L a M
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a. 1295 Ivancna Gorica
TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045. GSM2: 041/612-923
POPOLNA PONUDBA
Številka 2 letnike februar 2002
Računalniki, tiskalniki, komponente,...
Programi za podjetja in sam.podjetnike,...
... za računovodstvo in trgovino
http://www.lamas.si   e-mail: lamas@!amas.si
M se še dobro posušilo črnilo podpisov na pogodbi, že je delo pri novi šoli v lvančni Gorici steklo s polno paro.
NAPOLITANKE ŽENSKAM!
(Ksenija Medved)
V uvodniku časopisa naj bi razpredali uredniško misel na neko aktualno temo. Ponavadi je pisana v prvi osebi. In ker je aktualna tema ta mesec ženska in ženski prazniki, tokrat prva oseba niti ni tako odveč. Pisana je namreč v ženskem spolu. Celo več. Pisati kot ženska pomeni, da bi mogoče lahko razmišljala o ženskih praznikih.
Mogoče, pravim, saj jih jaz osebno ne pričakujem v globokem upanju, da mi moj moški pr.nese bomboniero ali napolitanke, da stoji v vrsti za rdeči nagelj ali da me žene vprvooštarijona »vvicnerschnitzci«.
Bolj kot tovrstno razmišljanje me zabava opazovanje vsega, kar ženska v današnjem svetu postaja; nazadnje opazovanje deklin slovenske vojske, ki se plazijo v vojaških oblekah po bojišču v stilu »Rambo« in se tako najbrž gredo enakopravnost z moškimi. Misel nanje v moji glavi sprošča skoraj toliko hahljanja kot misel na Hmine Sestre, ki so v hipu postale »ženske, o katerih se največ govori«. Gotovo ni treba poudarjati, da so te ženske v resnici moški.
Pravo krohotanje mi izvabljajo misli o enakopravnosti med spoloma, pardon, hočem reči, predvsem možnost, da bi temu na ljubo morala kdaj voziti bager.
Kaj hočem povedati? Da lik ženske izrisujemo tako ženske kot moški in da se zaradi obojih včasih izrišejo neke čudne podobe. Poenostavljanja si pri tako občutljivi temi pač ne moremo privoščiti. Zato kar obojim prepuščam razmišljanje o tem. kaj ženska je in kaj ni.
Tista bonboniera me bo doletela ne glede na to, kaj imam v glavi. Vseeno ni pametno, da bi seje človek branil, kajne.
Na devetem pohodu po Jurčičevi poti je bilo več kot štiri tisoč ljudi.
BESEDE UREDNIŠTVA
KLASJE ODSLEJ KOT DNEVNIK Čtoo zares, vendar.
Klasje odslej ludi na internem.
Nismo prvi in nočemo biti zadnji.
In zakaj še?
- Mnogo lokalnih časopisov je že na internetu, novice, obvestila in vabila vam bomo lahko posredovali hitreje,
- internetnih priključkov je v naši občini že kar veliko,
- morda bomo vzpodbudili še druge, saj finančni izdatek za internet ni več tako nedosegljiv. Kje nas najdete?
Na spletni strani^
Ker se tudi mi še učimo, bomo zelo veseli vaših kritik in nasvetov. Posredujte nam jih na naš naslov: www.klasje.casopis(« siol.net
KDO SMO?
LOGO d.o.o.
Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830
NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ
KURILNEGA OLJA
Naročila po tel.: 01 7866-840
KAJ ŠE NUDIMO?
TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE.
vse na enem mestu
STRAN
Iz Jernejeve malhe
Osamljeni ne moremo delovati. Kot občina si želimo čimveč povezav z ostalimi v regiji ali širše. Skupni programi nas silijo, da se občine in druge asociacije povezujemo in nastopamo enotno. Zato ni naključje, da se je občina Ivančna Gorica skupaj še z dvanajstimi občinami vključila v regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije. Podpis pogodbe k pristopu je bil 16. januarja 2002 na Ljubljanskem gradu. Razlogov za povezovanje je veliko.
Občina Ivančna Gorica je s svojimi več kot 13.600 prebivalci tesno povezana z Ljubljano. Skoraj tri četrtine zaposlenih se vsakodnevno vozi proti Ljubljani, Pridobitev podaljška avtoceste je Ljubljano še dodatno približala. Kljub temu javne prometne povezave predstavljajo velik problem, saj ne zadostujejo potrebam prebivalstva, ker so preredke. K reševanju tega problema je treba pristopiti sistemsko.
Poleg povečanega pritiska na prostor za stanovanjske objekte sta pomembni področji, ki bi jih bilo treba reševati na medobčinski ravni, tudi kmetijska in ekološka problematika. Okolje bi morali ohranjati in ne dovoljevati, da dobimo nepredvideno število novih stanovalcev, ki bi jim bilo naše okolje le spalno naselje. Dobro bi bilo, da se naše lepo podeželje z vsemi značilnostmi spreminja le toliko, kolikor razmere tako v krajinsko-podeželskem, kultumo-soci-ološkem in kmetijsko-gospodarskem smislu dopuščajo.
Obstaja nevarnost, da bo osrednjeslovenska statistična regija pojmovana kot bogata regija. Ne smemo pozabiti, da so bile nekatere vasi in zaselki v občini Ivančna Gorica še do nedavnega na nizki razvojni stopnji in dolga desetletja demografsko ogroženi. Ljubljana kot mesto še kako potrebuje prostor za ravnovesje med urbanim in slikovitim podeželjem z bogato kulturno dediščino. Mestne srajce morajo priti med dolenjske griče, kar nenazadnje dokazuje tudi več kot 13(X) vikendov v naši občini. Ljubljana kot mesto in država nasploh morata prisluhniti razvoju podeželja in tudi sama v svojem programu nameniti več pozornosti boljši povezavi ter se odpovedati grobi razvojni ekspanziji.
Ob slabih kazalcih možnosti raz\'oja kmetijstva postaja zemlja čedalje bolj predmet trgovanja, in obstaja bojazen, da bi zaradi dobičkonosnih špekulacij prihajalo do neuravnoteženosti in velikih strukturalnih sprememb v našem prostoru.
Prioritete pri povezovanju naše občine v regijo so torej javne prometne povezave, ohranjanje podeželja, povezovanje turistične ponudbe, reševanje ekoloških problemov in gospodarski razvoj, ki bo sprejemljiv za prostor.
Naročilo idejnega projekta pri regionalni razvojni agenciji bo nudilo smernice za iz\edbene akte ob kolektivnem pristopu več občin ali samostojno po občinah. Vstop v Evropo narekuje kar najhitrejšo pripravo projektov, ki pa so v praksi težko dosegljivi.
Veliko zahtevnejših projektov pa je nekaterim uspelo razrešiti v času pusta, ko se je nova oblast za en dan preselila med ljudstvo. Kot je za slovenski narod znano, so dogovori uspešni in sklepčnost popolna, ko oštir mane roke. Pust pa je hitro pokopan in stvari gredo naprej po ustaljenih tirnicah.
župan Jernej
S 23. seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica
SPREJELI LETOŠNJI PRORAČUN
OBVESTILO OBČANOM
Veljavnost starih modrih potnih listin izteče 5. 8. 2(K)2. Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da je bilo do 1. 3. 2002 podanih 2700 vlog za zamenjavo potnega lista, kar predstavlja le 13 H do sedaj izdanih potnih listin. Trenutna čakalna doba za pridobitev nove listine je tri tedne. Vsem. ki menite, da boste novi potni list potrebovali, predlagamo, da zaprosite zanj pred pričetkom poletja oziroma dopustov; tako se boste zognili morebitnim zapletom, saj se zaradi zelo velikega števila zahtevkov v poletnih mesecih lahko zgodi, da vam potna listina ne bo izdelana pravočasno.
Upravna enota Grosuplje je od 25. 2. 2002 z notranjo prerazporeditvijo povečala število referentov, pri katerih lahko oddaste vlogo za novo potno listino in sicer na sedežu Upravne enote Grosuplje. Kolodvorska cesta 2, v sobah št. 115, 106, 128.1. Nadstropje od ponedeljka do petka ves delovni čas, ne glede na uradne ure.
Občani Občine Ivančna Gorica imajo možnost oddati vlogo na Krajevnem uradu Ivančna Gorica v:
PONEDELJEK
SREDO
PETEK
OD 8. DO 14. URE OD 8. DO 16. URE OD 8. DO 13. URE
Glede na to, daje v Ivančni Gorici iz tehničnih razlogov eno sprejemno mesto za oddajo vlog. predlagamo tistim, ki tudi druge upravne zadeve urejate v Grosupljem, da svojo vlogo oddaste na sedežu upravne enote na Kolodvorski cesti 2 in tako nekoliko zmanjšate vrste v Ivančni Gorici, sebi pa skrajšate čakanje.
Vlogi za zamenjavo starega potnega lista je treba priložiti stari potni list in fotografijo dimenzije 3.5 x 4.5 cm, ki kaže pravo podobo imetnika. Vloga se vloži samo osebno.
Bistvena novost novih potnih listin je tudi ta. da vpis otrok ni več možen, zato mora otrok pridobiti samostojno potno listino. Poleg fotografije mora eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik za izdajo potnega lista otroka predložiti izpisek iz rojstne matične knjige, otrok, starejši od osem let pa ob vložitvi zahtevka ob spremstvu staršev vlogo tudi sam podpiše.
Cena potnih listin skupaj s takso je za listine z 32 stranmi glede na veljavnost naslednja:
• za otroke do štirih let starosti se izda potni list za dve leti in stane 5.860 SIT;
• za mladoletne osebe od štirih let do polnoletnosti se izda potni list z veljavnostjo petih let in stane 6.580 SIT;
' za polnoletne osebe se izda potni list z veljavnostmi desetih let in stane 7.780 SIT. Cena potne listine z 48 stranmi je 500 SIT višja.
Pripravil: Andrej Struna
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.l.r. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
Sredi februarja, če smo natančni -na Valentinovo - so se na 23. seji srečali ivanški svetniki, župan in predstavniki občinske uprave. Pred njimi je bila zelo odgovorna naloga, saj sta bila na dnevnem redu tako zaključni račun kot tudi osnutek odloka o proračunu za letošnje leto. Verjetno ni treba posebej razlagati, da je proračun najpomembnejši akt, ki ga sprejemajo občine, saj je od njega odvisno, kaj, kje in koliko se bo v tekočem letu delalo.
NAJVEČJI PRIHODEK JE DOHODNINA
Župan Jernej Lampret je uvodoma povedal, da bo letošnje leto zaznamovano z velikimi investicijami, na kar kaže že 127 milijonov tolarjev velik presežek prihodkov nad odhodki v zaključnem računu (že lani so vedeli, kaj jih letos čaka, zato so z denarjem ravnali zelo preračunljivo). Lani je imela naša občina milijardo 250 milijonov tolarjev prihodkov, od tega se je največ denarja nateklo od dohodnine in sredstev iz državnega proračuna. Precej denarja (490 milijonov tolarjev) je občina namenila za družbene dejavnosti, kamor sodi otroško varstvo, osnovno izobraževanje, socialno varstvo, šport in kultura, nekaj manj (404 milijone tolarjev) za gospodarsko infrastrukturo (ceste, komunalno gospodarstvo, urejanje prostora), za gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, turizem, urejanje stavbnih zemljišč, poslovni prostori, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) pa smo v minulem letu zapravili 87 milijonov tolarjev.
V zvezi z lanskim delom v občini in zaključnim proračunom je imela Francka Vidmar dve vprašanji za župana, in sicer: zakaj cesta Ambrus - Brezovi Dol ni bila rekonstruirana in zakaj se v proračunih vsako leto pojavljajo postavke za iste projekte. Zupan ji je odgovoril, da je lani za cesto od Ambrusa do Brezovega Dola zmanjkalo časa in da so z izvajalci dogovorjeni, da bodo letos spomladi opravili delo za enako ceno. "Nekateri projekti se pripravljajo dalj časa kot drugi in ta postopek ni enostaven. Vmes se pojavljajo še težave z lastniki zemljišč, zaradi katerih moramo projektne dokumentacije popravljati in prilagajati," je dejal župan.
Zelo odločno je v sklopu točke zaključnega računa nastopila Marinka Koščak, ki se je spet dotaknila
ivanškega nogometa oziroma "starega" športnega objekta, ki stoji poleg stadiona, v njem pa je tudi gostinski lokal, ki je še brez vseh potrebnih dovoljenj. Lastnik tega objekta jc zasebnik, kije Koščakovi rekel, daje vpisan tudi v zemljiško knjigo, zato jo je zanimalo, koliko jc občina dala za ta objekt. Zupan jc dejal, da je bila zemlja, kjer stoji ta zgradba, prej samostanska, potem jo je samostan dal zvezi športnih organizacij, ta pa je z zasebnikom sklenila pogodbo. Nogometni klub s temi prostori nima več nobene zveze, občina pa izgradnjo tega objekta ni sofinancirala, ga pa nekaj stoji na občinski zemlji (približno osem kvadratnih metrov).
Franc Godeša je bil zgrožen nad realizacijo tistih postavk lanskega proračuna, pri katerih je bila realizacija nič, na primer: sredstva za opremo kulturnih domov, dokončanje adaptacije prostorov za pridobitev uporabnega dovoljenja v Knjižnici Ivančna Gorica, investicijsko vzdrževanje stanovanj.
V LETOŠNJI PRORAČUN NAJ BI SE NATEKLO ZA MILIJARDO 340 MILIJONOV TOLARJEV, IZ NJEGA PA ODTEKLO MILIJARDO 870 MILIJONOV
Po zaključnem računu je prišel na vrsto osnutek proračuna občine. Letos naj bi bila ta "težak" nekaj več kot lani, in sicer milijardo 340 milijonov tolarjev. Letošnja največja investicija je gradnja nove centralne šole OS Stična, za kar je namenjenih 535 milijonov tolarjev, kar nekaj pa bodo navrgli še vodovodi (Polževska planota, visoka cona Stična), kanalizacija in čistilna naprava v Šentvidu pri Stični (za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja je namenjenih 255 milijonov tolarjev). Župan je svetnike seznanil tudi z dogovori glede zavarovanja železniških prehodov. Za zavarovanje prehoda v Dobu bo občina morala odšteti 10 milijonov tolarjev, poleg tega bo treba ukiniti nekatere manjše prehode.
O tem, da je naš župan moder mož, nikoli nismo dvomili, in to jc na zadnji seji ponovno dokazal. Uveljavljena praksa je že, da morajo svetniki za vsako novo postavko v proračunu ali povišanje že obstoječe pripraviti tudi predlog, kje naj bi denar za to odvzeli, a tokrat je Jernej Lampret nekaj denarja "dal na stran" za take primere. Na predlog Dušana Strnada, daje 19 milijonov tolarjev za 17 gasilskih društev v naši občini
premalo, saj društva stremijo k modernizaciji in nabavi nove opreme, so se dogovorili, da bodo letos izjemoma dodali še pet milijonov, ki jih bo morala razdeliti Gasilska zveza Ivančna Gorica, s tremi milijoni in pol bo občina pomagala pri obnovi bazena v Višnji Gori, katerega lastnik je Turistično društvo Višnja Gora (na predlog Pavla Groznika), rokometni in nogometni klub bosta dobila vsak po milijon za svoji dejavnosti, nekaj dodatnega denarja po bodo dali še za nakup zemlje za OŠ Zagradcc in Krka.
Ker je pomembno, da se proračun sprejme čimprej, saj se tako tudi delati začne prej, se je po razpravi o osnutku v sejni dvorani začelo govoriti o tem, da bi osnutek spremenili v predlog, kar pa zakonsko ni dovoljeno, saj bi morali o tem glasovati že ob sprejemu dnevnega reda. Po krajšem premoru so svetniške skupine staknile glave in svetniška skupina LDS je v Poslovniku odkrila 25. člen, po katerem je mogoče v izjemnih primerih sklicati izredno sejo. Tako se je še isti dan okoli pol devete zvečer začela 4. izredna seja občinskega sveta, na kateri so sprejeli predlog proračuna za leto 2002.
TELOVADNICA BO VEČJA, KOT SO PRVOTNO NAČRTOVALI
Ko se je izredna seja zaključila, so svetniki glasovali o spremembi načrta gradnje nove OS Stična oziroma o povečanju telovadnice za 500 kvadratnih metrov. To bi za sabo potegnilo tudi dodaten nakup zemlje, ker bi bilo treba prestaviti cesto, a telovadnica in igrišča v njej bi bila potem takih mer, ki bi ustrezale tudi pogojem za izvedbo večjih tekmovanj. Ker naši svetniki ne mislijo samo na danes in jutri, ampak tudi na to, kaj bo čez deset let, so predlog za spremembo načrta telovadnice sprejeli.
NOV ODLOK O OBČINSKIH CESTAH
Svetniki so sprejeli tudi nov odlok o občinskih cestah, ki za razliko od starega namesto izraza krajevna cesta uvaja izraz javna pot, spremembe kategorizacije občinskih cest po novem lahko predlagajo samo krajevne skupnosti in pravne osebe (doslej so lahko tudi fizične osebe). Občinski svet Vladi lahko predlaga, da predpiše cestnino za posamezno občinsko cesto, za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala promet ali poškodovala cesto, pa jc treba pridobiti soglasje občine.
Po zadnji seji se je od delovnega mesta v občinski upravi poslovila Ljudmila Obreza, uredniški odbor Klasja se je povečal za enega člana -svetniki so kot članico imenovali mojo malenkost (Janjo Omahen), izvedeli pa smo tudi to, da so k stranki Nova Slovenija pristopili trije svetniki: Pavel Groznik, Francka Vidmar in Marta Smole.
Janja Omahen
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, c-mail: kiaije.casopts@siol.net Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
STRAN
" NOVINARSKA " IZMENJAVA MED HIRSCHAIDOM IN IVANČNO GORICO
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska Ijuaska stranka
N. Si vam kaže pot
Družina in njena vloga pri vzgoji
Takole so za veliko noč okrašeni vodnjaki na področju Uirschuida
POJASNILO
Urednik občinskega glasila "Gemeindeblatt" iz pobratenega Ilirsehaida, gospod Klaus Homann, nam je poslal obširnejši opis velikonočnih običajev, kol jih poznajo in obhajajo v njihovem okolju. Za naše bralce bo to branje zanimivo, saj bomo lahko ugotovili, da predstavljajo ravno ljudski običaji, ki so se razvili v zvezi s praznovanjem krščanskih praznikov, veliko bogastvo prihodnje Evrope. Odkar sodelujemo, smo v Klasju že pisali, kako božič, novo leto in pustni čas praznjujejo v Hirschaidu.
Ker se v Hirschaidu približuje predvolilni čas, nam je Klaus Homann obljubil bolj "moderno " temo. Seznanil nas bo t njihovim volilnim sistemom in z volilnimi rezultati letošnjih občinskih in županskih volitev. Ker poznamo sedanjega župana A. Schlun-da in nekatere svetnike, bo za marsikoga tudi to poročilo iz I lirsehaida zanimivo. Upamo, da ga bomo lahko objavili v prihodnji številki Klasja.
Seveda naše uredništvo pri vsem tem ne ostaja križem rok. Bralce iz Hirschaida seznanja z našimi običaji. Tako smo jim prikazali v besedi in sliki miklavževanje, postavljanje jaslic in praznovanje božiča. Opisali smo tudi dedka Mraza, ki je bil sicer" uvožen" iz Sibirije, pa se je pri nas udomačil, saj nosi slovenski kožuh in slovensko polhovko...
Za prihajajoče velikonočne praznike smo jim pripravili v sliki in besedi zapis 0 cvetni nedelji in naših velikonočnih butaricah, 0 slovenskih velikonočnih pirhih, še posebej 0 belokrajnskih pisanicah, ki jih je najti tudi v velikem pariškem etnološkem muzeju Musec de I' Hommc . Govorimo tudi o sestavi velikočnih jedi in 0 etnološkem bogastvu, ki ga predstavljajo nekoč doma spleteni velikonočni jerbasi in ročno z velikonočnimi motivi izvezeni prtički, ki jih ob teh praznikih uporabljamo pri nas.
Sedaj pa končno k poročilu, v katerem bomo spoznali
VELIKONOČNE OBIČAJE V POKRAJINI FRANKEN
NA PEPELNIČNO SREDO JE VSEGA KONEC
Tako pravi stara pesem, ki jo pojejo v postnem času. Tudi v Nemčiji je postni čas izgubil nekaj svoje strogosti, saj je v javnosti kaj malo upoštevan. Nekoč, ko je tudi javno življenje bolj določalo krščanstvo, je bilo samo po sebi umevno, da se ni zabavalo, plesalo, prirejalo gostij in svatb, da se je manj jedlo in pilo. Dandanes velja strogi post le na pepelnično sredo, ki uvaja postni čas, in na veliki petek, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti.
Na pepelnično sredo tudi v Nemčiji, kol zadnji odmev prešerno uživaškega pustnega časa, prirejajo "slanikove
pojedine", gostilne pa svojim gostom ponujajo predvsem ribje jedi. V sodobni družbi preobilja odpoved hrani izgublja svoj pomen, saj se mnogi naši sodobniki ne postijo iz " humanitarnih " razlogov, pa pač si želijo lepše postave ali pa več zdravja. Zato naj bi se verni ljudje " postili " tako, da so v postnem času n. pr. prijaznejši in bolj dobri do soljudi.
CVETNA NEDELJA
uvaja veliki teden. Tudi v Hirschaidu, v spomin na Jezusov slavnostni vhod v Jeruzalem, blagoslavljajo zelenje. Ne poznajo pa niti velikonočnih butaric niti oljčnih vejic. K blagoslovu prinašajo najpogosteje vrbovo šibje, ki ga kasneje zatikajo ob razpelo. Tu ostaja blagoslovljeno zelenje do drugega leta. Na deželi zatikajo blagoslovljene vejice tudi v hlevu, ali pa jih mešajo med živinsko krmo, da bi živali ostale zdrave.
NA BAVARSKEM POZNAJO RAGLJAVCE
Za veliko noč zvonovi onemijo za tri dni : od velikega četrtka zvečer, ko je bil Jezus aretiran, do velikonočne nedelje zjutraj, ko kristjani praznujejo njegovo vstajenje od mrtvih. Na Bavarskem " ragljavci" vabijo vernike k molitvam in maši. Navadno so to otroci, ki z velikimi ragljami ustvarjajo potreben hrup. Na veliko soboto popoldne pa se jim prebivalci oddolžijo s sladkarijami, pirhi in denarnimi prispevki.
Kot je iz napisanega razvidno, je na Bavarskem
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI
šele po vstajenjski maši na velikonočno nedeljo in ne na veliko soboto popoldne kot pri nas. K blagoslovu prinesejo tradicionalna osnovna živila, in sicer: jajca, kruh, sol
in slanino. Mnogi dodajo tem jedem še " velikonočno jagnje " iz biskvitnega testa, ki ga okrase s praporom, ki simbolizira Kristusovo zmago nad smrtjo.V mnogih družinah speeejo tudi velikonočni kruh iz finega belega kvašenega testa, ki ga splelejo v okroglo kito.
S PIRHI OKRAŠENI VODNJAKI
so posebnost tega dela Bavarske. Tudi v Hirschaidu so oživili ta lepi velikonočni običaj. Vodnjake in studence okrasijo za veliko noč z girlan-dami iz vsakovrstnega zelenja in velikonočnih pirhov. Na mnogih vodnjakih lahko naštjemo tudi do tisoč pirhov, ki simbolizirajo večnost življenja-
Navada je doma v goratem predelu, ki se imenuje "frankovska Švica" ( die frankisehe Schvveiz). kjer ni na razpolago naravnih izvirov vode oz. so maloštevilni. Ljudje so bili navezani na vodnjake s kapnicO. Pozimi so laki vodnjaki zamrznili in ljudje so vodo krvavo pogrešali. Na pomlati, ko se jc sneg začel taliti, so se ljudje za dragoceno vodo zahvaljevali tako. da so svoje vodnjake okrasili Dandanes ta običaj privablja mnoge turiste in radovedneže, ki si kar sami postrežejo s pirhi za spomin.
Zato v mnogih krajih nadomeščajo naravne, izpihane, z velikonočnimi motivi ročno pobarvane in okrašene pirhe z, umetnimi plastičnimi, ki pa še EdaleČ ne dosegajo lepote tradicionalno poslikanih pirhov.
KAJ MI JE PRINESEL VELIKONOČNI ZAJČEK?
se sprašujejo otroci v Hirschaidu. Na velikonočno nedeljo pretaknejo ves vrt in celo hišo, da bi odkrili zajčkovo domovanje. V svojem gnezdu pusti zajček otrokom pisane pirhe in sladkarije. Pred kratkim so etnologi odkrili, da ima " velikonočni zajček" svoje korenine v rimskih časih. Po ljudskem verovanju je zajce simbol rodnosti in rasti.
V hiši, navadno v dnevni sobi ali pri vhodu, pa stoji " velikonočni grm". V vazo postavijo najrazličnejše O Zelenelo vejevje in ga ovesijo s pisano okrašenimi pirhi. Tako je tudi dom praznično okrašen, zeleno vejevje pa nam daje slutili, da pomlad in poletje nista več daleč.
Naš sodelavec iz Hirschaida zaključuje svoj prispevek z dobrimi željami za prijetno praznovanje velike noči. Njegovim željam se pridružujem z vsem srcem in želim bralcem Klasja za veliko noč, ki jc pred nami,
VESELEGA UPANJA V ZMAGO DOBREGA
M. A. Ficko
NA KRATKO
PRIZNANJE ZA EKIPO PRVE POMOČI
Naša ekipa prve pomoči, ki deluje v okviru Občinskega štaba civilne zaščite, je 28. februarja na predlog Občine Ivančna Gorica v Sori pri Medvodah prejela bronasti znak civilne zaščite.
RAZPIS ZA LETOŠNJA ASFALTIRANJA
Občina Ivančna Gorica je že objavila javni razpis za letošnja asfaltiranja občinskih cest. Ponudbe bodo odpirali v začetku aprila, izvajalce pa potem izbrali v nekaj tednih. Prvo delo na terenu bo možno že maja. kar je bistveno prej kot lani (lani so svetniki sprejeli proračun konec marca). Občinska uprava krajane in predstavnike krajevnih skupnosti poziva, naj z aktivnostmi, ki so potrebne preti asfaltiranjem, začno takoj, da bodo izvajalci lahko ceste čimprej asfaltirali.
Raziskave so pokazale, da izhaja več kot 8095 mladostnikov v psihiatričnih bolnicah iz razbitih družin. 3 samomorov najstnikov je v enostarševskih družinah in 5/6 odraslih kriminalcev izhaja iz takih družin: otroci, ki živijo stran od staršev so od 20'7 do 411'; bolj dovzetni za bolezni. Za otroke iz enostarševskih družin pa je dvakrat večja verjetnost, da ne dokončajo šole. v 50% več primerih pa imajo težave z učenjem. Za uspeh pri študiju je pomembnejša družina kot socialni položaj: otroci iz, revnejših dvostarševskih družin so uspešnejši kot otroci iz bogatih enostarševskih družin: skoraj dvakrat več zelo dobrih (high achievers) izhaja iz dvostarševskih družin.
Te raziskave so potrdile usmeritve zahodnih držav in zavrnile socialistično-komunistično miselnost, delno izraženo v Engelsovi misli, da je treba ženske razbremeniti družinskega dela (beri vzgoje in preživljanja časa z otroki), da bi lahko več prispevale k industrijskemu delu.
I nomisclnim političnim sistemom, ki so   si   vedno   želeli   popolnoma in
neposredno podrediti posameznika, je vedno napoti dejstvo, da je družina pogoj in temelj pri vzgoji demokracije, svojim članom namreč daje čustveno in materialno varnost, ki sta nujen pogoj za možnost demokratičnega odločanja.
Ravno tako je to problem pri kapitalistični miselnosti, ki jo zanima le dobiček.
in pri tistem delu kratkovidnega državnega uradništva, ki ga zanimajo le davki. Slednja nasprotujeta predvsem delu v
družini, saj le-to pomeni za kapital izgubljeno priložnost dobička, za državo pa zamujene davke in prispevke. Kot da se ne bi zavedala, da je družina tudi osnovna celica porabniškega cikla. Zato v Novi Sloveniji pravimo, da je družina temeljna skupnost naroda in države. Bistvena je za srečo in varnost posameznika, za njegovo zdravje, tvorno blaginjo, pa tudi za kratkoročno uspešnost ter dolgoročni obstoj in razvoj skupnosti.
Ob tc| priložnosti VABIMO vse člane in simpatizerje, ki vam družina in njene vrednote nekaj pomenijo oziroma bi ji radi dali pomembnejše mesto v vašem življenju, da se udeležite kratkega "simpozija" na temo DRUŽINA IN NJENA VLOGA PRI VZGOJI, ki bo v Kulturnem domu Ivančna Gorica 13. 3. 2002 ob 1° uri. Izmenjali bomo izkušnje, slišali nekaj konkretnih predlo gov in nasvetov let skupaj oblikovali programsko stališče v povezavi družine in njene vloge v naši občini.
LEPO VAHUENI
Za vse informacije, vprašanja in pobude lahko pišete na naslov: OO NSi Ivančna Gorica, Ulica talcev 4, 1295 Ivančna Gorica: oziroma email: ivanena-goricaf« nsi.si
OO NSi /i u nt na < rOfti a
OBVESTILO
Ministrstvo za finance. Davčna uprava RS, izpostava Grosuplje obvešča vse občane občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Videm Dobrepolje in druge davčne zavezanec, da bodo delavci Davčne uprave pobirali dohodninske napovedi za leto 2001 tudi na terenu, in sicer:
1. V občini Ivančna Gorica v četrtek, 21. 3. 2002, in petek, 22. 3. 2002 od 8. do 18. ure v prostorih občine Ivančna Gorica.
2. V občini Videm Dobrepolje v četrtek, 21.3. 2002, in petek, 22. 3. 2002 od 8. do 18. ure v prostorih občine Dobrepolje.
3. V občini Grosuplje v sredo, 27. 3. 2002, četrtek, 28. 3. 2002 in petek. 24. 3. 2002 od 8. do 18. ure v prostorih družbenega doma občine Grosuplje, na izpostavi Grosuplje pa tudi v torek. 2.4.2002, v času uradnih ur do 15. ure.
Vse zavezance pozivamo, da izkoristijo možnost oddaje dohodninskih napovedi na omenjenih mestih.
davčna uprava RS
izposta va (iRosurui:
VSEM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU!
Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica
Marec, 2002
4 STRAN
PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA KMETIJSTVO V OBČINI IVANČNA GORICA ZA LETO 2002
Občinski svet občine Ivančna Gorica je na februarski seji sprejel občinski proračun, v katerem je del sredstev namenjenih za kmetijstvo,in gozdarstvo in sicer za naslednje postavke :
1. sredstva za subvencioniranje cen zatiranja mastitisa (subvencioniranje v višini 50 % zneska od zdravljenja krav molznic)
2. sredstva za subvencioniranje cen umetnega osemenjevanja
3. sredstva za subvencioniranje ekološko sprejemljivih škropiv
4. sredstva za subvencioniranje prevoza mleka iz oddaljenih kmetij in za ostale stroške
5. pospeševanje čebelarstva
6. sofinanciranje društev s področja kmetijstva
7. sredstva za izdatke za blago in storitve za strok.naloge gozd.službe
8. sredstva za izdatke za blago in storitve za strok.naloge Kmetijske svetovalne službe
9. gozdne ceste tekoče vzdrževanje
10. gozdne vlake
11. agromelioracije, čiščenje potokov
12. denarna pomoč pri izobraževanju s področja kmetijstva
13. označevanje in registracija govedi
14. sofinanciranje tečajev iz varstva rastlin
15. zložbe zemljišč
16. pilotski projekti - pašniki
Koriščenje določenih postavk je utečeno.o ostalih vas bomo sproti obveščali oziroma bodo
2.830.000,00 SIT 4.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT 2.000.000,00 SIT 150.000,00 SIT 1.500.000,00 SIT 700.000,00 SIT 1.500.000,00 SIT 5.250.000,00 SIT 4.000.000,00 SIT 7.000.000,00 SIT 600.000,00 SIT 1.300.000,00 SIT 700.000,00 SIT 3.000.000,00 SIT 2.500.000,00 SIT v Klasju objavljeni razpisi.
Milena Vrhovec
ZAKLJUČEN PRVI TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih ( Ur. L. 11/2001 ) in Zakon o varstvu rastlin odrejata, da morajo vsi kmetijski pridelovalci, ki pridelujejo hrano za trg in pri svojem delu uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, opraviti tridnevno strokovno usposabljanje iz varstva rastlin.
V organizaciji KGZS - Zavod Ljubljana in KSS Ivančna Gorica - je od 25. do 27. februarja 2002 v prostorih Gasilskega doma v Stični potekal prvi tečaj, ki se ga je udeležilo 50 kmetovalcev.
Prvi dan so se slušatelji seznanili z boleznimi in škodljivci vrtnin in sadja ter prepoznavali prve bolezenske znake za določanje praga škodljivosti.
Naslednji dan je bila na programu zakonodaja: predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, varno ravnanje s fitofarma-cevtskimi sredstvi , zadnji dan predavanj pa so bili predstavljeni postopki priprave in nanašanja FFS ter ravnanje z napravami za nanašanje FFS.
Izobraževalni tečaj bo polovično sofinancirala občina Ivančna Gorica iz sredstev, namenjenih za kmetijstvo.
Slušatelje, ki so bili prisotni na vseh predavanjih, čaka še pisni preiskus znanja.
Vsem želim veliko sreče na izpitu ter da bi pridobljeno znanje čim bolj uspešno uporabljali pri svojem delu na kmetiji-
KSS Ivančna Gorica Darka Zupane Puš
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA
OBČINE IVANČNA GORICA
V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 401) objavljamo:
JAVNI RAZPIS
za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica v letu 2002
Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi.
Priznanja in nagrade Občine so:
• Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne, trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev Občine doma in po svetu.
• Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine.
• Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini.
• Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih.
Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2002.
Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja
Občine.
Pobuda za podelitev mora vsebovati:
• podatke o pobudniku;
• podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela;
• podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 10. aprila 2002 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja".
O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
PREDSEDNIK Dušan Strnad, I.r.
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KOT S.P.
Vprašanje:
Želela bi registrirati s.p. za poučevanje kuharskih veščin in izdelovanje različnih ročnih del. Ce bi bilo zanimanje, bi ponudbo razširila še na druga področja. Zanima me, katera šifra registracije oziroma naziv dejavnosti bi bil ustrezen. Seveda bi za poučevanje sklenila pogodbo s predavatelji iz stroke. Zanima me, ali moram sama tudi izpolnjevati kak izobrazbeni pogoj in kakšen, če bo registracija za različne vrste izobraževanja.
Odgovor:
Lahko organizirate "drugo izobraževanje" ne da bi sami morali izpolnjevati izobrazbeni pogoj. Pod drugo izobraževanje pa spada: izobraževanje odraslih oz. izobraževanje ljudi, ki niso vključeni v redni šolski in univerzitetni sistem. Pouk jc lahko dnevni ali večerni, v šolah ali posebnih zavodih za odrasle, ljudskih univerzah ipd.; izobraževanje prek radijskih in televizijski oddaj ali dopisno izobraževanje; izobraževanje, kjer stopnja ni opredeljiva, in "drugo izobraževanje", in pod tem nazivom boste registrirali vašo bodočo dejavnost.
Ne spada pa sem visokošolsko izobraževanje, dejavnost plesnih šol in poti k s področja športa in iger.
Izobraževanje, kot ga nameravate ponuditi, je izobraževanje ljudi za "lastne potrebe", kar pomeni, da ev. izdano potrdilo o opravljenem tečaju (ne glede na dolžino trajanja) nima nobene vrednosti pri uveljavljanju kvalifikacije.
ZAPOSLITEV DELAVCA ZA IZPOLNITEV IZOBRAZBENEGA POGOJA
Vprašanje:
Za registracijo okrepčevalnice nimam izobrazbenih pogojev, pa me zanima, ali lahko tO zame izpolnjuje zaposleni delavec. Odgovor:
Ker nimate gostinske izobrazbe oziroma končane poklicne šole katerekoli smeri, kar pomeni, da zaradi slednjega ne morete pristopiti k opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za gostinsko dejavnost, lahko tak preizkus opravi druga oseba, ki bo potem zaposlena v vašem lokalu za nedoločen čas. Zadostuje potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja za gostinsko dejavnost. Obratovalnico lahko vodite potem v svojem imenu, na izobrazbo ali preizkus znanja nekoga drugega, ki bo vpisan v vašem obrtnem dovoljenju. Če boste z osebo, ki izpolnjuje izobrazbeni pogoj, prekinili redno delovno razmerje, boste morali v 6 mesecih zaposliti drugega ustreznega delavca ali pa prekiniti vašo dejavnost.
PRENEHANJE OBRTNE DEJAVNOSTI
Prenehanje poslovanja morale priglasiti pri davčni upravi, pri čemer morate vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja na primeren način objaviti, da boste prenehali poslovati, in navesti tudi dan prenehanja poslovanja. Podjetnik je dolžan priglasiti prenehanje s pisnim zahtevkom za izbris iz vpisnika najkasneje 15 dni pred datumom, s katerim preneha poslovanje. Ob rti zakon nalaga obrtnikom dolžnost, da se odjavijo iz obrtnega registra po prenehanju opravljanja dejavnosti.
Zato jc najbolje, da se zglasite na območni obrtni zbornici, kjer imate poslovni sedež in uredite odjavo iz obrtnega registra ter pridobite vse potrebne informacije v zvezi z odjavo na davčni upravi.
POVRAČILO STROŠKOV ZA MOJSTRSKI IZPIT
Vprašanje:
Zaposlena sem v frizerskem salonu in sem se prijavila za opravljanje mojstrskega izpita. Zanima me, ali imam pravico do uveljavljanja povračila stroškov in od koga.
Odgovor:
Za delavce, zaposlene pri obrtnikih, o morebitnem vračilu stroškov za dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje, tudi za opravljanje mojstrskega izpita, odloča Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Posredovati jim morate pisno vlogo z dokazili o plačilu na njihov sedež v Ljubljani, na Miklošičevi cesti. Za podrobnejše informacije jih lahko pokličete na telefon 01 231 25 33.
IMP TOVARNA ARMATUR d.d.
Ljubljanska cesta 43 IVANČNA GORICA
PODELITEV ŠTIPENDIJ v šolskem letu 2002/2003
Če ste v osmem razredu osnovne šole, pa razmišljate o kovinarskem poklicu in ste kasneje pripravljeni delati v dinamičnem, pretežno na zahodni trg (Nemčija, Francija, Avstrija) usmerjenem podjetju, vas obveščamo, da je družba IMP TOVARNA ARMATUR d.d., ki ima sedež v Ivančni Goriei, Ljubljanska cesta 43, za šolsko leto 2002/2003 razpisala dve (2) kadrovski štipendiji za poklic oblikovalca kovin.
Premislite, in če ste zainteresirani, se zglasite v kadrovski službi na sedežu družbe (tel. 01/78 87 326) in pogovorili se bomo.
STRAN
O LETALSKEM KLUBU ŠENTVID
Se od višine res zvrti?
Z zagnanostjo posameznikov in velikanskimi lastnimi vloženimi sredstvi je nekaj posameznikom uspelo obdržati leta 1997 ustanovljeno Letalsko društvo Šentvid. In ne samo obdržati. Spremljamo lahko nenehen razvoj in napredek na šentviškem letališču, in tako smo se podali tja, da izvemo, kdo so tisti, zaradi katerih se, predvsem ob vikendih in lepem vremenu, naši pogledi upirajo v nebo.
Sestali smo se s Iremi izmed aktivnejših članov društva. To so predsednik Alojz Hauptman, tajnik Marko Brčon in član Samo Kenda. Vsi trije so tudi pravi piloti. Predsednik Alojz je celo poklicni pilot, kot pravi sam že, 22 let, leti pa dobrih 30. Za sabo ima štirinajst tisoč ur letenja in je pilot na potniškem letalu, zaposlen pri letalski družbi Shrilan-ka Airlines. Marko in Samo imata izpit za športno letalo. Osnovna razlika med poklicnim in športnim pilotom je v vrsti šolanja, torej športni piloti ne morejo tega opravljati kot poklic. Kot zanimivost omenimo tudi, da športni piloti lahko letijo le v lepem vremenu in podnevi.
KAKO POSTANEŠ ŠPORTNI PILOT
Če hočeš postati pilot, moraš pridobiti licenco, še prej pa opraviti stotimi teoretični tečaj, ki obsega znanja iz predmetov, kot so recimo
dinamika, meteorologija, teorija letenja, konstrukcija letalskih motorjev, navigacija itd. Po tem opravljaš še praktični del, ki obsega 45 ur letenja, od lega 10 ur samostojnega. To so pravzaprav minimalni pogoji, da lahko opravljaš državni izpit. Taje od nedavnega veljaven v vsej Evropi. Fantje povedo, da zares letijo tudi čez mejo. Alojz je tako ali tako bil že povsod po svetu, Samo najdlje z letalom v Dionu v Franciji, Marko pa v Lienzu v Avstriji. Med sabo se v zraku sporazumevajo v angleščini, tako da je znanje angleščine vključeno v znanja, ki jih mora obvladati pilot. Poleg tega se ta angleščina dopolnjuje s posebnimi letalskimi frazami.
VSE NJIHOVE SEKCIJE V šentviškem klubu je od 45 članov sicer še nekaj pilotov, takole na prste jih naštejejo enajst. Zaenkrat je v društvu samo ena članica. Nadejajo se še ene, med padalkami pa je tudi naša Meta Špendal, za katero pravijo, da je pri prvem skoku imela "več jajc kol vsi moški skupaj". Poleg motorne sekcije so v društvu še jadralna, ultralah-ka, modelarska in balonarska sekcija. Padalci prihajajo na letališče z ljubljanske Padalske šole Paranoja. Vsi trije sogovorniki kimajo, tla se z društvi, s katerimi sodelujejo, odlično razumejo. Prav tako piloti od   drugod   radi   pristajajo na
šentviškem letališču. Všeč jim je ambient in urejenost.
VSE NJIHOVE DEJAVNOSTI Za urejenost letališča pravijo, da je delo članov. Vzdrževanje približno desetih hektarjev površine ni mačji kašelj. Lani so poskrbeli za odvodnjavanje, na pristajalno stezo so zvozili za 1500 kubikov zemlje, jo izravnali in utrdili. V veliko pomoč jim je domačin Anton Cebular, ki vestno kosi celo površino, pri večjih investicijah pa si pomagajo s spon-zorskimi sredstvi, med katerimi omenjajo TOPP d.o.o., SCT Ljubljana, REKON, Gradnjo d.o.o. Nikoli pa se ne branijo novih dobrotnikov in v zameno jim obljubljajo velike reklamne napise na svojih panojih. Letala in balon, ki jih imajo, so privatna lastnina in lastniki jih velikodušno dajo v nekakšen najem letalskemu društvu. Trenutno imajo
takov najemu letalo Robin DR 400-štirisedežno, motorno jadralno letalo-dvosed, dva motorna zmaja in balon.
VSI NJIHOVI NAČRTI
Veliko dela imajo tudi z organizacijo raznih tečajev. Ze sredi marca bo v Domu upokojencev, kjer imajo učilnico, tečaj teorije. Prav tako so gostitelji različnih prireditev, tako letalskih, balonarskih kot tudi drugih. Spomnimo se npr. razstave malih domačih živali. Letos bo pri njih od 5. do 7. julija potekalo državno prvenstvo v letenju z ultra-lahkimi letali, pri njih pa bo svoj "žur" ob obletnici pripravil tudi Zeleni val. Pravijo, da imajo še veliko načrtov, nekateri med njimi so še v oblakih (kakor se za tako društvo prav simpatično tudi spodobi).
PANORAMSKE VOŽNJE IN POLET Z BALONOM
Zelo priljubljene so panoramske vožnje, ki jih izvajajo predvsem ob sobotah in nedeljah oz. v dogovorjenem terminu. Potolažijo nas. da nesreč pri letenju praktično ni, predvsem pa jih je veliko manj kot z avtomobili. Panoramska vožnja traja 15
minut, relacijska pa po dogovoru. Na voljo so tudi vožnje z balonom. Če želite leteti z njimi ali želite polet podariti svojim bližnjim, je najbolje, da pokličete na telefonske številke: ZA LETENJE Marko Brčon: 041 713 539 Alojz Hauptman: 031 350 776 Samo Kenda: 041 612 593 SKOK V TANDEMU: Aleš Debeljak 041 738 717 POLET Z BALONOM Marjan Praznik: 031 331 375 Vse informacije visijo tudi na oglasni deski kluba.
Član društva lahko postane vsakdo, ki plača 10.000 SIT članarine.
V
POBRATENO
POLET OBČINO
In za konec še tole: Sredi aprila bodo poleteli v pobrateno občino Hirshaid, predvidoma z dvema letaloma, Hirshaidovei pa bodo obisk vrnili v začetku maja, ko bo k nam prišlo dvanajst pilotov z jadralnimi letali. Pravijo, da s sabo v Hirshaid vabijo tudi župana. Baje ni bojazni, da bi se mu od višine zvrte-lo.
Ksenija Medved
POHOD NA PAJCNO OB SLOVENSKEM KULTURNEM
PRAZNIKU
Hoja je človeku najbolj naravna. Da to drži,  dokazuje tudi vsako leto številčnejši jaltt^*^ - \k '^fMpHQ   pohod na Prešernov dan, letos že šesti po
MI*tl1\ š&   *7'I^HPajSs    vrs1'- Začetek poti se vsako leto spreminja,
cilj pa je vedno isti: gostoljubna počitniška hiša zakoncev Vrhovcc na Pajčni,
Polni pohodmške vneme in dobre volje smo letos krenili na pot na Viru pri Stični. V strnjeni koloni in prijateljskem klepetu smo puščali za sabo prehojene kilometre in lepe domače gričke. Prvi krajši postanek je bil v Hrastovem Dolu. Tako kot vsako leto so nas popotnike pričakali prijazni vaščani Kitnega Vrha. Topli napitki, domače pecivo in harmonika so pregnali rahlo utrujenost in povrnili dobro voljo tudi tistim, ki jim je že zmanjkovalo moči.
Po okrepčilu je bila pol lažja, korak trdnejši. Oblaki so se razmaknili in posijalo je sonce, ki nas je spremljalo do cilja. Po izvrstnem golažu, pustnih krofih, cvičku in jabolkih je v izvirnih kostumih kulturna skupina poskrbela še za duhovno sprostitev. Predstavila je Prešernovo Lepo Vido, seveda nekoliko posodobljeno, in izvedla nagradni kviz 0 Prešernu.
Rekreativnega pohoda in prijetnega druženja se je udeležilo več kot 140 navdušencev, ki se zahvaljujemo tako sponzorjem kot organizatorjem pohoda, predvsem zakoncema Mariji in Milanu.
K. K.
OBVESTILO O OTROŠKEM DODATKU
Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka, ki jim je bil le-ta dodeljen do 30.4. 2002, da morajo do 31. 3. 2002 vložiti ponovno vlogo - izpolnjen obrazec DZS.
V letu 2001 je bil sprejet nov zakon 0 starševskem varstvu in družinskih prejemkih (objavljen v Uradnem listu RS št. 97/2002), na podlagi katerega bodo spremenjeni tudi obrazci oziroma vloge za posamezne pravice s tega področja. Tako se predvidevajo tudi nove vloge za otroški dodatek. Ker pa bodo le te verjetno v prodaji šele v začetku marca, prosimo vse vlagatelje, ki že prejemajo otroški dodatek, da ne hitijo z nabavo vlog za otroški dodatek. Če bodo oddali stare vloge, jih bodo morali kasneje še dopolniti z manjkajočimi podatki.
To pa ne velja za nove vlagatelje, ki uveljavljajo pravico do otroškega dodatka na novo v mesecu februarju ali marcu. Le ti naj vlagajo V mesecu februarju in marcu vloge še na starih obrazcih, saj je zlasti pri uveljavljanju otroškega dodatka za novorojene družinske člane pomembno, da ne zamudijo trimesečnega roka in uveljavitev otroškega dodatka od rojstva otroka dalje. Le-tem bo otroški dodatek na podlagi spremenjenega zakona že dodeljen za dobo enega leta in jim v marcu ne bo treba ponovno oddati novih vlog.
Vloge za otroški dodatek lahko vlagatelji prinesejo osebno na ('enter za socialno tlelo (irosuplje ali jih pošljejo po pošti. Priporočamo, da po pošli poslane vloge oddajo priporočeni), ker le tako dobijo ustrezno potrdilo o oddani pošiljki. Vloge je treba izpolnili z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo priložena navodila ter priložijo zahtevana dokazila. Vpišejo naj tudi številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek.
Dodatna pojasnila bomo skušali objaviti v lokalnih medijih še potem, ko bodo znani novi obrazci.
Dežurstvo Centra za socialno delo Grosuplje za pobiranje vlog v Ivančni Gorici bo zagotovljeno na sedežu OBČINE IVANČNA GORICA 21. in 22. 3. od 8. do 18. ure.'
t ENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE
Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo , zapojmo mami. (T. Pavček)
Vsem ženam, materam in dekJetom krajevne skupnosti Dob voščimo za njihov praznik v mesecu marcu.
Predsednik in svet KS Dob
STRAN
PRIPRAVE NA PREPLASTITEV ASFALTA
Leta 2001 smo v vaseh Velike Lese in Male Lese s soseskama Marinea vas in Veliko Globoko končali dela na podružnični cerkvi sv. Jakoba v Lesah. Zamenjali smo dotrajano kritino na zvoniku z bakreno, zamenjali žlebove, sedaj so bakreni in uredili odvodnjavanje. Pred cerkvijo smo položili asfalt z robniki. Potem smo se vaščani Les domenili, da bomo z deli nadaljevali.
Ugotovili smo, da je cesta skozi Velike in Male Lese potrebna preplastitve. Pred tem se bodo v dogovoru s Komunalnim podjetjem in občino Ivančna Gorica zamenjale vodovodne cevi, ki so sedaj še salonitne. Oktobra smo začeli pobirati finančna sredstva, da bi se predvidoma v poletnem času položil asfalt. Vaški odbor se trudi in pobira denar vsak mesec, tako da bi vsi lažje prispevali mesečno in ne enkratno, da bi se nabralo čimprej in se z deli pričelo.
Investicija je velika, vendar bomo s pomočjo KS Krka in občine Ivančna Gorica zmogli, saj je res že skrajni čas, da asfalt skozi vasi obnovimo, ker je že močno dotrajan. S tem bomo dosegli, da bo naša vas lepa in urejena.
I.S.
VISOK ZGODOVINSKI OBISK
V našem podlistku se končuje obsežr poglavje o Rimljanih. Ob tej priliki se je mudila v naši občini visoka zgodovinska delegacija pod vodstvom dveh izrednih vojskovodij, Cezarja in Hanibala. V spremstvu sta bili dve dražestni dami: Feli-cija in Oktavija. Delegacija je ugotovila, da naše ljudstvo živi dobro, morda celo predobro. To lahko pripelje do propada evropske civilizacije. Nekaj podobnega se je primerilo Rimljanom pred tisočletjem in pol. Naključje je hotelo, daje delegacija prišla k nam ravno na pustni torek.
L.S.
ZAKAJ TAKO?
Kaj je naši mladeži, da razbija vse okrog sebe? V noči pred slovenskim kulturnim praznikom so se nepridipravi lotili telefonske govorilnice v centru in smetnjaka pred domom upokojencev v Šentvidu. Škoda je kar precejšnja. Le od kod denar za nove?
Sicer pa se tudi starejši kosajo z njimi. Samo na drugačen način. Kdo ve, kaj misli lastnik stare bele Lade ali lastnik starega rdečega juga, da ga pusti v gozdu med šentviško železniško postajo in Glogov-ico? Včasih so lastniki verjetno tudi taki, ki imajo na jeziku vedno kritično besedo do drugih.
J. M.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
V KMETIJSKI ZADRUGI STIČNA OD	
18.01.2002 DALJE	
Uprava Ivančna Gorica -tajništvo	7887-600
Uprava Ivančna Gorica - tajništvo	7887-602
Računovodja	7887-604
Direktorica	7887-609
Komerciala	7887-617
Delikatesa Ivančna Gorica	7887-620
Zadružni hram Ivančna Gorica	7887-610
Železnina Radohova vas	7887-628
Samopostrežna trgovina	
Radohova vas	7887-626
Bife na Pluski	7887-629
Skladišče semenskega krompirja in	
trgovina s kmetijskim materialom v	
Ivančni Gorici	7887-622
HKS Ivančna Gorica	7887-619
OSTALE. NESPREMENJENE	
TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Železnina Stična	7878-283
Samopostrežna trgovina Muljava	7876-303
Bife Domen Muljava	7876-303
Železnina Zagradec	7888-606
Samopostrežna trgovina Zagradec	7888-604
Bife Zagradec	7888-604
Železnina Ambrus	7801-076
	KZ Sličnu
Odrežimo rezino kruha za zdravje
.<~y  ,««5^ .-^»i  ,-^»> ,<^> ,<^y ,<5»> r^r1 f^,'  ,<S>>  r«&> i***" r*?^"  f**^ ,"55^
Uživanje raznovrstnih in uravnoteženih snovi od nekdaj predstavlja ključ do zdravega načina prehranjevanja.
Sestava žitnega zrnja s prehrambenega vidika še danes velja za skoraj popolno, zato so 'v Pekarni Grosuplje kruhom za zdravje namenili posebno pozornost.
Po več desetletjih uporabe najbolj bele pšenične moke se danes na naše mize vračajo kruhi iz polnovrednih mok, po katerih vse raje segamo zaradi njihove nizke kalorične vrednosti. Pod svojo skorjo pa praviloma temnejši kruhi skrivajo še visoko biološko vrednost, več vitaminov in balastnih snovi ter visokovrednih beljakovin. Zaradi tradicionalnih načinov priprave kruha velja Pekarna Grosuplje za pekarno, ki zdravi prehrani posveča veliko skrb. Grosupeljski kruhi so vselej pripravljeni iz najboljših, preizkušenih mok. Iz njihovih peči pa danes dišijo tudi novi kruhi in pekovsko pecivo za uravnoteženo prehrano.
^karna Grosuplje
Za izdatno malico
Zaradi različnih mok in priprave je vsak kruh posebno doživetje. Vsaka izbrana moka se ponaša s prav svojimi prednostmi in značilnostmi. Hlebec Sosedovega kruha odlikuje bogata biološka sestava, v sosedovem pecivu se, kakor v hlebcu, tudi skrivajo hrustljava bučna in sončnična semena ter lan. Njegova svežina je zaradi dodatka kislega testa naravno podaljšana, enako velja za aromatičnost in poln okus. Ovseni kruh bo dobrodošel vsem, ki sc bojujejo s holesterolom. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin, ki izvira iz ovsenih otrobov, ima kruh veliko hranilno vrednost in povečuje duševne zmogljivosti in telesno odpornost.
Polnozrnata štručka in polnozrnato pecivo v svoji sredi hrani vse prednosti polnovredne moke. Velika vsebnost balastnih snovi in vlaknin nam bodo po polnozrnati malici podaljševale občutek sitosti. Za sladokusce, ki radi jedo zdravo, so v Pekarni Grosuplje zamesili prav poseben kruh. Poimenovali so ga Moj zrnati kruh, že pogled nanj pa veliko obeta. V zrnatem kruhu se skrivajo pšenični, ovseni, pirin in ječmenov drobljcncc. Dodali so mu tudi drobljeno proso, polnozrnato pšenično moko, sončnična semena in lan. Izdatno rezino so v Pekarni Grosuplje odrezali tudi vam!
STRAN
Romarska cerkev in znamenje z nišo v zaselku Sveti Rok pri Šentvidu
Romarska < erkev sv. Roka
Sveti Rok je eden od petih zaselkov, ki danes sestavljajo naselje Šentvid. Zaselek stoji južno od jedra naselja, ob cesti Ratlohova vas -Ivančna Gorica, in ga sestavlja nekaj obcestnih domačij, vaška kapelica, ki stoji ob glavnem križišču in podružnična cerkev na griču nad njim.
Glavno znamenitost zaselka predstavlja slikovita podružnična cerkev sv. Roka. Po ugotovitvah umetnostnega zgodovinarja dr. Staneta Mikuža so cerkev dali leta 1628 pozidati šentviški verniki na čast sv. Roku, zaščitniku proti kugi. Letnica poziditve cerkve se je ohranila vklesana na sklepniku glavnega zahodnega portala. Cerkev je v osnovi še baročna, sedanjo podobo pa je dobila po nekaterih prenovah v 19. stoletju. Od zahoda proti vzhodu jo sestavljajo velik zvonik, prostorna ladja in pravokotni prezbiterij ter ob južni strani manjša zakristija. Prostornost cerkve, ter velik glavni oltar iz 1845, ki je posvečen sv. Roku, pričata o njeni romarski namembnosti. Po ust-
nem izročilu so verniki množično romali k sv. Roku še nekaj let po drugi svetovni vojni, takrat je romanje dokončno zamrlo. Po pripovedovanju njenega skrbnika (ključarja) Andreja Pajka, je v zadnjem obdobju shod vernikov pri sv. Roku le šc v času "žegnanja" (16. avgusta) in Markove procesije (25. aprila).
Po mnenju raziskovalcev božje-potništva na Slovenskem se je romanje k sv. Roku, kot zavetniku proti kugi, na Slovenskem razširilo v začetku 17. stoletja. France Pctrič omenja v eni od svojih knjig z naslovom Duša le pojdi z menoj (Božje poti na Slovenskem), tla so kugo prinesli konjski trgovci iz Varaždina leta 1624 najprej na Gorenjsko, od tu pa se je že naslednje leto razširila tudi na Dolenjsko. V knjigi Praznično leto Slovencev avtorja Nika Kureta lahko preberemo, da sv. Rok velja poleg sv. Boštjana in sv. Rozalije za najpomembnejšega zavetnika proti kugi. Priporočali so se mu bolniki, ki so imeli rane, bolne noge ali pa so se mu pri-
poročali za zdrave ude. Veljal je tudi za zavetnika vseh, ki delajo z ostrim orodjem (žarnice, krojači, šivilje in tesarji). Zanimivo je, da je bilo v cerkvi v Svetem Roku še do pred nekaj leti na glavnem oltarju ohranjenih kar nekaj voščenih votivnih darov v obliki nog in rok, s katerimi so se romarji priporočali svetniku za zdravje. Žal se do danes ni noben več ohranil.
O življenju sv. Roka je znano, da se je rodil v južnofrancoskem mestu Montpellier okoli leta 1295. Pri dvajsetih letih je odšel na romanje v Rim, kjer je odkril dar za zdravljenje kužnih bolnikov, mnoge med njimi je pozdravil tako, da je nad njimi naredil križ. Na poti domov je kmalu tudi sam zbolel za kugo. Ker ni hotel obremenjevati bolnišnice s samim seboj, se je zavlekel umret v kočo sredi nekega gozda.Tam mu je stregel angel, pes pa mu je nosil vsak dan sveži kruh. Po naključju ga najde lastnik psa in mu pomaga, da čudežno ozdravi. Svetnik se ozdravljen vrne v rojstni kraj. kjer ga nihče več ne prepozna. Doma so ga po krivem, pod sumom ovaduštva, vrgli v ječo, kjer je po petih letih v njej tudi umrl.
Omenjenemu opisu ustreza tudi podoba slike in kipa sv. Roka v Osrednji niši glavnega oltarja. Svetnik z brado je oblečen v dolg romarski plašč, na katerem ima prišiti dve školjki. V levi roki drži romarsko palico, z desnico pa kaže na kužno rano na kolenu. Ob svetniku stoji še črn pes s kruhom v gobcu.
Na Slovenskem sta najbolj znani božji poti sv. Roka Dravlje pri Ljubljani in Brežice, na Dolenjskem pa poleg predstavljene cerkve v Svetem Roku še cerkev v Stranski vasi pri Žužemberku, katero je dal postaviti stiski opat Jakob Reiprccht leta 1626. (se nadaljuje)
Dušan Slepec
KMEČKA PEC
Končno je privihrala zaželjena pomlad
in oddahnili smo si tudi vsi tisti, ki smo
letošnjo dolgo mrzlo zimo kurili kmečko peč za ljubo toploto. Takih trmastih Dolenjcev nas je i/ leta v leto manj.
Ko sem se leta 1945 stalno naselila v Višnji Gori, je bila kmečka peč Se središče življenja podeželskih družin. Mnoge gospodinje so takrat v peči še kuhale, pekle, sušile škrebcljnc, na peči pa smo sušili bučne peške za olje, korUZO itd., v zimskem času tudi perilo, posebno tam, kjer so imeli nad pečjo obešene lesene štange. Blizu je bila visoko gori tudi Stelaža s posodami za kisanje mleka. Najboljše za ta namen so bile lončene latvice. Takrat je bila pozimi kmečka peč še zbirališče družine, sosedov, znancev, zbirali so se - čeprav v popolnoma ipre menjenih povojnih razmerah - tudi še ob branju knjig, zlasti Mohorjevih. Vedno je kdo naprej bral, ostali pa so poslušali. Naročnikov Mohorjevih knjig je bilo v Višnji Gori že leta 1945 kar 129.
Naj kratko opišemo današnjemu mlademu rodu delo in orodje gospodinj pri kuhi in peki v peči. S peko kruha in ludi s peko dobrot oh raznih praznikih in zgodiščih nekatere še vztrajajo, zato je lopat za vsajanje v peč mnogim otrokom še znan. Loparje so delali gospodarji iz javorjevega ali bukovega lesa. Štirioglala železna ravna lopata za pokladanje drv v peč in za jemanje pepela ven ima pri nas v Višnji Gori celo svoje ime: veslica. Potrebno je še eno orodje, grcbljica. navadno lesena, za potiskanje žerjavice.
Važno je tudi omelo, pri nas je iz ličkov-ja. Za razpihavanjc žerjavice pa služi pihavnik - votla bezgova palica. Pri kuhanju v peči so ženske rabile več burkelj za različne velikosli Železnih loncev, v katerih so kuhale. Btlfklje so bile narejene na leskovi ali smrekovi palici. Kuhale so ludi v lončenih, vezanih loncih. Če je lonce poln, v peči ne poči. Posebno dobre jedi so bile pečene v trimlazu, lončeni kozici na treh nogah, Irimlaz pa so rekli tudi trinožnemu železnemu podstavku za posodo. Pepel so gospodinje pobirale v široko lončeno vezano posodo ali v pcpclnjak pod ognjiščem, to je v ograjen prostorček v desnem kolu.
Blizu, ob drugi sirani, je bila klop s posodami za vodo. nasproti ognjišča pa stelaža za lonce, sklednik in solnica-lese-na ali pletena. Nad ognjiščem se jc vzpenjal obok. velb, tu je bila naprava za palice, rajžlje, na katere so obešali s kljukami, žico ali s trlo meso in klobase za sušenje. I;i velb je bil zidan iz si taj moštra (zmešan pesek, apno, blato in slama). V sredi je bila linica na podstrešje, skozi katero so zračili (talovi! mačke!)
/a podkurjavo v peči so pri nas najbolj priljubljene butare, nekdaj so
Ctelali trske iz jesenovih ali hrastovih svežih polen, spaljenih v peči, in so šc sveže cepili. Dolga drva v peči raje gorijo, če so na enem koncu privzdignjena, če so bila drva slabo suha. so jih dajali v peč na eno stran sušit čez. noč. Zdevček jc bil v starih časih kamnit, cementen, kasneje lesen (hrastov). Peči so bile na zunaj
največkrat rjave ah zelene, na pečnicah so bili po starem vdolbeni kakšni srčki, sveti Florjani in razni ornamenti. Pcčnicc so gospodarji pripeljali iz Novega mesta.
Kruh so mesile ženske v mcnlrgi (miza s pokrovom in globokim predalom).
Testo so iz metrge počistile z železno
majhno strguljo. Zamescno leslo so dajale vzhajal v peharje, pogrnjene z belimi prliči in potresene z moko. Vzhajano so obrnile na lopar, tudi ta potresen z moko, pomočile in dale v pometeno peč. ki jc morala bili ravno prav ogrela, lako delajo šc sedaj. Potice in kolačke so pekle v lončenih vezanih modlih. Največji, zelo širok model z odprtino v sredi je bil določen za velikonočni kolač. Cvrcti pa niso mogle \ peči. posodo so morale potegniti k sebi, včasih tudi na ognjišče. Za polivanje posode so imele tudi poseben lesen valjar, komolec dolg. v sredini malo zožen. ( e so si zaželele, tla bi v peči bolje videle, so ob sirani ta valjar (brez ročajev) postavile pokonci, v luknjico na vrhu zataknile košček porhanta in ga prižgale. Šc hranim tak valjar, šc tiči v luknjici porhant.
Ko sem šc pekla v peči. imam na to dva spomina: žalostnega in veselega. Prvi jc takle: popoldne v začetku julija sem spekla v peči polico, šarkelj in šlruklje za žanjice. Tisto leto smo imeli dolgo njivo posebno lepe pšenice, kratke Italijanke -zvečer ob K), uri pa jc nenadna toča stolkla vse: drevje, vrtnino in ves pridelek na njivah. Veselo pa se spominjam svojih dveh vnukov, ki sta nestrpno čakala pred pečjo, da bodo hlebčki pečeni. Kakšna radost, ko sem peč odprla in odstranila zaslon - kakšne nebeške vonjave!
Mihaela Zaje
OSAMELI POMNIKI NEKDANJIH ČASOV
Ne vem, če je še kje zaradi trase nove dolenjske avtoceste bilo odstranjenih toliko starih domačij, kot se je to zgodilo v Višnji Gori. Kar zapovrstjo so izginjale Jernejčc-va domačija v Starem trgu, Šimano-va v Podsmreki ter Andrcjkatova in Pušlarjeva v Zgornji Dragi. Deloma je to mogoče razumeti le tako, da je dolina na tem odseku najožja in da zato verjetno avtoceste ni bilo možno speljati brez teh žrtev.
Ker sem potomec iz Andrej katove domačije, kjer sem kol otrok, in še
pozneje kot odraščajoči mladenič,
preživel marsikatero prijetno, neprijetno, a kljub temu nepozabno urico, me današnji izgled te doline na tem mestu še posebno čustveno prizadene vsakič, ko se peljem po avtoeesli. Pa tudi vseh drugih se vsakokrat spomnim.
Od Andrej katove stare domačije je ostala edino lipa. ki je stala na dvorišču tik ob stari makadamski državni cesti Ljubljana - Novo mesto. Pod lipo je bila svoj čas kam-nita miza in ob njej klop. Na njej je posedala moja babica. Andrcjkatova mama. na svoja stara leta, in bila je zelo vesela, kadar se je ustavila kaka prepotena konjska vprega v senci košate lipe ali je mimo prišel kak utrujeni popotnik. Takrat se je še veliko potovalo tudi peš. Andrcjkatova mama je vsakega mimoidočega ogovorila in poklepetala z njim ter tako izvedela marsikatero novico iz bližnjega in daljnjega sveta. Tudi kozarec dišečega domačega vina je dobil popotnik, če je bil posebno zgovoren, ali kos črnega kruha, če je bil lačen. Takrat še ni bilo radia in tudi časopisov na deželi niso imeli.
Še dobro, da stara mama ne more več nazaj: danes bi jo prav gotovo takoj spet pobralo, ko bi videla, da njene lepe domačije ni več nikjer in kako mimo drvi podivjana, brezdušna pločevina. Le kam se ji lako zelo mudi. Morda pa te hitre avtomobilske prikazni bežijo same pred seboj ali pa se lovijo med seboj in se nikakor ne morejo ujeli in se kaj pogovoriti.
Pri Piišlarjevih je ostal samo stari kozolec, toplar. kot smo mu rekli, in tudi ta nemo strmi v dirkajoči
promet mimo in nikakor ne more razumeti tega strašnega nemira današnjega časa. Na tej kmetiji smo se pogosto igrali kratkohlačniki z okoliških domačij. Radi smo zahajali tudi na Tičkov travnik preko prašne ceste - tam je bil namreč speljan melioracijski jarek, ves obrasel z grmovjem, in v njem so bili v vročem poletnem času tako čudoviti tol-munčki zaostale vode polni žab. pupkov. povodnih ščipalcev in ribic, nad gladino pa so se spreletavali čudoviti kačji pastirji, pa tudi obadov ni manjkalo. Pušlarjeva Irance in Leon se tega še prav gotovo spominjata.
Na Šimanovo domačijo imam žal bolj neprijetne spomine. Tam je bila med drugo svetovno vojno vedno italijanska vojaška zaseda, ker jc bila lo zadnja hiša v vrsti ob cesti in je spadala pravzaprav že v Podsmreko. Verjetno so Italijani tam pazili na progo in prežah na morebitne partizanske kurirje. Si lahko mislite, kako je bilo domačim, ko so morali vsak dan gledati nepovabljene prišleke'.'
Za Jernejčevo domačijo v Starem trgu lahko povem, da nanjo spominja le še del sadovnjaka, kjer je Jernejčev oče včasih prideloval dobri dolenjski sadjevec in slivovko. Ker je imel doma kar tri hude ženske, poleg žene in hčere je bila pri hiši še stara teta, ki so mu vse po vrsti prepovedovale to delo in so menda že pridelano žganje zlivale v bližnji potok Kosco, je oče zelenke z žganjem zakopaval kar v sadovnjaku.
Ko je bila preko Jernejčevega sadovnjaka začrtana trasa za novo cesti > Ljubljana - Zagreb, so buldožerji pri planiranju trase odkopali skrbno zapečatene steklenice 10 in več let starega sadjevca in slivovke. Ko so delavci preverili vsebino ene steklenice in ugotovili žlahtno vsebino, so menda traso čez sadovnjak prerili več, kot je bilo treba, in tudi delo je bilo končano v nekaj urah.
Vidite, kdaj bi Dolenjci že imeli končant) avtocesto vsaj do Novega mesta, če bi bilo več Jernejčevih sadovnjakov.
Valentin Skubie
8
STRAN
KRATKE KULTURNE
(pripravlja Ksenija Medved)
FOLKLORNA SKUPINA VIDOVO POVABLJENA V AVSTRIJO
Na priporočilo državnega selektorja za folklorne skupine dr. Bruna Ravnikarja so na festival Alpe Adria, ki bo predvidoma potekal od 7. do 8. junija v St. Veit-Galnu, povabili šentviške plesalce. Na udeležbo so, kot pravijo, že pripravljeni.
NOV PARKET V AMBRUŠKI DVORANI
Ambrušani so se resno odločili, obnoviti kulturni dom, in to jim iz dneva v dan bolje uspeva. Omembe vredni so ti premiki zato, ker so si krajani, kot vemo. tega dolga leta želeli, dom pa je zaradi znanih zapletov propadal. Pred kratkim je dvorana dobila nov parket.
GOSPODA GLEMBAJEVI V STIČNI
16. 3. in 23. 3. ob 19. uri bosta v Stični premiera in ponovitev predstave Gospoda Glembajevi, katere režiserje Igor Gruden, igralci pa člani gledališke skupine Drzne in lepi. Karte bodo na voljo v predprodaji v trgovini Vele od 10.3. dalje, število vstopnic pa bo omejeno.
GAŠPER GENORIO REŽIRA OTROŠKO PREDSTAVO
V okviru skupine Drzni in lepi pripravljajo tudi predstavo za otroke, ki naj bi luč sveta zagledala sredi aprila. Tako si obetamo osvežitev naših odrov tudi za najmlajše. Naj še zaupamo, daje osvežitvi ime Čombo- sončni kralj.
LETNI KONCERT V ZAGRADCU
V soboto. 16.3., ob 19. uri bo v kulturnem domu v Zagradcu letni koncert pevskega zbora in folklorne skupine.
LETNI KONCERT V ŠENTVIDU PRI STIČNI
V soboto, 23. marca ob 19. uri bo v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični podoben letni koncert, vendar pevskega zbora in folklorne skupine Vidovo.
SREČANJE MLADIH NOVINARJEV
4. marca je v knjižnici v Ivančni Gorici potekalo srečanje mladih novinarjev iz občine Ivančna Gorica pod mentorstvom Klasjevih novinarjev in v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica. Izdelke bomo predstavili v naslednji številki Klasja, in sicer v posebni prilogi, imenovani Klasek.
KAKO PASTI V ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Drzne in lepi so pred kratkim s svojo igro Kako pasti v... Ljubezen, ki jo je režirala Simona Zorc-Ramovš, gostovali v Grosupljem. Med gledalci smo videli tudi Jurija Rudolfa, selektorja JSKD. Videti je bil zadovoljen. Ker so se Drzni prijavili na festival Gledališke vizije, kjer sodelujejo skupine, ki preizkušajo nove izzive v teatru, si domišljamo, daje selektorjevo zadovoljstvo tudi recept za to, kako pasti v Šentjakobsko gledališče. Če ne tako, pa skozi vrata Linhartovega srečanja. Držimo pesti.
PREMIERA GLEDALIŠČNIKOV NA KRKI
V režiji Marjane Hočevar nastaja gledališka predstava tudi na Krki. Predvidoma bo premiera le-te v aprilu.
vabi k vpisu v:
m  OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
(izobraževanje je brezplačno)
M NEMŠKI JEZIK - I. stopnja (80 ur)
3 5.000,00 Sit (z literaturo in brez 20% DDV)
M HIGIENSKI MINIMUM
(obnovitveni)
M upravljalec TGM, DVIGAL ali voznik VILIČARJA
Informacije: www.ciktrebnje si: CTK Trebnje, Kidričeva 2, Trebnje, _ 07/34 82 100
Devetega pohoda po Jurčičevi poti se je udeležilo več kot 4000 ljudi
TOKRAT JE BILO VREME POHODNIKOM NAKLONJENO
Na predvečer pohoda so v Višnji Gori odprli razstavo.
Tudi letošnja prva sobota v marcu je na 15 kilometrov dolgo pot od Višnje Gore do Muljave privabila veliko ljudi. Tisti, ki so bili zadolženi za štetje, so nam povedali, da so ob prvi kontrolni točki pred Mestno hišo v Višnji Gori našteli 3200 pohodnikov, a ker so se mnogi odločali za druga izhodišča, je končna ocena udeležbe pristala na števil-
kazale na to, da je ta pohod zelo zanimiv za vse Slovence, saj bi težko rekli, da je manjkala kakšna regija. Najprej so si udeleženci pohoda po Jurčičevi poti v Višnji Gori lahko ogledali cerkev svete Ane, potem pa so pred Mestno hišo prvič žigosali dnevnike in si na Čandkovi domačiji ogledali razstavo. Pred njimi je bila najprej razmeroma strma pot proti
Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Marjan Rožič.
ki štiri tisoč. Šc v petek, 1. marca, so mnogi ljubitelji hoje v naravi kolebali, ali naj se naslednji dan odpravijo na pot ali ne, saj je bilo nekaj dni prej vreme še sila muhasto.
NA PREDVEČER SO ODPRLI RAZSTAVO NA ČANDKOVI DOMAČIJI
Na predvečer pohoda je župan Jernej Lamprct na Čandkovi domačiji v Višnji Gori odprl drugo samostojno razstavo del kiparja, rezbarja in slikarja Cirila Povšeta iz Trebnjega, v kulturnem programu pa je zelo profesionalno nastopila še kantavtorica Stanka Macur iz Krškega. Skozi zanimiv program je zbrane popeljal Rudi Škof iz Novega mesta, ki mu je predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora Slavko Kastelic na koncu podelil posebno plaketo za večletno sodelovanje pri pripravi različnih kulturnih prireditev v starodavnem mestecu na robu ivanške občine.
VIŠNJA GORA JE ZA EN DAN POSTALA VELIKO PARKIRIŠČE
Naslednji dan - v soboto - je šlo zares. Že navsezgodaj so se v Višnjo Goro, kjer je začetek pešpoti, začeli zgrinjati osebni avtomobili, avtobusi, precej pohodnikov pa je prihajalo tudi z vlaki. Registracije na vozilih so
Staremu gradu in naprej na Polževo, kjer se pri cerkvici svetega Duha vzpon zaključi. Čakal jih je le še spust prek Malih Vrhov do razvalin gradov Roje in Kravjek mimo Oslice do Muljave. Najbolj zagnani tam še
niso zaključili svoje sobotne rekreacije, saj so se odpravili naprej do izvira reke Krke.
BOGAT PROGRAM NA MULJAVI
Ob 11. uri so v Galeriji Kresnička na Muljavi odprli razstavo treh generacij dijakov Dijaškega doma Vič, ki je nastala pod vodstvom Borisa Prokofjeva. Muljava se je, zahvaljujoč odlični organizaciji vodje JSKD OI Ivančna Gorica Tatjane Lamprct, izkazala s pestrim programom: sam župan Jernej Lamprct je v vlogi Krjavlja odigral odlomek iz Desetega brata, nastopili so pevci vokalne skupine Slavček, harmonikarji s Krke in ansambel Tik tak. Letošnji slavnostni govornik (po Jurčičevi poti je šel z ženo prvič) jc bil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je za Klasje povedal, da se mu jc zdela pot zanimiva oblika druženja različnih generacij, seznanjanja s pokrajino, zgodovino, rezultat tega pa je bilo enkratno doživetje. "Dobro je, da imamo v Sloveniji razvito društveno življenje. Danes, na primer, je bilo dejavnih veliko občinskih turističnih, planinskih in kulturnih društev, aktiv kmečkih žena, in če tega ne bi bilo, ne bi bilo tako prijetno. Letos je v slovenskem turizmu posebna pozornost namenjena naravnim vrednotam in kulturni dediščini, perspektiva našega turizma pa je vezana predvsem na to, kako bomo znali te lastne lepote ter vrednote izkoristiti."
Se pred odlično odigrano vlogo Krjavlja smo o vtisih s poti povprašali Jerneja Lampreta, ki je dejal, da je ta pohod za Občino Ivančna Gorica zelo pomemben, kajti veliko ljudi si del naših znamenitosti ogleda kar na tej poti. "Ponovno odprti hotel Polževo je bil eden lepših postaj moje današnje poti. Deset let smo se lahko le prerekali, kdo je lastnik, komu je bil ta objekt podarjen, čigav je, zdaj to ni več pomembno, pomembno je, da je odprt in da bo ponudba čim boljša."
Janja Omahen
Jernej Lamprct se je odlično znašel tudi v vlogi Krjavlja.
STRAN
13
PREDSTAVLJAMO VAM JURČIČEVO NAGRAJENKO ZA LETO 2001, MARIJO STRUNA
V prejšnji številki Klasja smo objavili obrazložitve za podelitev letošnjih treh Jurčičevih nagrajencev. Spomnimo se, kdo so bili: Tatjana Bradač iz KD Ambrus, Alojz Ihan iz KI) Muljava in Marija Struna iz PD Šentvid. Vse tri vam bomo tudi predstavili, tokrat Marijo Struna.
Marija Struna je svojo mladost preživljala v Ljubljani, in sicer v Šiški. V družini so bili trije otroci, ona in dva brala. Sama pove, da so rasli v pravem družinskem vzdušju. Ker je njen oče sicer doma iz Dolenje vasi pri Grosupljem, je velikokrat počitnice preživljala lam na kmetiji. Kot meščanki so ji bila to prva srečanja s kmečkim življenjem. Tega
je vzljubila tudi ob obiskih sestrične v Radanji vasi. Tu je srečala tudi svojega bodočega moža. Priženila se je sem in delo na kmetiji je tako postalo njen vsakdan. Rodili so se jima štirje otroci. Ko je bil najmlajši star deset mesecev, se ji je med padcem v silosno jamo smrtno ponesrečil mož.
Marija pripoveduje zgodbo o tem in iz oči se ji zrcali odločenost, ki jo je verjetno premogla že takrat: da bo za to, da otroci nc bodo čutili pomanjkanja, storila vse. Takrat so ji, kot pravi sama, veliko pomagali starši in prijatelji. Z delom na kmetiji se je večinoma spopadala sama, prav tako je hodila še v službo in morala skrbeli za otroke. Zaposlena je v IMI' Livarju, tovarni armatur.
sedaj že triindvajseto leto kot referentka kontrole.
Tako skoraj nc bi smelo biti prostora za žalost, vendar ko so otroci nekoliko zrasli, je vseeno začutila, tla mora med ljudi in poskrbeti tudi zase. Pred dvanajstimi leti je zato prišla v Pevsko drušvo Šentvid in najprej sodelovala v zboru kot sopranistka. Kasneje seje pridružila še gledališki skupini kot igralka. Člani društva so o njej pripovedovali predvsem kot o človeku, ki mu nikoli ne zmanjka dobre volje. Tudi sama prisega na pozitivnost in pravi, da iz nje črpa energijo.
To potrdijo tudi drugi. Pravijo, tla jih vedno rada "pocrklja" s slastnimi dobrotami iz svoje kuhinje, da je vedno pripravljena pomagati in je kak teden pred nastopi tudi vsak dan v dvorani, kjer pomaga pospravljati, doma peče svoje slavne štrukeljec in hodi na vaje.
Občutek smo dobili, da je Marija dobila Jurčičevo nagrado predvsem zaradi predanosti, zaradi tega, ker ji je dobro počutje drugih vedno pred njenim počutjem. Taka je menda povsod: doma, ko zbere družino za slavnostno mizo. ko otrokom pomaga pri gradnji, varstvu vnukov, ali v službi, ko organizira izlete za sodelavce.
Želimo ji še veliko lepih trenutkov v PD Šentvid.
LIKOVNA RAZSTAVA METODE CRNKOVIČ IN JELKE ROJEČ
V časti "ženskih" praznikov se bosta javnosti v šentviški galeriji predstavili ustvarjalki, ki sta v kratkem času prejeli kar nekaj priznanj. Otvoritev razstave bo v petek, 15.3.2002, ob 9. uri. na ogled pa bo vsako soboto in nedeljo od K. do 15. ure do-31.3. 2002.
V zloženki izvemo nekaj več o likovnicah. Besede o Metodi Crnkovič smo povzeli v celoti, zapis o Jelki Roječ pa je bil v prejšnji številki Klasja. Zato mogoče le še vabilo na ogled razstave.
Metoda Crnkovič se je rodila 1964 v Litiji in je z likovno dejavnostjo povezana že od otroštva. Diplomirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani - smer likovna vzgoja-geografija - in se odločila še za študij psihologije. Po diplomi tlela kot psihologinja in tudi podiplomski študij je s področja psihologije.
Njeno delo je pomembno povezano z. likovnim izraža-njem, oba poklica se dopolnjujeta in ne izključujeta. Kiparstvu namenja večino prostega časa. To za Metodo Crnkovič ni samo "hobi", je mnogo več: je izražanje čustvenih stanj, ki jih doživlja sama in jih kot psihologinja opazuje pri drugih ljudeh.Kljub poglobljenemu izrazu pa so linije njenih kipov lepe, nežne, lirične in v opazovalcu vzbudijo željo, da bi se jih dotaknil.
Dela pretežno v bronu, se nenehno uči in spoznava tudi področje kiparske tehnologije.
Več let je zbirala pogum za razstavljanje, leta 1999 pa je svoje kipe prvič predstavila ttidi drugim. Spoznala je, da ji razstvaljanjc odpira komunikacijo med njenimi deli in ljudmi. Morda je tudi zalo sprejela povabilo Kulturnega društva likovnikov iz Šentvida k sodelovanju.
DOBER GLAS SEZE V DEVETO VAS
Ta pregovor vsekakor drži za mladinski pevski zbor, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gledališče Krka. Letos jih je namreč gospa Vida iz Postojnske jame Turizem d.d. Postojna povabila v Postojnsko jamo. Tako smo 30. decembra 2001 v Postojnski jami. v koncertni dvorani, lahko prisluhnili ubranim glasovom našega pevskega zbora, ki ga vodi Mihelca Grm. Nastop ob živih jaslicah v božičnem času je res nekaj posebnega in pomeni velik uspeh za tako mlad pevski zbor. Le tako naprej, saj smo se ponovno prepričali, da pregovor "dober glas seže v deveto vas", drži.
Danica l'etn<
Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17 1295 IVANČNA GORICA (v bivših prostorih Traiga) tel.št.: 01/7878-121 http://www.gro.sik.si e-mail:sikivancna(<7 gro.sik.si
ODPRTA:
pon. in sre. od 13. do 18. ure tor. in čet. od 9. do 14. ure pet. od 12. do 17. ure
POSLOVANJE: po Poslovniku knjižnice za knjižnično mrežo Knjižnice Grosuplje (v prilogi cenik in pravila za uporabo osebnih računalnikov): dostopen na Internetu in v knjižnicah
DODATNE DEJAVNOSTI:
• ure pravljic, igralne ure s knjigo (primerno za otroke od 5. do 10. leta starosti): odvijajo se po koledarju prireditev
• likovne razstave in fotografske razstave (trenutno razstava Darje Gros Podobe Peruja)
• knjižni kviz za osnovnošolce: na Internetu pod http://www.gro.sik.si/kviz.htm
• akcija za petošolce in šestošolce Zakladnica vesolja
• medbibliotečna izposoja, poizvedbe po Internetu, zakupljena baza IUS-Info (pravniška baza), poučni CD-romi, kasete, videokasete, časopisi...
Tekmovanje za Martinovo majoliko
Kot lansko leto je tudi letos društvo harmonikarjev Krka organiziralo srečanje harmonikarjev z naslovom Tekmovanje za Martinovo majoliko. Udeležujejo se ga najboljši harmonikarji iz vse Slovenije. Veliko je med njimi tistih, ki so si na tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubcčne prislužili nagrado. In ker so se ga udeležili tekmovalci z velikim znanjem igranja na diatonični harmoniki, je bilo tudi muziciranje na zavidljivi) visoki ravni. Zato je komisija imela izredno težko nalogo, izbrati najboljše v posamezni starostni skupini.
Med najmlajšimi je zmagal Tibor Dergan. v skupini od 15 do 19 let Jernej Kolar, v skupini od 20 do 40 let Matej Pečan, med najstarejšimi pa je bil najboljši Ivan Šekoranja.
Martinovo majoliko pa je prejel Matej Pečan.
Vsi tekmovalci so bili zadovoljni z izvedbo tekmovanja in so obljubili, da se novembra spet srečamo na tretjem tekmovanju za Martinovo majoliko na Krki.
RAZSTAVE, PRIZNANJA, NAGRADE
1999: Skupinska razstava Zvnk-prostor, Ljubljana, Mestna hiša,
2000: skupinska razstava Erotika in neskončnost telesa, Ljuhlajana, Mestna hiša, odkupna nagrada,
2000: razstava ob Srečanju psihoterapevtov Slovenije, Portorož, Hotel Emona,
2001: skupinska razstava (>rdi kipi, Ljubljana, Mestna hiša, odkupna nagrada za kip Depresija,
2001: skupinska razstava /lata pakta 2001, Velenje, Velenjski grad, certifikat kakovosti Zveze likovnih društev
Slovenije za kip Hrepenenji', 2001: skupinska razstava. Zaključna razstava Zveze likovnih društev Slovenije, Trbovlje, Delavski dom.
O Jelki Roječ pa tokrat le osvežimo spomin.
2000: Skupinska razstava, Kx temporc Gradišče 2000:
Samostojna razstava. Knjižnica Grosupljc-cnota Ivančna Gorica
2001: Skupinska razstava. Risba in grafika, Ljubljana, certifikat kakovosti za grafiko
2001: Skupinska razstava Zlata paleta 2001, Trbovlje, Delavski dom, prejela Zlato paleto za grafiko v  letu 2001.
Antonija Novak
EKONOMSKA FAKLULTETA Ljubljana v študijskem letu 2002/2003 vpisuje v .študijskem centru CIK TREBNJE \Ij)w v program
VISOKE POSLOVNE ŠOLE
(l.. 2., 3. in -L letniki organizirane kol ŠTUDIJ NA DALJAVO
Informacije www.ciktrcbnje.si: CIK Trebnje, Kidričeva 2. Trebnje,
07/34 82 100__
14
STRAN
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
IVANČNA GORICA IN VIŠNJA GORA
Osnovna Šola Stična je v okviru letošnjega kulturnega praznika organizirala dva /clo uspela večera glasbe, besede in plesa. Prvi kulturni večer je bil 6. februarja v Višnji Gori. drugi pa naslednji dan v Ivančni Gorici.
Na obeh svečanostih so sodelovali učenci in učitelji centralne šole Stična in vseh njenih podružnic.
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov je bila bogato popestrena z instrumentalnimi, recitacijskimi in plesnimi nastopi učencev in učiteljev. Lepo je bila predstavljena tudi knjiga avtorjev Zlate Kastelic in Jožeta Primca KRVAPIVC - zbirka ljudskih pripovedi, nabranih po naših in sosednjih krajih.
Posebno lepo doživetje pa sta bila nastopa glasbene skupine učiteljic iz osnovne Sofe Dtagotin Kette Novo mesto in novoustanovljenega orkestra učiteljic osnovne šola Stična, dopolnjenega z nekdanjimi učenci te šole. V tem delu programa je svoje pesmi recitirala pesnica Heda Kastelic iz Novega mesta.
Na obeh prireditvah so bila podeljena učencem in učiteljem priznanja in knjižne nagrade za večletno delo na kulturnem področju.
L. S
AMBRUS
Slovenski kulturni praznik smo v Ambrusu proslavili na sam praznik, t.j. S. februarja. "Dokler beseda materna slovi, časti se narod in oživlja, kakor pa beseda materna umira, peša tudi narodova moč." je svaril blaženi Anton Martin Slomšek. Slovenski kulturni praznik je tudi praznik slovenske besede. Nepregledna je vrsta naših mater in očetov, ki so stoletja varovali slovensko besedo. Le-ta je sedaj strnjena v dveh obsežnih knjigah: Slovenskem pravopisu in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Z veliko ljubeznijo so bedeli nad njo, da sojo ohranjali iz rod v rod. Najsi bosta likovna in glasbena umetnost še takt) čudoviti, duša narodova je v jeziku, materini besedi.
Proslavo sta popestrila domači moški pevski zbor pod vodstvom Cirila Hočevarja ter gostje - godalni kvartet z Brezovice pri Ljubljani pod vodstvom prof. Rudolfine Av.šič. recitatorji pa so predstavili nekaj misli o narodu in materni besedi.
Stane Zupančič
ZIBENSRIT in shovv dance
4. revija otroških folklornih in plesnih skupin ohčin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v Kulturnem domu Ivančna Gorica
ga. improviziranega, drže telesa, lepote gibanja, zdravja in zadovoljstva ob obvladovanju telesa.
Prisrčno srečanje je povezovala Nataša Dežman, kije tudi oblikovala imenitno sceno.
Seveda pa tako ustvarjalnih otroških predstavitev ne bi bilo brez sodelovanja in podpore vodstev vrtcev in Sol.
Srečno, kličemo izbranim skupinam !
Strokovni spremljevalki Majda Nemanič in Katarina Macuh sta se odločili, da naše območje na medob-močnih srečanjih zastopajo : -v Ribnici, 14. 3. 2002 : Otroška folklorna     skupina Vidovo Šentvid z mentorjem Boštjanom Genorijem in Otroška folklorna skupina OŠ Kopanj z mentorico Olgo Gruden ; - v Ljubljani pa 8. 5. 2002 : Plesna skupina Marjetice z mentorico Polono   Lamprct   ter plesna skupina Pikice OŠ Šmarje z mentorico Darinko Šttipnik.
Mladim plesalcem čestitamo !
Za JSKD ()l Ivančna doma Tatjana Lampret
Kurenti so odgnali zimo, Valentin je zdramil naša nežna čustva, veselimo se prvih zvončkov, teloha in gotovo najbolj sproščenega gibanja v naravi.
In vsemu lepemu, veselemu smo dodali prijetno srečanje.
Prepustili smo se plesnim postavitvam, domiselnim vsebinam, otroškemu izročilu, igram,
izštevankam, šegam, povezanim s plesi. In mentorjem na nevsiljiv način uspeva seznanjati otroke z ljudskim izročilom. O tem so nas prepričevale kar štiri skupinice -otroška folklorna skupina s Podružnične šole Kopanj z mentorico Olgo Gruden, otroška skupinica Podružnične šole Ponikve z mentoricama Matejo Hočevar in Marino Prhaj ter dve skupini Vidovo Šentvid z mentorjema Gregorjem Hribarjem in Boštjanom Genorijem.
Spoštljiv odnos do našega ljudskega izročila, spoštljiv odnos do glasbenih in gibalnih zvrsti tega trenutka.
V drugem delu so se predstavile štiri plesne skupine, ki so temperaturo še zvišale.
- Kaličopko - skupinica razigranih račkic iz Vrtca Tinkara Grosuplje in mentorica Ncvenka Kocjančič,
- Pikice - tokrat ljubke mačkice s Podružnične šole Šmarjc-Sap in Z mentorico Darinko Šttipnik,
- in sveži skupini z OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični pod vodstvom Martine Zaje in Polone Lampret.
Še ena potrditev - vzgojiteljice in učiteljice se še kako zavedajo pomena gibanja - koordiniranega, izrazne-
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Na Krki smo s prireditvijo v Družbenem centru, ki je pritegnila veliko število naših sokra-janov, počastili kulturni praznik.
Proslavo so pod mentorstvom svojih prizadevnih učiteljic pripravili otroci Osnovne šole Krka. na pomoč sta jim priskočila otroški in mladinski pevski zbor.
Sledili smt) vrsti prikupnih nastopov, ploskali neutrudnim šolarjem, včasih pa tudi držali pesti, da bi se izvili iz simpatične zadrege.
Recitacije in kratki igrani prizori, nalop dveh mladih harmonikarjev, pa seveda ubrana pesem, ki je izzvenela v Zdravljiei; to je bil naš poklon slovenski kulturi in velikemu poetu.
KI) Krka
KOMORNI VEČER
Vsem, ki se vam je sobotnega večera 16. februarja ztlela bela cesta prenevarna, da bi se potlali v Dom krajanov v Temenico, lahko posredujemo le ujeti vizualni trenutek prečudovitega večera, (ilasove. ki so jih v glasbena sozvočja pričarali pianist Janko Kastelic, flavtistka Milena Peric in harfistka Sofia Ristic smo prisotni z vsem spoštovanjem do lepega dobesedno "trpali" v svoje ušesne polže, da bi jim v svojih mislih lahko prisluhnili še kdaj.
Vrhunski mednarodni umetniki, ki smt) jih predstavili že v prejšnjem Klasju, so izvedli takle program.CTaude Debussv: Sakralni in profani plesi za harfo in klavir: Olivier Messiaen : La meric noire za flavto in klavir, Vito Žuraj: Tango za flavto in klavir, VVoll-gang Amadetis Mozart: Koncert za flavto in harfo v C- duru K.299 s spremljavo klavirja. Dopolnilo glasbenemu dogodku, je bila ttitli slikarska razstava Jelke Roječ in recitacija gospe Martine Setlej. V knjigi vtisov se je nekomu zapisalo: " Kultura Temenice se je zopet izkazala!" Hvala in verjamemo mu.
Članica Kulturnega društva Temenica
DESETI BRAT NA MULJAVI
V Klasju št. 9 oktober-november 2001 je prispevek Mihaele Zaje Popoldne v t iorenji vasi. v prispevku je omenjeno tudi prvo igranje Desetega brata na Muljavi. V njem je nekaj netočnosti o igralski zasedbi.
Predstavljam nekaj podatkov o odigranih predstavah Desetega brata na Muljav i.
Prvič so prikazali to delo na Muljavi pod Gričarjevim toplerjem 8. septembra 1911. leta. v izvedbi maturantov gimnazije iz Ljubljane, v glavnem dolenjskih fantov. V spominski knjigi v Jurčičevi rojstni knjigi piše, ja ^ na Muljavi odigrali igro Deseti brat naslednji igralci in sodelavci: Ivan Zore iz
Stične. Ivan Mehle. France Lipah. Vinko Zore, J Bavdek, Lovro Kle-menčič iz Radohove vasi, Franc Hočevar s Potoka pri Muljavi (sorodnik J, Jurčiča) . Vinko Zalokar, Jožko Jereb, Ana Dolinšek. Anica Jerinova, Lovro .levnikar iz Šentvida, L. Mihelčie. J. Zupančič. Nekaj podpisov pa je nečitljivih. Iz zapisa v knjigi ni razvidno, kdo je odigral katero vlogo. Ugotovljeno pa je. da je France Lipah igral Marlinka - Desetega brata in nc Krjavl-ja. Manico pa Anica Dolinšek.
France Lipah je rad zahajal na Muljavo in sem sc mnogo pogovarjal o tej igri z njim in Francem Hočevarjem, kije bil domačin. 8. septembra 1945 smo na
Muljavi zaigrali Desetega brata, ki gaje sorežiral z Marto Oplenac France Lipah. Sam sem igral Desetega brata in mi jc pokojni Lipah mnogokrat povedal, da je bila tudi njegova prva vloga, ki jo je igral 191 1. leta na Muljavi, prav vloga Desetega brata. Ne izključujem možnosti, da je Tinca Končina odigrala kako drugo vlogo, ne pa Manice.
Leta 1924 je novoustanovljeno PGD Muljava, ki je bilo tudi nosilec kulture, to igro spet zaigralo pod Gričarjevim kozolcem. Leta 1951 je ponovno, skupno z učiteljem Jožctom Perkom. režiral igro Deseti brat na Muljavi, in to že v novozgrajeni dvorani.
Takrat je bil Deseti brat zadnjič odigran v dvorani ali pod kozolcem, ker se je nato igral na prostem pri Jurčičevi domačiji. 1964. leta so ga prvič odigrali
na prostem, in tO v nekoliko prirejeni Govekaljevi dramatizaciji. Režirala ga jc Danica Kastelic. 1966. leta smo kot spominsko proslavo ob stoletnici izida prvega slovenskega romana Deseti bral lc-tega spet uprizorili. Novo dramatizacijo, strogo po romanu, je naredil Janez lažen iz. Ivančne Gorice.
Leta I9K5 je bila ponovna uprizoritev DH na že urejenem letnem gledališčti na Muljavi. Dramatizacija Janez Lržcn, režija pa Dane Zupančič in Janez Lržcn. Igra jc bila zelo obiskana, saj je bilo na eni predstavi več kol 250(1 gledalcev iz cele Slovenije. Prav tako je bilo tudi naslednje leto. Vsako leto smo odigrali po pet predstav.
Tudi leta 1992 in 1993 jc Desetega brata na Muljavi dramatiziral in režiral Janez Hržcn. Leta 1993 je pretlstavo
posnela TV Slovenija, za televizijsko
predvajanje. Izdala je tudi kaseto. Leta
1999 je bila v letnem gledališču na Muljavi poslovilna predstava DH od režiserja Janeza Lržcn a in igralca vloge Krjavl-
ja Toneta Tekavca. Slednji je Krljavlja igral od leta 1954. Letos pa bo ob 2(l-lct-nici rednih vsakoletnih predstav Jurčičevih del v letnem gledališču na Muljavi zopet predstava Desetega brala v režiji in dramatizaciji Danice Kastelie.
Razen DH so bila do sedaj dramatizirana in odigrana še naslednja Jurčičeva dela: Sosedov sin, Domen, kokovnjači, Jurij Kozjak, Tihotapce, Cvet in sad, Kloštrski žolnir in Doktor Zober.
t iril Jurčič
STRAN
15
Intervju z našim vrhunskim šahistom Markom Tratarjem ob nedavnem izvrstnem dosežku
ŠAHOVSKA OLIMPIJADA IN VELEMOJSTRSKI NASLOV STA GLAVNA CILJA
Kdo ne pozna 27-letnega Marka Tratarja z Vira pri Stični, med drugim tudi že "naj" športnika naše občine? Takih v naši občini najbrž ni na pretek.
Marko je konec januarja letos ponovno opozoril nase z izvrstnim dosežkom na mednarodnem šahovskem turnirju v Ljubljani ob 90-letnici Ljubljanskega šahovskega kluba ( LŠK ). V konkurenci odličnih šahovskih velemojstrov ( Beljavski, Nisipeanu, Pavasovič, Volokitin, Svešnikov, Farago in Harlov ) jc v desetih partijah dosegel 6 točk in s tem spravil pod "streho" 1. bal za velemojstra.
Mojemu vabilu za intervju se je prijazno odzval in kar po telefonu sva opravila kratek klepet, med katerim mi je "navrgel" nekaj informacij, ki so zanimive tudi za bralce Klasja.
Marko, je ta ljubljanski dosežek tvoj največji uspeh v karieri?
Da, to je dosedaj moj največji
uspeh.
Bi še kak rezultat postavil ob bok temu ljubljanskemu?
Letošnji dosežek je gotovo najbolj odmeven navzven in mi je formalno tudi največ prinesel. Sicer pa sem še večji uspeh dosegel leta 1999 na državnem ekipnem prvenstvu ( državna liga ), kjer mije uspel praktično neponovljiv dosežek, a žal ni štel za šahovsko rating lestvico.
Kaj pomeni v praksi osvojeni 1. velemojstrski bal? Koliko ti še manjka, da postaneš velemojster?
Da postaneš velemojster moraš v svoji karieri osvojiti 3 bale za velemojstra. Da pa jih osvojiš mora biti turnir ustrezno močan, sam pa moraš doseči v močni konkurenci predpisano število točk.
Je te tri bale potrebno doseči v določenem času, kije omejen?
Ne. Včasih je bilo to obdobje omejeno, sedaj pa ni. Važno jc, da osvojiš 3 bale, ni pomembno v kakšnem časovnem razmiku. Seveda je bolje, da jih čimprej.
Koliko imamo trenutno v Sloveniji šahovskih velemojstrov?
Med še aktivnimi jih je pet: Georg Mohr, Duško Pavasovič in trije naturalizirani- Beljavski, Mihaljčišin in Sermek. Med tistimi, ki niso več aktivni pa sta še Bruno Parma in Stojan Puc.
Kaj je tvoj glavni cilj v karieri? Seveda je to velemojstrski naslov, saj ta poleg časti prinese tudi
finančne ugodnosti. Od šaha se z mojim trenutnim ratingom ne da
živeti.
Letos oktobra bo pri nas na Bledu šahovska olimpijada. Kakšne možnosti imaš, da prideš v reprezentančno ekipo?
Kapetan nas je 7 šahistov že povabil na priprave za olimpijado. Menim, da je že prej omenjenih 5 velemojstrov "sigurnih", v ekipo pa pride še eden. Ali bom to jaz ali pa Grosar. To bo seveda odvisno od letošnjih rezultatov na turnirjih, od uspeha na državnem prvenstvu, itd.
Kje boš torej letos lovil točke za naslednji velemojstrski bal oz. za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo nastopala na olimpijadi na Bledu?
V začetku maja sem povabljen v slovensko reprezentanco za tradicionalni srednjeevropski Mitropa pokal, nato bom še maja in junija nastopil na nekaterih mednarodnih turnirjih. 3. avgusta se začne državno prvenstvo, nato priprave za olimpijado in oktobra upam, da bom nastopil še na olimpijadi.
Tako kot Marko tudi jaz upam, da se bo uvrstil na šahovsko olimpijado, saj je to zelo odmevno tekmovanje, ki je povrhu vsega letos pri nas. Seveda pa mu skupaj zaželimo, da bi tudi velemojstrski naslov čimprej spravil pod streho, saj kot pravi Marko, se to tudi finančno splača. Denar pa ti na stara leta tako ali lako veliko ne pomaga.
Simon Bregar
ODLIČNO STRELJAJO, ŠE BOLJE TOLČEJO
Dijaki in dijakinje Srednje šole .losipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice so se odlično odrezali na nekaterih športnih tekmovanjih v novem letu. Predvsem v badmintonu, kjer so na tekmovanju dolenjske regije pobrali skoraj vse, kar se je dalo. Nastopili so z dvema ekipa oz. štirimi posamezniki.
Med ekipami je prvo mesto osvojila ekipa SŠ JJ Ivančna Gorica I ( ekipa v sestavi Ncjc Vojnovič in Katarina Grmovšek ), druga ekipa naše šole ( Nina Novak in Bojan Kolčne ) pa je osvojila drugo mesto.
Med posamezniki sta se v finalu pomerila oba naša dijaka, slednjič pa
jc bil boljši Nejc Vojnovič, Bojan Kolčne pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom.
Med posameznicami pa sta naši dve dijakinji osvojili 2. ( Nina Novak ) in 4. mesto ( Katarina Grmovšek ). Tako drugim ekipam in posameznikom res ni ostalo dosti več od drobtinic.
Nekoliko bolj radodarni so bili naši strelci ( Robert Klcmenčič, Luka Radič in Borut Demec, sicer vsi člani Strelskega društva Sonje Vesel iz Ivančnc Gorice ), ki so svojim nasprotnikom prepustili malo več prostora okrog sredine tarč. Najprej so nastopili na dolenjskem
regijskem prvenstvu v streljanju z zračno puško ( serijske izdelave ) na 20 strelov ( 200 možnih točk ). Med ekipami so zasedli dobro 6. mesto, med posamezniki pa je izstopal Luka Radič, ki je osvojil 8. mesto.
Malo kasneje so nastopili z istim orožjem še na 40 strelov ( 400 možnih točk ). TU so bili ekipno še boljši - peti, med posamezniki pa se je zelo izkazal Robert Klcmenčič, ki je bil trtji, s tem dosežkom pa se je tudi uvrstil v nadaljnje tekmovanje na državnem nivoju.
Simon Bregar
TUDI DEKLETA ZNAJO IGRATI NOGOMET
Učenke OS Stična Ivančna Gorica ( kategorija starejših deklic ) so se izjemno izkazale na medpodročnem državnem turnirju ( četrtfinale državnega prvenstva ) v malem nogometu, saj so osvojile 1. mesto. Tekmovanje je potekalo 27. 2. 2002 v telovadnici SC Ivančna Gorica. Poleg domače ekipe so na turnirju igrale še deklice iz OŠ Ig, deklice iz OŠ Zalog in deklice iz OŠ dr. Vita Kraigherja. Igrale so po sistemu vsak z vsakim, rezultati pa so bili taki:
OŠ Stična : OŠ Ig 0 : 0
OŠ Zalog : OŠ Vita Kr. 1 : I
OŠ Stična : OŠ Zalog 1 : 0
OŠ Ig : OŠ Vita Kr. 2:0
OŠ Stična : OŠ Vita Kr. 0 : 0
OŠ Ig : OŠ Zalog 0 ; 1
1. mesto: OŠ STIČNA IV. GORICA 5 TOČK
2. mesto: OŠ ZALOG 4 TOČKE
3. mesto: OŠ IG 4 TOČKE
4. mesto: OŠ DR. VITA KRAIGHERJA    2 TOČKI
Ekipi z Iga in iz Zaloga sta imeli enako število točk, Založanke pa so bile nato boljše, ker so dobile medsebojno tekmo.
Prvi dve ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kar pomeni, da so učenke iz OŠ Stična prišle med najboljših 8 ekip v državi Sloveniji ! Domačo ekipo sta vodili profesorici športne vzgoje Andreja Lapanja in Irena Bregar.
Simon Bregar
PRINCE PUB PRVI, MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA TRETJI, KLANČEK ŠENTVID PA SEDMI V MEDOBČINSKI ZIMSKI LIGI
V nedeljo, 3. februarja 2002 so v dvorani Brinje (irosuplje odigrali končnico letošnje medobčinske zimske lige v malem nogometu. Liga je bila letos v znamenju "ivanških" ekip, ki so zasedle končno prvo, tretje in sedmo mesto. Prvi so bili igralci ekipe Prince pub, tretji aktualni medobčinski prvaki na prostem - Mizarstvo Trunkelj Krka. s sedmim mestom pa so se izkazali tudi igralci iz Šentvida - Klanček Šentvid.
Za zmagovalno ekipo Prince pub so igrali: Robert Šuštaršič, Rudi Gruen-bacher, Tomislav Brčan, Aleš Černivec, Uroš Černivec, Damjan Sluga, Izidor Motnikar. Robert Potokar. Alen Fugina, Aleš Trontelj, Aljoša Kastelic in Franci Žnidaršič.
REZULTATI TEKEM PLAY OFF-a Tekme za mesta od 5 do 8:
PIZZERIJA KOVAČIJA -MAX0 PAP MAX0 PAP
KLANČEK ŠENTVID -SSK RAČNA PIZZERIJA KOVAČIJA -
Tekme za mesta od 1 do 4: PRINC PUB PRINC PUB
0KREPČ. ZORA KOMPOLJE -0KREPČ. ZORA KOMPOLJE -ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK -MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA -
SSK RAČNA KLANČEK ŠENTVID SSK RAČNA PIZZERIJA KOVAČIJA KLANČEK ŠENTVID MAX0 PAP
0KREPC. ZORA KOMPOLJE MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA PRINC PUB
ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK
KONČNA LESTVICA ZA LETO 2001/2002
1. MESTO PRINC PUB
2. MESTO ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK
3. MESTO MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA
4. MESTO OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE
5. MESTO SSK RAČNA
6. MESTO PIZZERIJA KOVAČIJA
7. MESTO KLANČEK ŠENTVID
8. MESTO MAX0PAP
Simon Bregur
ŠENTVIŠKI OSNOVNOŠOLCI PRODIRAJO PROTI VRHU
Kar dve ekipi šentviških osnovnošolcev sta se to šolsko leto uvrstili na državni nivo šolskih športnih tekmovanj, kar je gotovo zelo lep uspeh za po številu relativno majhno šolo. Obakrat je to uspelo starejšim dečkom, ki so, kot kaže, zelo nadarjena generacija.
4. februarja je šentviška šola v svoji domači telovadnici gostila četrtfinalni državni turnir v odbojki za starejše dečke. Poleg domače ekipe so nastopili še učenci OŠ Kanal s Primorske ( bili so tudi že državni prvaki ) ter učenci OŠ Tabor iz Logatca.
Ker so bile tri ekipe, so tekmovale po sistemu vsak z vsakim:
OŠ Ferdo Vesel : OŠ Kanal   0 : 2
OŠ Ferdo Vesel : OŠ Tabor   0 : 2
OS Kanal : OS Tabor
2 : 0
Domačini so kljub dvema porazoma upravičili nastop na tem tekmovanju, saj so se ob odsotnosti dveh ključnih igralcev ( poškodbe ) predvsem z OŠ iz Logatca enakovredno kosali.
V pollinale državnega prvenstva ( torej med 8 najboljših ekip v državi ) sta se tako uvrstili ekipi OŠ Kanal iz Kanala in OŠ Tabor iz Logatca.
Ekipa OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični je nastopila v sledeči postavi: Miha Grandovec. Jure Zaje, Aleš Praznik. Jaka Apfel, Damjan Grabljevee, Matej Božič in Klemen Špec. Simon Stopar in Jure Tadina zaradi poškodb nista mogla nastopiti.
Tri dni kasneje so starejši dečki omenjene šole nastopili še na enem čet rt finalnem državnem šolskem turnirju ( to pomeni, da je ekipa med najboljšimi šestnajstimi v državi), tokrat v Trebnjem na rokometnem. Tudi tu se je ekipi močno poznala odsotnost dveh pomembnih članov - Simona Stoparja in Miha Grandovca, tako, da so tudi tu fantje z obema nasprotnima ekipama izgubili, a se jim ni treba sramovati, saj so prvič natopili na tako visokem nivoju. Prvo mesto je na koncu osvojila ekipa OŠ Karla Destovnika Kajuha, drugo pa ekipa OŠ Trebnje. Omenjeni ekipi sla se tudi uvrstili med najboljših osem v državi.
Za ekipo OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični so nastopili: Miha Eržen, Jure Zaje, Mitja Cimermančič, Gašper Stopar, Jure Tadina, Sebastjan Krhlikar. Žiga Anžlovar in Matej Kastelic.
Obe ekipi ( rokometno in odbojkarsko ) je vodil Robert Bregar. prof. šp. vzgoje.
Simon Bregar
16
STRAN
tjospocfinjsfa stran
Vsem materam, ženam in dekletom, ki v marcu praznujete, želim vse lepo.
Mesec, v katerega smo zakorakali, kar kliče po sreči. Vse se prebuja, vse dehti. Narava se prebuja iz zimske otopelosti, prav tako pa tudi mi ljudje. Naša srca se odpirajo, pripravljena so dajati in sprejemati ljubezen. Približuje se nam tudi praznik pomladi, najstarejši in največji krščanski praznik - Velika noč. Pripravimo se nanj in ga praznujmo v vsej lepoti.
Regrat s slanino ali ocvirki
Regrat je prva spomladanska solata, ima zelo veliko vitaminov, predvsem železa. Vse vrste solat, tako sveže kot kuhane, konzervirane...zelo ugodno delujejo na čiščenje krvi in so zelo priporočljive srčnim in ledvičnim bolnikom, znižujejo krvni pritisk, pospešujejo boljši tek in prebavo, primerne so za shujševalne diete in pri sladkorni dieti. Pri kroničnem zaprtju je zaželena zaradi obilice celuloze.
Ko pripravljamo regratovo solato, opranemu in očiščenemu regratu dodamo še slanino, ki jo predhodno narežemo na kocke ali rezance in jo fino v kozici preevremo. Pripravljeno slanino polijemo po regratu, dodamo vinski kis ali cviček, malo solimo in zmešamo.
To je predvsem kmečka jed, poznamo pa tudi regrat s fižolom, s toplim krompirjem, s trdo kuhanimi jajci...
Velikonočna pojedina z domačo šunko, hrenom, kruhom, polico, pirhi...
Usambarska vijolica
Ta majhna rastlinica spada med najbolj popularne lončnice. Je izredno nezahtevna, ob dobri oskrbi obilno cveti vse leto. Zadovolji se že s severnim oknom.
Izhodiščna oblika, ki raste na pobočju Usam-barskega gorovja, ima temno vijolično modre cvetove in debele, polstene liste. Zaradi prizadevanj žlahtniteljev in zavzetih amaterjev so zdaj na voljo prikupni križanci svetlo vijolične, bele, rožnate, rdeče in temno vijolične barve, pa tudi cvetovi z belim robom, rastline z vrstnatimi cvetovi različnih barv ali z resastimi valovitimi cvetnimi listi.
Če rastline dobro oskrbujemo, lahko cvetijo vse leto. Gre predvsem za zalivanje, ki ga moramo
Aktivnosti DPZ
Izobraževalne prireditve, ki jih pripravlja za kmečke žene KSS, sc kar vrstijo. Tako smo se v minulem mesecu v zelo velikem številu udeležile predavanja na temo Kaj nam nudi osnovno zdravstveno zavarovanje. Udeleženke smo dobile informacije, kako ravnati v primeru, da imamo doma težkega bolnika, kaj vse je vključeno v plačilo osnovnega zavarovanja. Predavala je ga. Campa. Odgovarjala nam je tudi na zastavljena vprašanja.
Reja perutnine v domačih razmerah pa je bila tema predavanja, kije bilo v Grosupljem. Zadnje čase prakticiramo, da so predavanja združena za vsa tri društva, saj je kvalitetne predavatelje težko dobiti, pa tudi stroški predavanja se tako porazdelijo med tri občine.
Za imetnike turističnih kmetij so bila predavanja v Dobrunjah in sicer za celo ljubljansko regijo. Dvakrat je predavala ga. Živa Dcu, dipl.ing.arh. na temo Arhitektura na podeželju in Notranja oprema kmečkega doma. Po udeležbi sodeč nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Sledilo je še predavanje Zakonodaja za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kjer je ga. Milena Kulovcc predstavila novo zakonodajo.
Ob mednarodnem prazniku S.marcu čestitam vsem ženskam , šc posebno pa vsem članicam našega društva.
Za DPŽ Mari Erjavec
VABILO!
Članice DPŽ Ivančna Gorica vabim na občni zbor našega društva, ki bo 14. marca v gostilni JAP s pričetkom ob 10 uri.
vedno opraviti z mlačno in mehko vodo, če je le mogoče v jutranjih urah. Listi ne smejo biti nikoli mokri. Zaradi tega teh rastlin tudi ne smemo pršiti. Tudi razmnoževanje teh rastlinje zelo lahko.
Zrele, vendar ne prestare liste odrežemo tako, da jim ostane približno 1 cm dolg pecelj. Potaknemo jih poševno v peščen ali šotnat substrat. Prozorna polietilenske vrečka, ki jo nataknemo na posodo, pospeši oblikovanje novih poganjkov. Substrat mora biti seveda enakomerno vlažen. Ponekaj tednih se ob osnovi oblikujejo majhne mlade rastlinice, ki jih pozneje presadimo v majhne lončke. Že po približno pol leta zrastejo iz njih rastline, ki lahko cvetijo.
Sobna kala
temperaturi od 8 do 12 prostem, ne pa v sobi.
Na marsikaterem oknu se sredi mrzle zime bohoti čudovito razkošni cvet sobne kale. Ta rastlina namreč cvete od januarja do aprila in v tem času jo moramo še izdatno zalivati. Nato sledi čas mirovanja, ko moramo zalivati precej manj. Najbolje je, da po ledenih možeh kalo postavimo na vrt.
Poleg sobne kale obstajajo še rumeno cvetoče in rožnato cvetoče kale. Obe pa imata druge zahteve glede oskrbe.
Rastlina naj bo v poletnih mesecih na prostem, v zimskem času pa jo postavimo v sobo pri ('.Sončno mesto prenese ta rastlina poleti na
Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC
STRAN
17
MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA
(3. učna ura)
Velikokrat se mi je že primerilo, da sem vprašal kakega domačina, kako se imenuje hrib ali hribovje, vidno izpred njegovega domačega praga, pa mi ni znal odgovoriti. Za izboljšanje naše zemljepisne razgledanosti si pomagajmo z malo šolo občinskega zemljepisa. Nekaj bralcev mi je pisalo, da nimajo primernega zemljevida, zato za prvo silo objavljam karto, ki kaže del našega ozemlja, ostalo pa sledi v prihodnjih številkah. Na prazne črte vpišite dva nova vršaca. V pomoč so vam vpisane višine. Veliko uspeha.
L. S.
Mki ajj ?sTm
•Otok? 7K%
LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM DO 35 %
Ce jo boste rešili, boste v poudarjenem navpičnem stolpcu zvedeli nekaj starega!
L							
		V					
	L						
			A				
			N		N		
							
VODORAVNO
1. ptica pevka
2. zasvojenec
3. grda beseda
4. plazilec
5. južni sadež
6. pol banane
KVIZ
1. Koliko molekul vode spije človek iz male čašice (18 g)
a) okoli 100 milijard
b) okoli 500 bilijonov e) okoli 600 trilijard
2. Kako je bilo ime zadnjemu avstrijskemu (in našemu) cesarju?
a) Ferdinand
b) Jožef e) Karel
3. Kje imata sotočje potoka Višnjica in Stičnica?
a) na Vodotučinah
b) na Mrzlem Polju
c) na Rogovili
4. Odkod je naše območje najprej dobilo elektriko ?
a) iz /.agradca
b) iz Ljubljane e) iz Litije
5. Komu so naši nohti v snovnem pogledu še najbolj sorodni?
a) rogačevim kleščam
b) rakovi hitinjači
c) kravjemu rogu
6. Koliko nadškofov je bilo doslej v Ljubljani ?
7. Katera svetnica je še najbolj povezana s kurjimi jajci?
a) sveta Katarina
b) sveta Neža
c) sveta Zofija
Rešitev iz prejšnje številke: 1. c, 2.b,3. a, 4. b, 5, 10, 6a
UGANKE
1. Katera teta je najboljša?
2. V katerem letu ženske največ govorijo?
3. Kakšne lase so imeli stari Slovani?
4. Kdo nosi klobuk, pa nima glave?
5. Kakšno življenje ima enoletni pes čuvaj?
Odgovori: 1. kvaliteta, 2. vprestopnem,3. sive, 4. goba, 5. pasje
SMESNICA
Dva evropska turista se izgubita v afriškem pragozdu. Zajame ju pleme ljudožercev in ju žene k poglavarju, kjer se vsa treseta od strahu
Poglavar pa ju pomiri, rekoč: "Nikar ne mislita, da bosta šla v kotel. Odkar smo dobili razvojno pomoč, smo postali civilizirana dežela." Turista se z olajšanjem oddahneta. Cez nekaj časa pa poglavar nadaljuje: "Pri nas sedaj pečemo samo še na žaru."
ŠALJIVE PRIMERLJIVKE
1. Je raztrgan ko turška fana (zastava) 2. Je drenj kot na Slivarjevi ohteti 3. Hodi pokonci, kot bi štango (drog) požrl
/
S Ti, našel sem novo drevo! Krasno, to morava zaliti.
Napotek,
•3
Slej, tu je pa prostor za črni humor.
18
STRAN
Ko življenje Ione v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. Utihnil je tvoj glas. obstalo je srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob nenadni smrti drage sestre in tete
JOŽEFE KOVAČIČ
po domače Štefičeve Pepce iz Doba 22
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Posebej hvala gospodu župniku Jožetu Koželju za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru Slavček za lepo zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica, dr. Zupančiču in sestri Jožici Lavrih. Lepa hvala družini Perpar za pogrebne storitve.
Sestra Minka, brat Ivan in vsi njeni
Ce imeli hi širnega neba tkanino, pretkano z zlato in srebrno bi lučjo, prežeto z lučjo, temo in modrino, položil bi pred tvoje jo noge.
A reven sem, saj moje so le sanje; in le-ie razgrinjam zdaj pred te; korak po njih naj stopa nežno in z milino,
da se še sanje krhke ne zdrobe.
I ši. ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo,
so tu in tu ostanejo.
(Janez Medvešek)
ZAHVALA
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti našo drago mamico in ženo
BERNARDO ERCULJ roj. Mišmaš
Primča vas 10
Ob boleči izgubi in zemeljskem slovesu naše Bernarde se iskreno zahvaljujemo vsem ljudem dobre volje: sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za pomoč in izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče, prispevke za dober namen in svete maše.
Hvala, ker ste bili z nami v najtežjih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Kliničnega centra Ljubljana. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in vsem ambruškim pevcem ter sodelujočim za obogaten obred.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš, dragi ala, ti. Sedla bo na rožna tla in jokala bo, ker tebe ni.
Prazen je naš dom, dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja,
saj vse življenje si garal,
vse za dom, družino dal.
Če bi solza te obudila,
ne bi tebe, ljubi ala,
črna zemlja krila.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega draga moža, ata, starega ata in brata
FELIKSA ZALETELJA
roj. 1927. leta, s Kužljevca 7 pri Zagradcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste imeli našega ata radi in ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica, šc posebej dr. Janezu Zupančiču in patronažni sestri Anici Kozinc, gospodoma župnikoma Vinku Dragošu in Jožetu Kastclicu za svečan pogrebni obred, obema govornikoma, gospodu Slavku Blatniku in Cirilu Jurčiču, za poslovilne besede. Lepa hvala tudi pevskemu zboru iz Zagradca za zapete žalostinke v cerkvi in ob odprtem grobu, gospodu Stanetu Grebencu za zaigrano Tišino, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Ivančne Gorice za petje in molitve na domu.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Stična in kolektivu podjetja Vele ter učencem in staršem 8. h razreda. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar.
Žalujoči: žena Francka, hči Mirni in sin Jože z družinama, sestri Pepea in Olga z družinama ter brat Slavko z družino.
ZAHVALA
v 93. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
AMALIJA LE KAN
iz Tolčan 9 pri Zagradcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, prispevke za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej hvala gospodoma župnikoma Vinku Dragošu in Jožetu Mrvarju za slovesno opravljen pogrebni obred ter govorniku gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede. Hvala pevcem iz Zagradca za občuteno zapete pesmi, pogrebcem iz vasi ter pogrebnemu zavodu Perpar.
Žalujoči: vsi njeni
^^^^
Zapustil dom in svoje drage si,
na tvojem grobu roža le cveti,
ki grenka solza jo rosi.
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več. toplega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
iJs>f^ ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v 47. letu starosti, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
DRAGO BLATNIK
Kitni Vrh 3, Zagradec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, darovali cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala župnikoma iz Zagradca in Smihela pri Žužemberku, pevskemu zboru iz Zagradca, za odigrano Tišino, za ganljive besede pri odprtem grobu g. Slavku Blatniku iz Kitnega Vrha. Posebna zahvala t Lici i sodelavcem Litostroja -PTS servis, dijaškemu domu Vič, podjetju Akrapovič d.o.o. iz Ivančne Gorice, šolskemu centru Novo mesto - gradbena šola, Trgovini Sandi-Katja d.o.o. Ljubljana in pogrebnim storitvam Novak iz Rebri pri Žužemberku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, hči Tanja z družino, sinova Primož in Damjan ter bral Martin z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nasmeh, vrisk in dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed ne stiska rok; ostal je le spomin in pot, ki vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta in dedija
ANTONA PUCLJA
iz Šentvida pri Stični
se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom (še posebej njegovi sestri Pcpei in njeni družini), sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v oporo in pomoč v teh težkih trenutkih. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste poskrbeli za lepo slovo - g. župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen obred, pevcem za izbrano petje in pogrebnemu zavodu Perpar.
Posebna zahvala pa velja Tonetu Zupančiču, ki nam je bil v res veliko pomoč.
Hvala vsem za številne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za dobre namene in sv. maše ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
JAVNI RED IN MIR
PP Grosuplje je januarja letos na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 16 kršitev JRM, od tega 11 storjenih v zasebnih prostorih, 5 pa na javnem kraju. Razlogi so bili družinski prepiri, preglasna glasba, prekoračitev obratovalnega časa, streženje alkohola že pijanim ali mladoletnim osebah ali oboje. JRM je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 36 različnih kaznivih dejanj, od tega najpogosteje tatvine, vlome in poškodovanja tuje lastnine. Odkrili smo več storilcev kaznivih dejanj, ki so vlamljali na širšem območju Zagradca, ukradene pred-
mete smo zasegli in vrnili lastnikom.
Se vedno velja poziv občanom, če opazijo sumljivo osebo, ki se vozi ali smuka v neposredni bližini vikendov ali parkiranih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, da to sporočijo policiji. Čim bolj podroben opis osebe ali vozila, s katerim se prevaža, bo pripomogel k hitrejši izsleditvi storilca.
Opravili smo tudi oglede 24 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Spet je bilo največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, in kot smo že povedali, so posledice takih nesreč najhujše. Drugi vzrok za nesrečo so smer in stran vožnje, izsiljevanje prednosti in neprimerna varnostna razdalja.
Največ  prometnih   nesreč se
zgodi na avtocesti A2, regionalni cesti R 216 in 646 ter v samem naselju Ivančna Gorica, in to ob slabih vremenskih razmerah in povečani gostoti prometa.
Opozarjamo, da morajo biti vsa motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo še do 15.3. letos.
PP Grosuplje bo izvajala kontrolo hitrosti na celotnem območju občine Ivančna Gorica, predvsem pa na nevarnih odsekih in tam, kjer so prekoračitve hitrosti najpogostejše.
Vozniki boste, z upoštevanjem CPP ter prilagoditvijo hitrosti vožnje razmeram na cesti, pripomogli k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLIE
Vse življenje si garal,
vse za dom, družino dal.
V domu našem je praznina,
v srcih naših bolečina.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ANTONA ŽNIDARŠIČA
z Brega 2 pri Zagradcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, prispevke za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Vinku Dragošu za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru iz Zagradca za ubrano petje, govorniku Slavku Blatniku in društvu upokojencev za poslovilne besede, osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica in pogrebnemu zavodu Perpar.
Vsi njegovi
STRAN
19
•	jSč" JS*	" ysči J^Ki      5*1*? JJ*Ki 5*»*?		*r»Jef*       *r»jef" "S	€ 5*?	y*i ym y*t yn y*z	m
>:<	e			t	i n		
	JjR."      jj»S«f"      *•■»&: ji»I«	t! 3*I«r!             *Wr" ;i*K'" j"*K:		••K*     'ž&z. j*S*S ^	*r* y&. y&. y&	~&f£.       'žV:. 'ž&r.	9
Karolina Miklavčič iz Šentvida
S Karolino sva žc na začetku pogovora presenečena ugotovila, da sva "loncmana", kar naj bi v nekdanji avstroljubljanščini pomenilo, da sva oba rojena v istem kraju ■ v Ljubljani, na Viču. Karolina seveda skoraj tri desetletja pred menoj.
Karolinina mati je bila delavka v znani "cigarfabriki" na Viču, oče Anton pa pri železnici - delavska družina torej.
Imeli so samo dva otroka: našo slavljenko, hčer Karolino, klicali so jo tudi Dragica in precej mlajšega sina Antona, rojenega že po prvi svetovni vojski.
Iz zgodnji let se Karolina živo spominja hudih časov svetovne vojske. Oče so se morali iti vojskovat na rusko fronto, na Karpate. Tam so tako hudo zboleli, da so se potem zdravili po raznih "špitalih", nazadnje tudi v Novem mestu. Tja sta ga šli z materjo obiskat ravno v času, ko so pripravljali preboj na soški fronti. Vsa  prometna  sredstva  so bila
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje
Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI
ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV
PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 786-30-78 786-05-42
zasedena z vojaštvom, da sta komaj prišli domov v Ljubljano; prisedli sta k nekemu vozniku, ki je ravno takrat peljal v to smer.
V vojskinem času je bilo hudo pomanjkanje. Z materjo sta se večkrat vpregli v ročni voziček in se pri stari mami na Brezovici oskrbeli Z najnujnejšim.
Koje bil spet mir, je bilo lepše, /a njene mladosti je bil Vič bolj vas kakor mesto, je bilo veliko priložnosti za pohajkovanje v prostem času. Mladi so tedaj najrajši hodili na Gradaščico, na Mali Graben in k bokalskemu jezeru. Tam so se poleg kopanja našle vse sorte zanimivosti. Tudi k Sokolom je hodila telovadit. Na Vidov dan so imeli vsako leto veliko telovadno predstavo. Karolini so bile najbolj všeč vaje z obroči.
Ljubljančani so imeli tedaj bolj razvito šolstvo kot podeželci. Karolina je celih osem let hodila v šolo, nato pa seje še tri leta učila šiviljstva pri stroji mojstrici na Mestnem trgu. Tja so nosile šivat same mestne gospe s psički v naročju in s klobuki na glavah. Blizu tam, kjer so stanovali Novakovi - tako se je Karolina pisala pred poroko - je bila velika kleparska delavnica mojstra Košcninc. Ta je imel poleg drugih delavcev zaposlenega tudi pomočnika in kasnejšega mojstra Rudolfa Miklavčiča. Z mlado šiviljo Karolino sta se tako večkrat srečala. Srečanje je dalo prijateljstvo, prijateljstvo pa je pripeljalo do poroke. Z možem sta najprej živela v Ljubljani, nato pa v Ivančni Gorici, kjer je Rudolf najel kleparsko delavnico. To je bilo približno tam, kjer je danes lovama IM I'.
Nekaj časa po tistem je mož. Rudolf v Šentvidu pri Stični podedoval skromno domačijo in si tam uredil novo bivališče in kleparsko delavnico. Tako je družina, ki je tedaj štela že pet članov, prišla do lastne strehe. O, pa še ni bilo konec selitev. Družina je še naprej iskala za obrt in bivališče primernejšo lokacijo in jo končno našla na južnem koncu vasi, tam, kjer sveti Rok varuje svoje častilce. Tam si je postavila prostoren dom za delo in dokončno naselitev.
Dve desetletji je žc od tedaj, ko je naša jubilantka ovdovela. Od tedaj živi v okrilju družine najmlajše hčere Dragice, ki se je ustavila doma. Starejši dve hčeri pa sta si uredili družini drugje, ena od njiju celo v "daljni" Banjaluki. Rodovno drevo devetdesetlctne matere Karoline pa je medtem dobro brstelo in dalo sedem vnukov, sedem pravnukov in enega prapravnuka.
Sedaj pa še posebna zanimivost: v njenem številčnem skladu si lepo sledijo števila 9, 10 in 11: rojena je bila namreč devetega dne, desetega meseca in enajstega leta preteklega stoletja. Morda ravno tu tiči vzrok za njeno čilost in nenavadno mladosten videz. Nekaj pa je k temu gotovo pripomogla tudi nekdanja telovadba pri Sokolu.
Visoki jubilej Karoline Miklavčič iz Šentvida so proslavili minulo jesen. Tedaj se je na Pajčni zbral ves njen rod in ji zaželel še na mnoga leta. Enako iskreno ji kličemo tudi mi iz Klasja.
Leopold Sever
CENIK OGLASOV
v občinskem glasilu KLASJE
Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške.
KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani
14.630
Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %.
ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT.
Cene veljajo do konca leta 2002. V cene ni vračunano oblikovanje in 20%; DDV.
P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačale ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo.
	IZ
,_I	ZAKLADNICE
—1	NAŠIH
1	DOMOV
	Ljubitelji narodopisja!
	Pobrskajte  po  spominu in
	sporočite, kaj je na sliki. Pove-
	jte ime orodja in opišite njego-
»Ur	vo uporabo. Pričakujem vaša
	sporočila.
	L.S.
KAJ SO OGLAŠALI PRED STO LETI?	
Za
Svoje polne .'.   prsi .\
se Ima zahvaliti ta brhka Dunaj-čankale »Feschform« preparata za prsi. Hitro in sigurno dobe
ženske in dekleta po uporabi „Feschform" sredstva krasne in trde prsi, ljubko obliko in polno lepo telo, četudi nimajo za to posebne sposobnosti. Sredstvo BFes.chform" ni nobeno zdravilo, temveč je iz rastlinskih snovi, ki pospešujejo zdravje. Strogo reelna garancija, denar se vrne, ako ni uspeha. Varovano po cesarskem uradu z varstveno znamko.
Odlikovano veiiko^^n^ ! 11
Treba ga je le enkrat kupiti. — Preprosta uporaba.
Nobenih visečih prsi več. »Feschform« (brhka oblika) je neprekosljiva ter preizkušena po —===== strokovnjakih in kemikih.   ■ —
Tajna razpošiljatev proti povzetju ali če se pošlje znesek K 4*70 naprej. Edino pristno se dobi pri
Ferdinand Kogler, Dunaj V.,
Margaretenslraise 82. — Oddelek 429.
Kaj naj porečemo na vse tO?
O, zlati časi, ko so se stvari urejale na tako čudovit način!
Govori se, govori se, govori se
da hi eden naših svetnikov rad postal .lonasov milijonar, pa je bil menda ze na testiranju preveč nepotrpežljiv, in so ga kar na hitro poslali domov.
************************
tesla na I .ličarjev Kal, ki jo prav sedaj obnavljajo, bo prav gotovo najboljša v občini. Govori se namreč, da odgovorni za ceste na občini. Tone Jereb, prav na tej obnovi, pripravlja doktorat. Veliko uspeha mu želijo, seveda pred vsem Lučarci.
************************
Govori se. da nekateri strankarski funkcionarji ne znajo šteti niti do trideset. No, ali pa je morda strankarska matematika drugačna.
************************
Ali ste videli,
kar je na televiziji pokazala skrita kamera, da je bil eden naših svetnikov edini med visokimi strankarskimi funkcionarji, ki seje usmilil ubogega klošar-ja, in mu stisnil v roke nekaj denarja. Prav gotovo si je s tem nehote prislužil nekaj pozitivnih točk.
20
STRAN
N
+
"SEVERNA"
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
sam naši
STRAN
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
N
KAKO JE SEPASTI TINC PETELINOVA JAJCA KNJIŽIL
Po zadnji svetovni vojni je bila huda za hrano. Nova revolucionarna oblast je morala celo predpisati obvezno oddajo pridelkov. Na okraju so v ta namen sestavili štab "strokovn-
jakov" iz preverjenih "naših" ljudi, med katere je sodil tudi Sepasti Tine, stari aktivist in revolucionar.
"Tine", so rekli na okraju, "ti si že pred vojno kure kradel, zato se prav
gotovo spoznaš tudi na jajca. V svojem rajonu boš natančno popisal kokoši in določil kontingent jajc za vsako kmečko gospodinjstvo. Si razumel?" "Kaj ne bom," je odvrnil Tine, "nalogo bom izpeljal z matematično natančnostjo, kot mi nalaga revolucija," se je samozavestno potrkal po prsih okrajnik, ki se je imel za študiranega , ker je imel vse štiri razrede osnovne šole in skoraj dva letnika meščanske.
Sepasti Tine je še iz predvojnih časov vedel, da kure najlažje prešteješ v mraku, ko že čepijo na tramu v kurniei. Zato se je že naslednji večer oglasil v kurniei Miklavževe mame in kar od spodaj naštel dvaintrideset kurjih nog. Ker je še iz časov gnilega kapitalizma vedel, da imajo kure dve nogi, je vse skupaj delil z dve in pomnožil s pet, kot je veleval pravilnik o obvezni oddaji, in tako dobil suma sumarum osemdeset jajc.
Že čez nekaj dni je kurir iz KLO-ja prinesel k Miklavževim pisanje in na njem črno na belem, da so za šestnajst kokoši dolžni oddati osemdeset jajc. Miklavževa mama pa precej na okrajnika v sosednjo vas: "Tine, zmotil si se! Ti si štel tudi petelina!"
"O hudiča, na to pa nisem pomislil, ko sem na tramu štel kurje parklje," je priznal Tine. "Ampak za letos ne morem nič pomagat, je že vse vkn-jiženo. Bomo pa drugo leto odšteli tistih pet petelinovih."
Tako je morala Miklavževa mama v kmetijski zadrugi oddati osemdeset jajc. Zadnjih pet je vzela v roke in jih pokazala vsem navzočim:
"Lcjte, tale so pa petelinova!"
L. S.
XLVII. REKORD
Največji enoletni prirastek cepiča
Lejtc, sedaj sem pa prišel na vrsto za rekorde tudi jaz. Lani, konec marca, sem na vrtu cepil jablanovcga divjaka. Uporabil sem tehniko spajanja dveh enako debelih in poševno odrezanih vejic: divjakovega poganjka in cepiča žlahtnejše jablane. Požlahtnil sem kar osem poganjkov in vsi cepiči so se prijeli. Eden med njimi, po legi najvišji, pa je še posebno hitro rastel in dosegel v pozni jeseni rekordno višino dobrih dveh metrov. O tem sem poizvedoval še pri drugih amaterskih sadjarjih in ugotovil, da tako velikega prirastka enoletnega cepiča ni imel nihče. Zato svoj primerek proglašam za klasjev rekord. Bravo, Polde, le še tako naprej!
Sedajle, ko stopamo v pomlad, se lotite še vi tega nadvse zanimivega opravila. Cepite s starimi domačimi sortami, da se bodo ohranile tudi zanamcem. Če bodo dosežki rekordni, jih bomo objavili v Klasju.
PODLISTEK
KTAftJ KRAJI
TRETBKtosn
Propad rimskega imperija
Stoletje in pol pred našim štetjem so Rimljani dokončno premagali večne tekmece Kartažane in razdejali njihovo prestolnico Kartagino. Ko je bilo vsega konec, je glavni rimski vojskovodja Emili-jan Scipion stopil na razvaljeno obzidje in z žalostjo v srcu povedal preroško misel: "Nekoč bo prišel na vrsto tudi Rim."
Sedem stoletij pozneje se je napoved uresničila. Nekdaj mogočna rimska država je postopno slabela in končno odšla s političnega prizorišča. Kljub propadu pa je rimska doba za seboj pustila neizbrisne sledove, opazne še dandanes.
Kaj je zlomilo najmogočnejšo politično tvorbo antičnega časa? Vzrokov je veliko. Omenil bom le najpomembnejše. Glavni vzrok za propad so bili poleg preobsežnega teritorija predvsem pomehkuženi, za delo in vojskovanje nezmožni avtohtoni Rimljani pozne rimske dobe. S prenehanjem osvajalnih vojn je prenehal tudi dotok plena, kije bil podlaga za lahkoživost. Tudi zastarel sužnjelastniški sistem in vdori barbarskih ljudstev, zlasti Markomanov, Hunov, Obrov in nazadnje tudi Slovanov,
so slabili obrambno moč rimske države. Najeti vojaki, predvsem iz vrst germanskih plemen, ki so nadomestili domače mehkužce, so se zaradi izostajanja plačila upirali in na ta način tudi prispevali k raz-sulu države. Država je najprej razpadla na Vzhodno cesarstvo s središčem v Bizancu, in Zahodno cesarstvo s središčem v Rimu. Zahodno cesarstvo je vzdržalo le do leta 476. ko so germanski najemniki odstavili zadnjega rimskega cesarja Augustula. Tedaj se uradno končuje stari in začenja srednji vek. Vzhodnorimsko cesarstvo pa je vzdržalo še celih tisoč let, vse do prihoda Turkov.
i '^L	/—»		
			
•			
Rimljani so prehode zapirali tudi z obrambnimi zidovi. Nam najbližji ostanki zidanega LIMESA so pri Robu, blizu Trubarjeve Rašice. Na sliki sva domačin Anton Puh, amaterski zgodovinar, in jaz. Zid so do dna prebili kmetje zaradi spravila lesa.
Rimljani so se pred vdori roparskih ljudstev branili z obrambnimi linijami - LIMESI. To so bile verige trdnjav ob večjih rekah, kot sta Donava in Ren in med gorskimi prelazi, na primer v Alpah. V naših krajih je taka obrambna linija v 5. stoletju potekala od Korinjskega hriba preko Limberka in Sloke (Sore. Trdnjave so imele obrambne stolpe, okope in pulisude, znotraj pa bivališče, delavnice in cerkev. V trdnjave se je ob nevarnostih zatekalo okoliško prebivalstvo. Posadke so bile večinoma naje.mniške. V tistih viharnih časih je najverjetneje propadel tudi "ivanški" Acervo.