa postali naravnost vzor skromnosti in varčnosti.
Originalen štrajk v Titovem Užicu
TITOVE UŽICE, Srb. — Dne 1. oktobra bi moralo 500 učiteljev in učiteljic dobiti svoje mesečne plače. So pa prejem plač odklonili, ker se jim zdijo za 30% premajhne. Občinska uprava ne oporeka stališču učiteljskih zborov, trdi pa, da nima denarja. Je obljubila, da bodo pla-
PTIČNJAK? ■— Ptičja družina v Billinghurstu na Angleškem si je izbrala za svoj dom poštni nabiralnik. Tam živi že tri leta, ne da bi ji pošta “odpovedala”.
DOBRO SPETA — Shirley Woods je do vratu v sponkah za spise, ki jih je izdelala družba v Connecticutu, pri kateri je zaposlena. Na leto jih izdelajo toliko, da bi spete druga v drugo ovile Zemljo okoli Ravnika.
ca občinskega proračuna gre za prosvetne namene.
Učitelji in profesorji niso hoteli kar naravnost štrajkati, ker bi bili s tem najbolj prizadeti u-čenci in dijaki. Policija ni posredovala, ker ne more nikogar prisiliti, da vzame denar.
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere BVz; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ame riške mere 8, bi bila 5 h 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 16 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero ISVz, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 ra.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
ime 'SiEmm
PNEUMATIC Tool Ca.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KEILEH - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES MILLING™MINES
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
(191>
Votle mere: 1 pint = 0.571: 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741.
Uteži: 1 funt 4= 453.59 g; 1 unča = 28.35 g.
Toplotne mere: 9 Fahrenhei-fovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17,78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 kv. km.
—-----o------
Arktična puščava
ANCHOR AGE, Alaska. — Obsežno ozemlje, ki obdaja v širokem pasu Severno Ledeno morje, imenujemo včasih tudi “arktična puščava”. Poraslo je v kratki poletni dobi z mahovi in lišaji, običajno imenujemo to “tundra”.
Ženske dobijo delo
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
MAO OGLASI
Stanovanje išče
Zaposleni moški, samski, išče 2 neopremljeni sobi ,in kuhinjo v svetovidski okolici. Pokličite 361-4270 od 5. pop. do 8. zvečer.
(191)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in zaprtim porčem, zgoraj, na 1234 E. 172 St. Za pojasnila kličite 943-6694.
(191)
V najem
Lepo, 6-sobno stanovanje spodaj, plinski furnez, se odda na Norwood Rd. Za pojasnila kličite HE 1-8021 po 4.30 pop.
(191)
V najem
4 opremljene in 1 neopremljena soba se odda s pohištvom ali brez na 835 E. 222 St. Za pojasnila kličite 531-4362.
(193)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, modema kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 200 St.
(194)
V najem
5 sob, 3 spalnice, velika kuhinja, pri Grove wood, zgoraj, blizu šol in transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5. uri 531-6129.	(x)
Ženitna ponudba
Mlad, priden in značajen slovenski Kanadčan bi se rad spoznal s poštenim slovenskim dekletom v Združenih državah. Le resne pismene ponudbe poslati na upravo listo pod značko “Nov dom”. Tajnost zajamčena.
(195)
V najem
5-sobno neopremljeno čisto stanovanje, zgoraj, se odda odraslim, na 6210 Bonna Ave. telefon EX 1-2868.
(3,5,7 okt)
Hiša naprodaj
Dvodružinska Duplex hiša, 6-6, je naprodaj na 1028 E. 74 St. Kličite 361-2504.	—(195
Hiša v Euclidu naprodaj
Bungalov s 3 spalnicami, dvojna garaža, sprednji porč, naok-nice, rekreacijska soba, blizu cerkve sv. Kristine. V nizkih 20-tih. Kličite RE 1-9032.
—(5,7,12, okt)
“Tako ste čedni in nared, da vas je kar veselje pogledati!” ji je podvoril pripravnik Mikolič. Zala se mu je nasmehnila v pozdrav in urno odšla mimo.
*	-fi	:S
V gostilni Pri zlatem soncu so jedli skoraj vsi mestni uradniki. Debeli in prijazni krčmar je s ponosom trdil, da hrani tako rekoč vso mestno gosposko in vse, kar predstavlja oblastvo.
Zala se je zamudila. Tovarišice pri njeni mizi so že pospravile juho.
“Nekam kasni ste danes”, je rekla Zali gospodična Avramo-vičeva, poštna uradnica, suho in razdražljivo dekle v bolj poletni življenjski dobi.
“Človek se včasih zamudi...” jo je pomirila gospodična Zajčeva, učiteljica, ki je bila Zalinih let, vesela plavolaska obilnih telesnih oblik.
“Nič ne de; saj niso še vsi tukaj”, se je izgovorila Zala.
“Ph, moški, ti tako niso nikdar točni”, je mrmrala Avramovi-ceva. Zala se je nasmehnila ter
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CARPENTERS
Garage Bldg. Crews. Must be exp. This Co. is in business over 35 yrs. Steady work. Call 521-3010 betw. 1-2 pm. Ask for Mr. Korinek.
(192)
PHOTOSTAT OPERATOR Some exp. preferred. To work in leading loop art and photography studio. Call	AN 3-0633
(192)
vzela klobuk z glave. Komaj je sedla, je že prišel inženir Kovač in kmalu za njim gospod Trček, bančni uradnik. Oba fanta tridesetih let, zabavna in vesela. Po kratkih pozdravih sta jedla z obilnim tekom.
Tako je bilo zbrano vse omizje. Velika dvorana se je polnila. Pri okroglih mizah so kosili uradniki vseh strok in stopenj. Sodniki so bili v kotu, blizu njih policijski in občinski uradniki, dalje učitelji, profesorji in železniški uradniki. Večinoma sami mladi in samski ljudje. Za sosedno mizo so glasno razpravljali o bodoči veselici.
Pogovor o njej je prispel tudi k Zalini mizi.
“Bova pa šla, ne?” je vprašal Trček gospodično Zajčevo.
“Zakaj pa ne?” je veselo pritrdila učiteljica.
“Vi pa z menoj!” je povabil Zalo Kovač. Prikimala je v znak, da sprejme povabilo.
“Jaz pa ne moram v tisti nepristojni direndaj”, se je dvignila sitna poštna uradnica.
“Kaj je niste povabili?” je očitala Pavla Zajčeva Trčku.
Po kosilu je spremljal Kovač Zalo domov.
“Zakaj ste zmeraj tako zamišljeni?” je hotel vedeti spremljevalec.
“Zmeraj?” se je branila Zala.
“O, da. Kadar kaj vprašam, se vedno ognete pravemu odgovoru.”
“Ali naj se spovedujem vsak čas?”
“Tako malo sem vreden vašega zaupanja?”
“Ne mislim tako, Kovač.”
“Ampak?” je dalje silil vanjo inženir.
“Skrbi imam!”
CAR HIKERS
O’Hare Airport, Valet Parking, full time, 3 shifts avail. Good tips.
Call 686-7568 James Chapman
(193)
“A, 'tako. Rad bi vedel, kakšne skrbi ima lepo in mlado dekle.”
Zalo je njegovo pokroviteljsko omalovaževanje neprijetno zadelo.
“Skrbi me obleka za nedeljsko zabavo”, je skrila svoje misli.
Vprašujoče jo je pogledal.
“Že spet mi bežite. Zakaj?” je otožno odvrnil Kovač. “Jaz vem, da niste tiste vrste ženska, ki samo na ' kaj takega misli.”
“Zadeli, ste na mojo veliko žalost”, je resno priznala. “Zdaj pa sem doma. Hvala za spremstvo gospod!”
“V nedeljo vas bom čakal, gospodična!”
“Saj se vidiva vsak dan pri kosilu.”
“To je malo in tako bežno”, je zadrhtelo hrepenenje v njegovem baritonu.
“Imava pa v nedeljo ves večer za pogovor”, ga je potolažila Zala.
“Danes je šele sreda.”
“Hitro bodo minili dnevi. Bojim se le, da, vam bo dolg čas ves večer z menoj”, je hudomušno skrbela Zala.
“Nikdar bi mi ne bilo preveč!” je strastno odgovoril Kovač ter stisnil njeno roko v svoji, da jo je zabolelo.
“Kako ste vihravi!”
“Odpustite!” ji je poljubil roko.
“Zbogom!” se je poslovila Zala.
Mimo je šla gospa Korenova. Zalina starejša tovarišica v uradu. “Videla me je. To bodo ugi-
pometel. Vladal je vseobči gra-bež in dirka za užitki. Mladina si je v takem metežu iskala novih poti in ciljev.
Inženir Kovač je bil sin svojega časa ter je poleg polnokrvnega Balkanca, slabo prevlečene s tanko mrežo zapadne kulture. Bil je srednje rasti, širokopleč in močnih, šapastih rok. Pod nizkim čelom so mu bliskale sive oči in pod orlovskim nosom so se smehljale široke, poželjive ustne. Zala mu je bila všeč od prvega srečanja. Bil je dober poznavalec žensk. Zaline nemirne oči so mu jamčile za brezdanji ogenj njenega bitja.
“Imeti jo moram”, je stisnil zobe, ko je postal in gledal za odhajajočim dekletom.
“Stojiš sredi trga ko zgubljen otrok”, ga je nagovorila profesorica Slavka, njegova šolska tovarišica, ki je pravkar hitela v gimnazijo. ,
“No, pač”, je hladno mrdnil Kovač.
“Aha, tisto mlado uradnico si spremljal,” se je spomnila Slavka in njene črne oči so se nevarno zabliskale.
“Da, imenitno dekle je”, je izzivalno dejal Kovač.
“Nič ne rečem. Tebe pa ni bilo že ves mesec nič k nam!” je ostro očitala Slavka.
“Ne utegnem. Nikar se ne jezi, prijateljica! Drevi pa gotovo pridem.”
“Ni treba! Že vidim, da te mi je vzela”, je Slavka skrivila usta.
“Oho, si ljubosumna?”
Slavka se je ugriznila v drh-
obraz. Kovač se je slabo branil. Pred samimi šolskimi vrati pa ji je odbrusil:
“Veš kaj, Slavka! Sama si pravila, da hočeš živeti tako, kakor se tebi zljubi, ker si samostojna in svoboden človek. Kadar bo konec mladosti, boš potrosila na teme pepela in objokovala mladostne grehe. Ce pa si drugače čutila, kakor si govorila, mi je zelo žal. Pa tudi jaz sem svobo-
bali med seboj, pa nič zato, pro- tečo ustnico.
sta sem!” se je pomirila Zala. Kovačeva odločna možatost ji je bila kar všeč.
Inženir Mihajlo Kovač se je šolal na Francoskem. S strokovnim znanjem si je pridobil tudi lahkega povojnega duha, ki je učil, da je uživanje vse, najvišji blagor in cilj človeškega življenja. Odpoved, žrtve so bile za takratno* duhovno razrvano mladino malo znani pojmi; a kolikor so bili konju znani,. so predstavljali le smešne malomeščanske ostanke iz dobre stare dobe, s katero je vojni vihar dodobra
“Prav nič, Mihajlo! Dogovorila pa sva se, da sva svoja, dokler traja ljubezen.”
“Prav si rekla. A neobvezno z obeh strani. No, zdaj je šla moja ljubezen po vodi”, jo je hladno zavrnil Mihajlo.
“Toda ne moja!” je zavpila razžaljena Slavka.
“Ne vpij! Ljudje se ozirajo. Drevi pridem in ti vse pojasnim”, jo je miril Kovač.
“Dobrq, zdaj pa me spremi do gimnazije!” je kar zahtevala.
Vdal se je. Vso pot mu je trosila kakor trnje ostre očitke v
Male & FEMALE HELP
Villa Moderne Restaurant,
111 Skokie Blvd., Northbrook, 111. Waitress for breakfast, lunch and dinner. Also Bus Boys and Dishwashers. Contact Mr. Whitney VE 5-3355	BR 3-4626
(194)
FEMALE HELP
Vprašajte nas, kako izbirati med hranilnim kontom in Cleveland Trust hranilnimi certifikati.
den človek in delam, kar ho-, čem.”
“Surovež!”
Kovač se je poklonil in naglo odšel.
Gospodična profesorica se je tisti dan znašala nad svojimi učenci, slabi redi so kar deževali.
“Kaj se toliko žene. Če se hoče poročiti, naj vzame svojega tovariša Bilko! Tepec je, ali rad
jo ima in že nekaj let ji dvori > !si je mislil Kovač na poti v svoj lurad. V duhu je primerjal °^e dekleti. Slavka je bila nizL1 črnka z lepimi rokami. “Slavka je beraška skorja proti kraljem ski pojedini”, je zadovoljno ug°' tovil Mihajlo, ki je imel navado* meriti vse po želodcu.
(Dalje prihodnjič)
MODEL MEAT MARKET
610 East 200 Street EUCLID, OHIO, 44119 - KE 1-7447
prekajene in sveže MESENE KLOBASE, domače KUHANE SALAME, domače PREKAJENO MESO, odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE in kvalitetno SVEŽE MESO. — ZRAVEN TEGA PA DOBITE ALI LAHKO NAROČITE domače ŠUNKE VSAKI ČAS, brezkostne ali pa CELO KRAČO! FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika Odprto vsaki dan od 8. do 6. zv. — V ponedeljek zaprto celi dan.!
Dopisujte! Sporočajte no* vice iz svojega kraja!
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEmnore 1-6300	HEnderson 1-2083
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer*
“VIKINŠKA K R ALJICA” — Finsko dekle Carita, ki jo vidimo na sliki, so izbrali vlogo “vikinške kraljice” v novem 'filmu s tem našlo' vom. ki ga bodo skoro začeli snemati.
■O'V' ..■v	v:,**' •	.-/y, -,U. >; v	v—-
1887
H
196(1
JV oznanilo in JZahttala
V največji žalosti naznanjamo, da je dne 5. septembra 1966 v Gospodu preminula naša ljubljena mama in stara mati
JENNIE RUTAR,
, roj. PINTAR, por. TANKO
Pokojna je bila rojena dne 25. avgusta 1887 v vasi Lipovščica pri Sodražici na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njo brat Vinko Pintar z družino, nečaki, nečakinje in mnogi drugi sorodniki. V Ameriko je prišla leta 1906.
DRAPERY FINISHERS Experienced. Must be able to iron, pleat, fold and hand sew.
1260 W. 103rd St.	233-5554
(193)
CASHIERS
4 to 12 shift, salary $75 to start. Uniforms free. Apply Airport Parking Co., Valet Service, O’Hare Airport, Tony Governale. 686-7568
(193)
,	SEWING
MONOGRAM OPERATOR Exp. or will train. Full or part time, downtown location, 5 days. Benefits.	HA 7-7361
(191)
PERM. POS. FOR WOMAN HSKP. Live in. To assist alert elderly man liv. alone in 5 rm. 1st fl. Rogers Pk. Apt. Priv. rm. bath, TV. Good Sal. Exc. Oppty. for woman who needs a good home. Recent refs. req. 274-6787	(191)
HOUSEKEEPER
Reliable. Good cook. Must drive. References.	Call 835-3747
(191)
HOUSEKEEPER
Exp. between 40 & 55 yrs. of age. $50 per wk. Rm. & board. Exc. Trans. Call Mrs. Wood 658-4306.
(191)
Cleveland Trust hranilni certifikati se obrestujejo po 5% na leto, po najvišji, po zakonu določeni bančni obrestni meri.
Vaši prihranki Vam (bodo donašali več, če si lahko kupite Cleveland Trust hranilne certifikate. Take vloge so vezane na dobo 6, 9, ali 12 'mesecev in se obrestujejo po 5% na leto.
Najmanjši certifikat je za $2,500, k njemu pa je mogoče vsak čas dodajati po $100. Obresti so plačljive ob dozoritvi in se lahko pripišejo k Vašemu račur.u ali plačajo po čeku. Hranilni certifikat lahko kupite vsak čas — obresti se plačajo od dneva nakupa. Če bi certifikat radi vnovčili predno dozori, dobite denar, če nas obvestite 90 dni preje, po obrestni meri, navedeni v certifikatu.
Cleveland Trust hranilni certifikati so zavarovani po Federalni korporaciji do najvišje, po zakonu določene vsote. Certifikati od moža in žene so lahko zavarovani do $30,000.
Regularni hranilni računi vam tudi donašajo najvišje bančne obresti: 4% na leto.
Sedaj je' čas, da odprete nov hranilni račun ali da dodaste k dosedanjemu pri Cleveland Trust, ker se bodo vse vloge, napravljene do 10. oktobra, obrestovale že od 1. oktobra. Obresti pripišemo in plačamo vsakega pol leta po najvišji bančni meri od 4% na leto, če so vloge vložene eno četrtletje.
Kaj boste torej izbrali? če želite vložiti $2,500 ali več za 6, 9, ali 12 mesecev po 5% na leto, so Cleveland Trust hranilni certifikati odlična prilika. Če imate manjšo vsoto za vložiti, ali če želite imeti vaše prihranke (bolj razpoložljive, Vam Cleveland Trust hranilni račun plača dobre dohodke. Pri nas dobite torej naj višje letne obresti, karkoli že izberete. Da bodo vaši prihranki rastli varno in stalno, nas vprašajte za nasvet v enem izmed 78 naših uradov.
Cleveland Crust
NAJVEČJA OHIJSKA BANKA
Clan Federal Deposit Insurance Corporation
4
Pokopali smo jo dne 8. septembra 1966. IZ Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej v cerkev sv. Vida, kjer je Rev. Jošt Martelanc daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopa lisce Kalvarija, kjer smo truplo položili k poslednjemu počitku.
Iskreno s e zahvaljujemo velečastitemu gospodu prelatu Alojziju Bazniku za obiske med boleznijo in častitemu gospodu Joštu Martelancu, da je opravil pogrebne obrede in molitve v pogrebnem zavodu in ob grobu ter daroval pogrebno sv. mašo.
Prisrčna hvala vsem ki so prihiteli ob smrtni uri k pokojni, zlasti naj prejmejo našo zahvalo Mrs. Prijatelj, Mrs. Ana Primožič, Mr. in Mrs. Franc Zorenč in Mrs. Pauline Stampfel, ki je sploh prihajala skoraj sleherni dan v zadnjih tednih življenja k mami, da jo je tolažila in ji pomagala. Posebej ji hvala, da je vodila skupno molitev ob smrtni uri.
Toplo zahvalo naj prejmejo naši dobri sosedi, ki so darovali v sklad za sv. maše in za skupni v.enec. Posebej hvala Miss Jennie Mace-rol, ki je zbirala.
Društvo Maccabees št. 493, društvo sv. Cecilija SDZ št. 37, podružnica SŽZ št. 25, Oltarno Društvo pri sv. Vidu in Klub upoko-
jencev so počastili pokojno kot svojo preminulo članico. Joe Okorn se je v ganljivem govoru poslovil v imenu članov, zlasti upokojencev. Mrs. Mary Otoničar je vodila skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti. Člani Kluba upokojencev so nosili krsto. Za vsa ta in druga dobra dela v počastitev naše pokojne mame se zahvaljujemo iz vseh naših src. Prav tako snu' globoko hvaležni prijateljicam, ki so pomagale prirediti okrepčilo po pogrebu. Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu izrekamo našo veliko hvaležnost, da nam je izvrstno uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo po pomoti naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo za oproščenje. Prosimo, da sprejmete tole našo skupno, javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so ljubljeno mamo počastili, nam pomagali ali kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Stotero naj ljubi Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, poklonili cvetje in vence ali dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Najlepša hvala vsem, ki ste prišli kropit, ki ste se udeležili skupnih molitev ob krsti, prišli k sv. maši in spremljali pokojno do groba. Prisrčna hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja.
Sprejmi, Gospod njeno dušo v večno veselje, da Te bo slavila vso večnost.
Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti.
Ti, o Jezus, naš premili, zlij n^ dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški ji odpri.
Naj Te s svetimi časti!
žalujoči:
hčeri JENNIE in JOSEPHINE, sinova JOSEPH in JOHNNY, Cleveland, 5. oktobra 1966.
• ijr	■
zet JOHN ARKO, snahi FLORENCE in BERTHA, VNUKI in VNUKINJE in OSTALI SORODNIK1'
!