Q EQUALIT OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY LJUBLJANI VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MARCH 3rd, 1936 ŠTEVILKA (NO.I 53 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ANGLIJA ZA OLJNI EMBARGO PROTI ITALIJI To pa le v slučaju, da bi tu- o tem razpravljal danes. VELIK POŽAR V WAR. RENU WARREN, O. 3. marca. — Sinoči je izbruhnil velik požar v (iikajšnjem hotelu'Warren, ki je divjal nad tri ure, predno so ga ognjegasci dobili pod kontrolo Lcr skoro docela uničil ta 50-sobni hotel. Bila je to največja požarna katastrofa v Warrenu v zadnjih 70. letih. Požar je za-di vse ostale članice Lige'hteval poleg materialne škode narodov izvajale oljni tudi tri smrtne žrtve, šest oseb embargo proti Mussolini-,pa je bilo ranjenih, dočim se jih ju. "Odsek trinajstih" bo pet še pogreša, a je verjetno, da se jim je posrečilo ubežati plamenom. Sodi se, da je kata-/ENEVA, dne 3. marca. ~istroi'o povzročil kratki stik Zadnji mirovni poiz-IŠtrajk hišnih delav-jNova evidenca za kus Lige narodov Mussolini bo dobil na izbiro, da konča vojno v Afriki, ali pa se bo sankcije poostrilo cev v New Yorku I Mooneyja odkrita se sin Stavkarji so zavrnili pogoje župana LaGuardije za po-ravno stavke in pričakuje se, da bo štrajk dobil večji razmah j Nova priča pravi, da je nekdo drugi priznal, da je izvršil zločin, ki so ga pri-pečatili Mooneyju ŽENEVA, dne 2. marca. — Rankcijski odsek I,ige narodov jo sklenil opozoriti italijanskega diktatorja Mussoliniia, da NEW \OItK, 3. marca, mn je dano na izbiro, da napra- Voditelji stavkujočih voznikov vi konec afriški vojni, sicer bo Velika Britanija je danes pi'ed-1 lagala, da se uvede oljni embargo proti Italiji, to je, da se ustavi vse dobave sirovega olja, petroleja in bencina Italiji iz vseh držav, ki so včlanjene v Ligi na-I'odov. Anthony Eden, angleški zunanji minister, je to sporočil "odseku trinajstih" Lige narodov, ki F,e bo sestal danes ter o stvari razpravljal. Eden je rekel, da želi pojasniti, da je Velika Britanija pripravljena iti dalje s sankcijami proti Italiji, Ja pa pri tem stavi pogoj, da so ji morajo pri izvajanju oljnih sankcij pridružiti vse ostale članico Lige narodov, ki produci-fajo pctrolejno olje. Dodal je še, da nima Velika Britanija niČ proti temu, da. bi se skušalo razlike izravnali, to jo proti pogajanjem glede tega z Mussolini-jevo vlado. "Odsek trinajstih" je dejanski celotni svet Lige narodov, z izjemo Italije, ki ne bo zastopana na današnji seji tega odseka. Zastopnik male antente (Jugoslavije, Češkoslovaške in Ro-fDalje na Z. str.) Velika Britanija se pripravlja na vojno LONDON, dne 3. marca. — Vlada Velike Britanije je dala v javnost da se bo podvzelo vse potrebne korake, da se bo lahko uposlilo vse industrije v vojne svrho, čim bi se pokazala potreba za to. Prvi koraki v tej Liga. narodov ponovila in poo-e- i strila ekonomske sankcije ukrepe proti Italiji. Odsek je odobril predlog francoskega zunanjega ministra Plandina, da se takoj skliče zasedanje odseka trinaj- dvigal v newyorš)'ih nebotičnikih in apartmentiiih poslopjih so sinoči zavrnili arbitracijsko pogoje župana LaGuardije ter se začeli pripravljati, da se pritegne v stavko še druge organizirale hišne delavce oz. usiuž- stih odbora Lige narodov, da bo i l^cnce. Unija zahteva, da se pri- ROOSEVELTOVA DAVČNA POSLANICA WASHINGTON. — Predsed-ni k Roosevelt bo danes predložil kongresu svojo poslanico, v kateri bo zahteval naložitev novih davkov v vsoti 700 milijonov dolarjev, da se zamaši luknjo, ki jo je napravila v zvezni proračun odločitev vrhovnega SAN FRANCISCO, 3. marca sodišča glede AAA in pa spreje-— Neka priča je tekom današ- tje veteranskega bonusa. Mož-njega "habeas corpus" zasliša-'nost novih davkov na članom poslednjič razmotrival o mirov- znn, načelo "zaprte delavnice", nih možnostih. Zunanji minister] ^ hotelo, stanovanjska po- Velike Britanije Anthony Eden je odločno izjavil, da je Velika Britanija- odločena uvesti oljni embargo proti Italiji, brez ozira, kaj bodo v tem slučaju ukrenile. Združene države in drupre dežele, oko tie bo izjalovil še današnji sraeri so bili že storjeni. Na ta mirovni poizkus. Iz verodostoj-način so bo angleške industrijo j nega vira se je zvedelo, da na-pripravilo, da se bodo lahko ta-,merava Flandin povabiti Musso-korekoč čez noč spremenile v o-j linija in abesinskega cesarja Se-gromen vojni industrijski apa- laspija, naj začneta z mirovnimi rat. To je samo del ogromnega programa, ki določa dalje med drugim gradnjo dveh novih boj -nih ladij (oklopnic), moderniziranje angleške bojne mornarico sploh, pot novih križark, nove torpcdne rušilcc in podmornice, več novih matičnih ladij za letala, povečanje moštva za , C tisoč mož, povečanje zračne boj no sile, modernizacijo poljske artilerijo in izboljšave v obrež- grški kralj za mir ATENE, 2. marca. — Grški kralj Jurij 11., ki je pred krat-kknponmmozaadelsd&ipr^ DokmrnmA pravi, da mora biti dežela a svo- nem obrambnem sistemu. Vse to je bilo objavljeno v oficial-nem "belem dokumentu", ki o-beta med drugim tudi kontrolo stol, je danes prvič po svojem Povratku nagovoril grški parlament, ko je otvoril uradno zasedanje parlamenta z govorom katerem je poudarjal, da je ti'oba zasledovati smernice pri-J^teljstva s sosednimi državami m svetovnega miru. Obenem je ■^urij apeliral na politične frak-naj se izmirijo ter združijo patrijotično delovanje v prid dežpii Najmodernejša lokomotiva PtllLA DELPHI A. — Pennsylvania R. R. Co. naznanja, da So v njenih delavnicah v Altoo-začeli izdelovati "najbolj izpopolnjeno lokomotivo, kar jih kdaj producirala aerodina-"iicna znanost za redukcijo ^'"ačnoga odpora". Nova loko-■^otiva bo uporabljena za brzo-'•'ozno službo. jimi industrijami vred pripravljena za vsak slučaj potrebe. ČIKAŠKI GANGEŽ UMORJEN pogajanji v okvirju Ligo narodov. A ko današnja akcija ligi-noga odseka no bo rodila uspeha tekom prihodnjih 48 ur, te-d.ij bo odsek začel razpra\']jati 0 vprašanju izvajanja oljnega enibarga proti Italiji. Strokovnjaki sodijo, da bi bil tak embargo uspešen, ako bi Združene države pristale na o-mejitve izvoza petroleja v Italijo na normalno količino. Mnenje obstoji, da bo današnja mirovna akcija rodila u-speh. To upanje temelji na zadnjih italijanskih vojaških uspehih v Abesiniji, dalje na namigih italijanskega časopisja, da je Italija pripravljena skleniti "časten mir" in pa na sicer po- 1 časnem, a uspešnem nčinkova-inju ekonomskih sankcij. j Fašistični voditelji pa medtem felopja in poslopja, v katerih poslujejo razni uradi. Doklc-r se to ne zg-odi, se unija ne mara pogajati. Unija obenem zahteva za svoje člane po približno dva (tolarja višjo tec^ensko plačo. Hi.šni uslužbenci v New Yorku so dobivali doslej približno od 70 do 90 dolarjev na mesec. linijski krogi trdijo, da je L-trajk doslej prizacjiejal nad pet tisoč poslopij, dočim trdijo dru- United Railroads. kongresa ne diši, ker se očitno boje, da bi jim to utegnilo ško-do\ati v jeseni pri volitvah. Senator Nye udaril po DuPontih, Mor-ganih CHICAGO, 2. marca. — Tu- Pravijo, da spričo najnovejših kaj jo bil danes umorjen v ne- j italijanskih zmag ne more biti kom "pool roomu" Anthony De- govora o miru, dokler ne Mory, polubrat Jacka McGurna Caponejevega pajdaša, o katerem se je sodilo, da je vodil ma-saker sedmlih gangežev na sv. Valentina dan leta 1929, in kateri je bil umorjen pred šestnajstimi dnevi. Policija pravi, da jo je DeMory izkupil, ker je govoril, da ve, kdo je umoril njegovega polubrata in da se bo nad morilci maščeval. jurij spet v koliziji ATENE. — Grški kralj Jurij danes doživel drugo kolizijo tekom treh dni. Ko se je vračal ^ Seje parlamenta, se je s svojim ^vtom, ki ga vozi sam, zaletel v neki taksi. bodo doseženi italijanski cilji. Londonska poročila pa sugestirajo, da je cesar Selassie pripravljen pogajati se za mir, ako bi novi angleški kralj Edward VIII. bil pripravljen prevzeti vlogo posredovalca. gi viri, da jo prizadetih samo o-krc.g osem pto. Prizadeti niso šs trije največji newyorski nebotičniki, namreč Empire State, Chrysler in Rockefeller Center. Toda unijski voditelji pravijo, da bodo prišla na vrsto tudi ta poslopja. Predsednik unije Bam-brick pravi, da so se lastniki 350 poslopij že poduli ter podpisali novo pogodbo, kakor jo zahteva unija. Iz chicaškega urada Mednarodne unije hišnih uslužbencev je bilo sporočeno, da i-ma unija na razpolago S3,000,-000 pomoč newyorskim stav-karjem. r'osle j je bilo v zvezi / stavko prijetih okrog 40 ljudi. U-prave nekaterih poslopij so najele stavkokaze, kar je izzvalo "oe prask med stavkarji in stav-kokazi. Župan La Guardia je proglasil izjemno stanje ter izjavil, da bo poslal mestne uslužbence, da bodo vozili elevatorje in kurili peči v poslopjih, ki so prizadeta od stavke. Unijski voditelji nameravajo poklicati na štrajk še tisoče drugih hišnih u-službencev. nja v zadevi Thomasa J. Mooney pričala, da je neki uradnik tukajšnjo cestnoželezniške družba izjavil, da Mooney ni vrgel bombo na Dan pripravljenosti leta J91(), dočim je neka druga priča imenovala nekega di-ugega človeka kot pravega krivca. George Miller, zavarovalninski agent iz Fresna, je pričal, da mu je rekel pomočnik generalnega upravitelja United Railroads družbe Mclnotte McCants, da Wan en K. Billings in Tom Mooney nista zakrivila omenjenega bombnega napada. "Mi vemo, da ta dva človeka nista zakrivila tega zločina", je po Millerje- in Morgani in drugi raketirji vi navedbi rekel McCants, "kaj-,vlekli strica Sama v imenu na-ti slučaj smo temeljito preiska- j rodne obrambe ter nas tiščali v li. Toda Moonew in Billings sta novo vojno? Mi se pripravlja-agitatorja in bosta ostala v je- mo za vojno bolj blazno kot "i, dokler bo eksistirala družba kdajkoli poprej", je grmel o- BOi DADIPROPA GANDE ELEKT. TRUSTA Lobisti so dobili začasno in-junkcijo proti predložitvi obtežilnega d o kazilnega materijala Senator Gerald P. Nye, predsednik senatnega muncijskegn. odseka, je govoril sinoči v Temple avditoriju ter hotel vedeti, kako dolgo še bo ameriško ljudstvo trpelo, da bodo "DuPonti Druga priča za Mooneyja, gujeviti senator iz Severne Da-kote. "Medtem, ko so Velika namreč George, W. Grimmer, pa Britanija, Italija, Rusija in le izpričal, da je neki Joe Daug-j prancija zvijale vojni prora-heitv, ki se ga je identificiralo' čun za 30 do 40 odstotkov, Ja-kot umorjenega bivšega Texan- j ponska pa za 130 odstotkov, pa čana, sam dejal, da je on je stric Sam povečal svoj vojni odgovoren za bombni napad 1. proračun za 197 odstotkov." 1916, ki je zahteval deset smrt- Nye je dalje dejal, da ame- nih žrtev in 40 ranjencev. Gri-mer je rekel, da je Daughertv ixjavil, da namerava razgaliti riški bizniški interesi določajo a-meriške smernice z ozlrora na p-boroževanje. "Ti interesi oboro- zadevo, da mn pa žena in njegov j žp najprej druge dežele, nato pa odvetnik branita to storiti. Mo;; | zacepetajo stricu Samu v uho: 'Poglej, kaj smo pravkar prodali Japoncem," nakar stric Sam tudi kupi isto stvar. Nato pa isti interesi. zašepetajo Japoncem v ušesa: 'Poglejte, ko j smo prodali stricu Samu'! In tako dalje." Nye je hud nasprotnik ogromnega oboroževalnega programa, ki ga je začela izvajati Amerika, ker je prepričan, da nas to na more pripeljati nikamor drugam kot v novo vojno, v čemer so seveda ne moti. Vendar, kolikor se tiče kongresa in muni-cijskih baronov, so njegove besede "glas vpijočega v puščavi" dasi ni nobenega dvoma, da j a je bil pozneje umorjen v Chica-gu. Grimmer pravi, da je Daug-hcrty svoječasno stanoval v A-marillu, Tex., kjer pa nimajo nobenih podatkov o njem, in da je bil importiran v San Francisco za stavkokaza tekom stavke eestno-železniških uslužbencev lota 1907. Mooney zahteva, da se ga o-prosti, ker se ga je obsodilo na podlagi lažnjivega pričanja. NOV nemški zrakoplov Naveličan življenja Nepoznan moški je danes z ju ^^aj skušal končati svoje žiV' ^jenje s skokom z železniškega ^osta na Vzhodni 84. cesti in uckeye rd., ki je 50 čevljev vi-^ok. Samomorilca so prepeljali ^ bolnišnico, toda malo 3e, da bi ostal živ. Avtne nesreče I^epo vreme je včeraj spravi-iia ceste nenavadno mnogo Avtomobilov in rezultat težkega avtnega prometa v Clevelandu vcoraj je pet smrtnih žrtev. FRIDRICHSHAFEN, Nemčija. — Jutri bo napravil svoj prvi polet ogromni novi nemški zrakoplov tipa Zeppelin, ki bo po.%nan pod označbo LZ-129. Novi zrakoplov je mnogo večji od "Grofa Zeppelina", ki je doslej napravil vsega skupaj tri milijone milj potovanja. LZ-129 bo zavzel mesto "Grofa Zeppelina", ki se ga bo v bližnji bodočnosti vzelo iz prometa. avstrijska mladina in židje DUNAJ. — Tukaj se je danes podvzelo protižidovsko kampanjo, ki jo podpirajo nekatere grupo rimo-katolikov. Na oglasnih deskah so nalepljeni letaki Zvezne unije nemške mladine v Avstriji, na katerih so narisani vojaki in ki imajo sledeče besedilo: "Mi se ne bomo borili proti Židom s temi (vojaki), temveč s propagando." Omenjena mladinska organizacija, ki jo podpira rimo-katoliška cerkev, ima dve sto tisoč članov. upanja lo SEDEM OSEB UMRLO POD PLAZOM REVELSTOKE. Kanada. — V tukajšnji bližini je silovit snežni plaz vrgel priklopni voz lokomotive vlaka železnice Canadian Pacific družbe v skupino delavcev, pri čemer je bilo ubitih sedem delavcev, dočim je bilo nadaljnih sedem ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Snežni plazovi so zadnje čase že večkrat zasuli to progo ter o\nrali železniški promet. , mater je ubil RIVERHEAD, N. Y.—Frank G. Gaynor, star 46 let in edini otrok Mrs. Annie E. Gaynorje-ve, je danes s kladivom ubil svojo 75-letno mater in je v zaporu brez varščine pod obtožbo umora prvega reda. Morilec pravi, da ga je mati vprašala, zakaj je tako zgodaj vstal, nakar je šel po kladivo ter ji razbil lobanjo. Nato je poklical policijo ter ji sporočil, da se je "zgodilo nekaj strašnega". Ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Vstopnice za pevski festival Vstopnice za mednarodni delavski koncert, ki se bo vršil 8. marca v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair A.ve., so v predprodaji v trgovini Makovec v Slov. Nar. Domu Koncert je pod pokroviteljstvom Socijalistične stranke in nastopi tudi Soc. "Zarja". Preminul danes zjutraj Danes zjutraj je smrt ugrabila Mihaela Mastnaka, 1197 E. 170 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri v pogrebnem zavodu Augusta F. Svetka, Podrobnosti poročamo jutri! Obisk iz Penn. Včeraj so obiskali naše uredništvo Mrs. Tomazin in sinova Joseph in Edward iz Washington County, Penn. Miller novi mestni klerk Republikanski kouncilmani so sinoči zapustiU sejo mestne zbornice, da bi se seja ne mogla vršiti in da se ne bi moglo izvo- pretežna liti mestnega klerka, toda demokrati se niso dali motiti in sc zborovali vseeno, razrešili dosedanjega mestnega klerka republikanca Thomasa njegovih dolžnosti ter izvolili na njegovo mesto demokrata Henryja C. Millerja. Z republikanci je zapustil sejo tudi kouncilman William C. Reed, neodvisen demokrat, toda novi predserjnik mestne zbornice Artl ga je pozneje dal privesti nazaj, da je zbornica imela kvorum. večina amedškega ljudstva proti vsaki novi vojni. Vstopnice za opereto "Mascot" Kultura "NAŠA /VKZDA" Članom dramskega društva "Naša Zvezda" se naznanja, da se bo vršila izvanredna seja dne f3. marca ob 7. uri zvečer v društvenem Domu na Recher Ave. Pridejo naj tudi oni, ki so obljubili, da bodo pristopili. Predsednik samostojnega pev^ skega zbora "Zarje" Frank Bra-dach nam sporoča, da kdor si želi nabaviti dobre sedeže za lepo | opereto 'Mascot', ki jo bo uprizorila samostojna "Zarja" dne 26. aprila v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., jih lahko dobi v predprodaji pri članih in članicah samostojne Zar- F- Smrtna kosa Danes zjutraj je umrl Johu Bergoč, katerega truplo se nahaja v prostorih pogrebnega za-voda Jos. Žoleta. Več bomo poročali jutri. Za novo zasedanje legisla ture Pet državnih senatorjev i: Clevelanda je poslalo včeraj voditeljem državnega senata brzojavko, v kateri izražajo ž?-Ijo, da bi se čim prej sklicala novo zosedanje senatne zbornice, da bi nekaj ukrenila v pogledu brezposelnostnega zava-irovanja in ostalih panog social-I nega zavarovanja. Zadnje zase-I danje državne legislature je bl-I lo odgodeno pretekli teden, ne da bi se bilo kaj določnega u-krenilo v pogledu socialnega zavarovanja. WASHINGTON, dne 2. marca. — Do!o senatnega odseka, ki j preiskuje propagandne metode I mogočne elektrarske lobije, je j začasno ovirano, ker je bivši predsednik ameriške Trgovske zbnrnicp Silas Strawn dobil začasno sodno in junkcijo, ki prepoveduje brzojavni družbi Western Union izročiti temu odseku telegrame, s katerimi je njegova odvetniška firma bombardirala kongres v interesu elek-trarskih magnatov. Kakor je znnno, so elektrarski lobisti poplavili kongres s telegrami, ki so protestirali proti zvezni kontroli takozvanib utilitetnih "holding" kompanij. Pozneje pa se jo dognalo, da v največ slučajih dozdevni pošiljatelji telegramov o teh telegramih sploh nič vedeli niso, ker so bili poslani brez njihove vednosti. In utili-tetna lobija skuša zdaj preprečiti, da bi senatni odsek dobil v roke kopije teh telegramov, kar PO ji je zf.enlrrai posrečilo. Mag-nntom pač ne diši, da bi bile nji-nove nečedne propagandne metode doeela razgaljene. Demokratski senator Black iz Alabame, ki je predsednik o-menjenega preiskovalnega odsn-ka, pa pravi, da bo zahteval od senata, da direktno zapove predložitev tega dokazilnega materijala. "Senat lahko protektira svoje interese in jih tudi bo, ka napoči pravi čas", pravi Black. Sodna prepoved je prišla j kmalu n.ato, ko je senatni preiskovalni odsek ponovno povzel preiskavo slučaja podpredsednika in generalnega, upravitelja Republic light, Heat and Power kompanije S, P. Seversona, ici ga je senator Schwellenbaclv i2 Washingtona obdolžil "pona-rejenja" podpisov na telegramih. Severson je izprva molčal na vprašanje, ali so ga njegovi znanci in sorodniki, čijih imena se je rabilo na omenjenih telegramih, pooblastili, da sme storiti ali ne, pozneje pa je izjavil, da je stopil v telefonsko zvezo s sestro v Stoughtonu, Wis., kjer je doma in da je ona; govorila z večino podpisnikov telegramov, ki jih je on poslal članom kongresa, in da so potrdili, da so mu dovolili rabo njihovih imen. Pozneje je priznal, da ob času, ko je pošiljal telegrame, ni imel nobenega pooblastila. Senator Black pravi, da se magnatje prejkone boje, da, ne bi prišU na dan nadaljni slič-ni telegrami, kakor so ti, ki jih ima odsek že v rokah in ki razgaljajo vse prej kot poštenei propagandno metode utilitetne-ga trusta. Imenuje učiteljsko prisego neumnost Dr. Stanley King, tovarna i-čevljev, ki je postal predsednik Amherst kolegija v Clevelandu, je izjavil sinoči na banketu, katerega sc je udeležilo 58 gra-duantov omenjenega kolegija, da je ideja, da naj vsak učitelj ali učiteljica priseže zvestobo u-stavi, velika neumnost. "Zvestobe se ne da regulirati z zakonodajo, kakor se ne da na ta način regulirati človeškega apeti-ta", je dejal King. proti hitlerjevemu povabilu NEW YORK. — Študentov-sko grupe ostro protestirajo, kei' je Columbia univerza sprejela povabilo nemške univerza v Heidclbergu k udeležbi proslave 550-letnice ustanovitve te univerze, študeotovski fet C.;-lumbia Spectator pravi, dn mcr^. univerza to povabilo rdklonill, ako noče dati blagoslova ilitler-jevemu zatiranju prave izobrazbe. STRAN 2 /ENAKOPRAVNOST 3. niui'ca, 1936 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" ^ Owned and Published by rHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 [Mued Every Day Except Sundays and Holidayi VATRO J. QRILL, Editor l»o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 H 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pofitl v Clevelandu za celo leto ................. M 9 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 K& Zedlnjene države in Kanado Ea celo leto ......W.50 M 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 B* Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države M # mesecev ........C^.OO; za celo leto ......... .$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, IS'j'p.__ TRAGEDIJA LUŽIŠKIH SRBOV Dne 5. t. m. je doživel 85 let svojega življenja veliki in odlični sin naroda lu-žiških Srbov, nacionalni delavec in glas-beni skladatelj Bjarnat Krawc. Ni bilo v teku zadnjih 50, let srbskega koncerta v Budišinu, na katerem bi ne bil on sodeloval in na katerem bi ne bili peli njegovih skladb. Sin učitelja, je sam postal u-čitelj, a že od rane mladosti je živel v okolju, v katerem je sesal vase ljubezen in navdušenje do glasbe. Pesnik Jakob Čišinsky ga je povrh še navdušil za Smetanovo glasbo. Kamor je kot učitelj prišel po svoji službeni dolžnosti, povsod je snoval pevske zbore; celo v Dražda-nih, kjer je 1. 1883 postal učitelj glasbe, je ustanovil srbsko društvo "Černoboh." Gojil je srbsko narodno pesem in prodrl z njo tudi v nemški glasbeni svet. Leta 1922 so se na njegovo pobudo vsa luži-škosrbska društva združila v Zvezo srbskih pevskih društev. Njegove skladbe so porojene iz srbskih narodnih pesmi in mnoge med njimi so zopet postale last celega naroda. Izdal je nešteto glasbenih zbirk svojih skladb in srbskih narodnih pesmi, nekaj njih tudi v nemščini, izdal je pesmarico za šole, napisal nešteto člankov glasbene in leposlovne vsebine v raznih lužiškosrbskih listih. Sam je pisal glasbeni časopis "Sko\vronček ze srbskih honow," Škrjanček s srbskih njiv. A s tem še ni izčrpano Krawcevo delo za lužiškosrbski narod. Agitira in zbira fond za ustanovitev prve srbske šole v Budišinu, skrbi za postavitev spomenika lužiškosrbskemu skladatelju Kocoru, prireja s svojimi pevskimi krogi pogoste koncerte v češkoslovaških mestih, propagira češko-lužiško vzajemnost; skrbi za naraščaj in njegovo odgojo v raznih kulturnih panogah, potuje po srbskih vaseh, kadarkoli treba buditi narodno zavest, spušča se v polemično borbo proti nemškim izpadom na lužiške Srbe, vzdržuje stalne pismene in osebne zveze z najodličnejšimi voditelji slovanskega sveta, še danes je vkljub svojim 85 letom i)rožnega duha in poln nezlomljive energije. Zakaj dobiva 85-letniea moža, v katerem gledajo lužiški Srbi svojega vzornika in voditelja, baš v teh dneh tem večji pomen? Zato ker se odigrava obenem velika tragedija lužiškosrbskega naroda. Nemška politična oblast v Budišinu je kakor nalašč za ta jubilej ukazala narodni organizaciji lužiških Srbov, "Domovvini," da mora sprejeti nova "službena" pravila, katerih jedro tvori novo stališče "tretjega rajha" do lužiških Srbov, id se imajo v bodoče smatrati 7.11 "windisch sprechende Deutsche," torej za slovansko govoreče Nemce. Pobudo za to zahtevo oblasti je dal predlog organizacije "Vzhodnoneinške zveze," ki hoče, da ostane "Domowina" kvečjemu še društvo za zbiranje muzejskih spominov na lužiške Srbe, ter da se po novih pravilih ne bi smela več b a viti z narodno-kulturnim in narodno-obramb-nim delom. Obenem z ukazom za sprejem novih pravil je bila na naslov lužiških Srbov izrečena grožnja, ■da bo v slučaju odpora njihova narodna organizaci- ja razpuščena. Tudi so bila izdana zelo stroga navodila glede nadaljnje usmeritve društvenega dela med lužiškimi Srbi. Še najnedolžnejše med temi navodili je, da morajo predsedniki vseh lužiškosrbskih društev dokazati svoj "arijski izvor." Veliko hujša je odredba, da morajo vsi tiskani programi in vstopnice, ki so doslej smeli še biti v lužiškosrbskem jeziku, biti odslej dvojezični, z nemškim besedilom na prvem mestu. Prepovedano je izobešanje lužiškosrbske modro-rdeče-bele zastave. Lužiškosrbsko časopisje ne sme o vseh teh zahtevah in ukazih nemških oblasti ničesar poročati, niti o kakršnihkoli protestih proti tem odredbam, niti o kakšnih razlikah med Nemci in lužiškimi Srbi. Za vsakogar, ki zna le malo politično misliti, je jasno, kaj pomenijo vse te od-1'edbe: pospešeno nasilno ponemčevanje lužiških Srbov. V svojih službenih in ne-službenih izjavah, namenjenih širokemu zunanjemu svetu, so Nemci, oni v rajhu in oni v Avstriji, polni lojalnosti napram narodnim manjšinam in spoštovanja njihovih narodnih pravic. Kolikokrat smo že čuli takšne lepe besede iz ust Hitlerja in njegovih sovoditeljev, kolikokrat iz ust Schuschnigga, Berger-Waldenegga in drugih odgovornih činiteljev nemške Avstrije! A kakšna je ta "lojalnost" in kakšno to "spoštovanje," nam je v Nemčiji dovolj jasen in viden dokaz opisani postopek nemških oblasti napram lužiškim Srbom, ki jim hladnokrvno zavijajo vrat, v Avstriji pa nam je dovolj znana prav enako žalostna usoda koroških Slovencev. Saj so avstrijske oblasti nedavno celo skušale zabraniti dostop nedolžnim slovensko pisanim knjigam med koroške Slovence s tem, da so predpisale ob meji ogromno carino 140 Din za štiri drobne knjige. Kaj naj še bolj zgovorno opiše tragično usodo lužiških Srbov in naših slovenskih bratov na Koroškem!?—Jutro. 12. februar i>i k. i J _ J • 11 I • I ki se bo vršil za časa narodne Mednarodni delavski .»nvencije sodjalistične stran. I , JI* ke 25. maja v Clevelandu. koncert V nedeljo vstopnina k temu zanimive - --mu mednarodnemu delavskemu Nastopili bodo delavski pevski koncertu je samo 35 centov. — zbori raznih narodnosti. Vstopnica bo veljavna tudi zve- ----čer za ples za tiste, ki bodo o- stali v dvorani. Vstopnina samo V nedeljo 8. marca se bo vr- ^ sil prvi mednarodni delavski pl^s zvečer bo 25 centov. Za ples bo igrala unijska godba, katera igra na radio in je dobro poznana v naselbini, posebno med mladino. Pričetek koncerta bo ob treh popoldne. Okusno ve- je bilo iz trupla iztrgano in je ŠKRAT koncert v iivditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Pri tem koncerti! sodelujejo delavski pevski zbori različnih narodnosti, kakor tudi pevska zbora cle-velandskega organiziranega delavstva, moški in ženski. Kot o-merijono, bo to prvi koncert te vrsto, ki ga prireja socijalistič-na stranka, in bo že zaradi tega zanimiv. Določene so nagrade najboljšo pevske zbore. Za sodrike so povabljeni kulturni kritiki cd clcvelandskih časopisov. Najboljši pevski zbor bo i-.udeležite v velikem številu. — mel tudi čast nastopiti na mas-1 Za publicijski odbor nem shodu v Public avditoriju, ] I.. Z. ležalo raztreseno po progi na večjo razdaljo. Iz tega bi človek sklepal, da je vlak vlekel ponesrečenca dolgo s seboj. Vse krvave sledi so bile na progi! že izprane, delci trupla pa že j otrpli. Zato ni dvoma, da je nesrečni Ravbar bil povožen že v zgodnjih jutranjih urah po vlaku, ki vozi z Brezovice proti Ljubljani. Orožniki so našli na progi listnico in raztresena pisma. Iz njih je bilo razbrati. da je bil ponesrečeni doma na čerjo bodo servirale članice soc. {Primorskem in da je moral odi kluba št. 27. in angleškega odse-i tam pribežati v našo državo,; nisi sedajle nič pozdravil gospo- Ogorčen gostitelj: "Zakaj pa ka. Vstopnice v predprodaji se, kjer je našel po dolgem trudu^da Korakiča?" dobijo pri članstvu soc. stranke in pri pevcih del. pevskih zborov in drugilj. Slovenski, kakor tudi drugi delavci in delavke sto vljudno vabljeni, da se tega koncerta f boren zaslužek pri železnici.] pomisli! Zadnjič sem ga Pribežal je v našo državo spo-' povabil na imenitno večerjo, on mladi 1. 1934 in se naselil v va-jpa si je pokvaril želodec in se si Kamnik, občina Presejrje,' nato šel zdraviti k drugemu kjer je našel zavetje pri roja-,zdravniku." ku. V zadnjem času je moral oči vidno bolehati, kajti kon- (^ospod profesor se je prebu- Zanimive vesti iz stare domovine I I Icl'ninrja sr jo drlm'sl\'o spi)-ininjalo dniu-c ublcl nice krviU'o udušcnc \'siajc a\ st rijskc^a di'la\ st \ a, ki je \' boju .s aj-^iziiuiin .slo im ijai'ikadc za oliraiiiho s\'ol)()(lc ill usln\-iu)sti. Ob tej priliki je pri-olu-ila hniska ".\rl,ciler Zciluii,<;'" oklic av-I -'a svobodnega l)o-ja delavskega razreda. Aerazdrnžeiia \'ez \ lada nieil sedanjimi in leltriiarskiini 1'ojeviiiki. Zapuščina junaških sncbindlerjev je izročena dobro A'arst-vo. S spoštovanjem in ]ii ežeti zve.stobe se spominjamo žrtev našega hoja, vseh kr\ avih žrte\' fašizma ; Wallisclia, WCissla, Alunich-reiterja, Svoliode, Kauehenber^'erja, Iloisa, Mnl^arija, Stancka in (lerla, ki so storili .svojo sinrl na \'islieali fašizma. Danes stoji avstrijski proletai ijat v s\'oji re\ oluci jona ril i odločnost i nepoini i'l ji-\'o lasizinu nasproti. \ s\'ojem so\ raši\'u proti režimu je delavski razred \ .\\ stri ji sirnjeii v nioeuo in nerazi ušno enoto. To e-noto hi rasistični mo^-otei radi razbili in na ta način likvidirali I'ebruar. To se jim ne ho Mosreeil:>. Delavsl\i ho \ (idilo ho j do jiopoliie ztnaK'' uad 1'ašizmom : Za s\ ohodo, mir iii krnli !'■' if. ^ Oh oljlelnici kr\'a\ ih dogodkov so spre-yox'orili liidi predstavniki a'l'.sirijske.ua režima. \ jiho\ i ^o\'ori so se oyromiio razliko-\iili od strupenih in hiijwkajoeih na|)ado\' jia siicijalistieuo di'la\ st vo pred d vem i leti. \' ss'ojih ,!.;'o\'orih so poiunno povdarjali, (Ja •SI) |U ipi'a\ Ijeiit sporazumeti se z dela vsi vorii, p!'ij)ravljeni I udi spošto\ ali soeijali-slleiio prepričanje državljanov. I'o so .se\'e-da besede, ki jim delavstvo ne more verjeli, kajti .n'ovoi'ili so jili listi, ki so prisegli ua priid-l'ebruar.skn ustavo, za katero so deia\ ei šli \' boj iia barikatle. D. P. Smrtna nesreča i; kamnolomu ] ga strasnega elementa domači-V Lipalci pri Horjulu se je posestnika Jerneja Horvata, dila huda nesreča. Cestar in tri-l izbruhnil v gospodar- je delavci so kopali gramoz. pokritem z ope- enkrat so je utrgala plast ka-'^" °=tala menja in se zavalila navzdol.i^^T^^^^^^^ka poslopja, ki so Drugi so se srečno rešili, tal. Zprelisotudi brovška Andreja je pa en ka- gospodar- menspodbil, dajepadelintistii^^" "^^aj strojev. hip se mu je zavalila težka la na trebuh ter ga tako hudo poškodovala, da je čez eno uro'"'^ poslopja, kate-: 1 rim je pretila radi silnega vetra ; velika nevarnost. Škoda zna-Ccljska bolnišnica v letu 1935 j ša okrog 30,000 din in je krita V celjsko bolnišnico je bilo}^ zavarovalnino. - Orožniki so v preteklem letu na novo spre-i"''^'?'' ^^rogo preiskavo, da iz-jetih 6947 bolnikov, izleta 19341 ugotovijo vzrok jih je ostalo v bolnišnici 260,ponovnih požarov v Zg. Ja- tako, da je bilo vseh skupaj v' " oskrbi 7207. Nalezljive bolezni i Skrisnosten požigalec je bilo 360. Na kirurgičnera' V Podgori pod Goro Oljko so oddelku je bilo 1900 operacij, v treh tedenskih presledkih zgo-na ginekološko-porodniškem pa'rela tri poslopja. Vsakokrat je 397. Porodov je bilo 463. Ce- izbruhnil požar ob enajstih po-lokupna umrljivost v letu 1935 noči in to pred praznikom ali znaša 3.82 odstotkov. , pred nedeljo. Na čudo so ime- li dvakrat ravno na tak večer tudi mrliča v bližini. Prvi po-celjske eksploziture Borze dela: žar je bil na večer pred sv. Steza preteklo poslovno leto. V j fanom preteklega leta, ko je preteklem letu je pri Borzi dela i ob 11 ponoči zgorela hišica in v Celju iskalo delo 2917 moških; se je 90 let stara njena prebi-in 572 ženskih oseb, skupaj; valka Ančka komaj rešila smrt-3489 delavnih moči. Delo je bi-; ti. Slabe tri tedne za tem, tu-lo ponujeno 511 moškim in 476 jdi na soboto zvečer, je zago-ženskam, skupaj 987 osebam.-relo komaj kakih 100 korakov Posredovanj je bilo izvršenih j od prvega pogorišča oddaljeno za moške 176, za ženske 205, gospodarsko poslopje čevljarja 25. jan. je cem minulega meseca se je ja- j^'^- in videl, da ga ob- vil bolnega in so njegovi znan-,trda tema. Ves presenečen ci opazili na njem duševno de- j pogleda na uro in vi- presijo in zamišljenost. Kaj kaže sedem. Gospod pro- je gnalo nesrečneža v smrt, bo Tesor sede v postelji in začne šele ugotovila preiskava. Orož- globoko premišljevati: Ker ,ništvo je poskrbelo, da je bilo v juliju, so podane le tele ■truplo prepeljano v mrtvašnico' možnosti: Ako je še popoldne, pokopališča v Notranjih gori- 3® zgodila kaka naravna ka- tastrofa, ki je obenem s solčnim Ravbar Milan je bil star šele mrkom zatemnila vse nebo. Ako 20 let. Svojci žive vTomaju na'P^ je jutro, jo mogoča tudi lo I !:aka naravna katastrofa. Mo-jgoče jo še kaka tretja možnost. Nesreča v celjski kemični , i^^tero bi bil prezrl. V tem slu-tovarni j čaju smo vsi rešeni. Ako sem Tu se je zgodila v kemični namreč pozabil uro naviti, tovarni in pražarni huda nesre- ča, katere žrtev so postali de- ".Janko, rada bi vede- lavci: Tratnik Alojzij, 31 let/a, kakšni klobuki bodo spomla- star, doma iz Zagrada; Košir|moderni. Martin, star 42 let, doma iz I "To ti pa lahko takoj povem, Dobrove, in Podlesnik Karel, | Iji'ba "Lvica, prav taki bodo, ka-star 50 let, doma z Dečkove ce- j vsako leto. Dve vrsti klobu-ste. Imenovani so v omenjenem'^odo zopet v modi: eni, ki času zlivali baker v vodo, voda, {^^bi ne ugajajo in drugi, ki jih ki je bila vrela, je udarila čez ne morem plačati. posodo in so se vsi trije opekli po nogah. Z avtom celjske rešilne postaje so bili prepeljani v celisko bolnišnico. Zanimiva statistika Obsojen junak noža Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil 22 letnega delavca Ivana Ofacija na eno le-I to strogega zapora zaradi zločina hude telesne poškodbe, ker o"- Robide, istotako V soboto ponoči, zgorel 300 v isti črti oddaljeni skupaj 381. Odpotovalo j^ 445 mošlcih in 162 žensk, skupaj 587 oseb, odpadlo je pa 1715 i korakov moških in 179 žensk, vsega skupaj 1894 delavnih moči. Podpor je izplačala Borza dela leta 1935 794 osebam v skupnem znesku 197,209 Din, od tega za redne podpore 185,524 Din, za izredne podpore 7,620 Din in za potne stroške 65 Din. Brezposelni uradniki so prejeli 2604} Brezovica, Din podpor, kvalificirani delav-; ki se vozijo iz Notranjih goric Informacija za dia-betičarje Piše Br. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta Neiv York. Ena izmed bolezni, ki se raz- je 2 novembra lani v Novih Jar-, vi jejo pri starejših odraslih Iju-šah z nožem večkrat sunil Av- deh, je diabetes ali sladkorna gusta Rozmana in so bile poškodbe smrtnonevarne. AN(JUJA Z\ OLJNI F.MBAli GO PROTI ITALIJI. bolezen. To je bolezen, glede katere je zdravniška znanost storila velikanski napredek v zadnjem desetletju. (Dalje iz 1. str.) munijo) je izjavil na včerajšnji seji tega odseka, da je bil informiran, da je ekonomska situacija v Italiji zelo resna, in du misli, da bo Mussolini kmalu vinski hram. Ljudje so pre plašeni, zlasti ker je baje ne . ,. . . . , J . . . 11. nnpi.avlion začeti pogajanja za kdo tudi ze na svojem skednju , . . . ____ ____TI.končanje vojne v Afriki. Možnost, da pride v bližnji bodočnosti do mirovnih pogajanj med našel pripravljeno svečo. Brez dvoma gre za zločinsko roko. žalostna smrt prirnorskega begunca ci 9G,754 Din, nekvalificirani delavci pa 36,406 Din in dninarji 61,445 Din. Mariborska opereta pripravlja v režiji in koreografiji Antona Harastoviča veliko opereto "Ples v Savoyu." Zlata, poroka oziroma iz Brezovice v ljubljanske šole, so na postaji razburjeno pripovedovali, da leži v bližini čuvajnice štev. 650 na pi'ogi strašno razmesarjen po-voženec. Na podlagi teh govoric je postajni' načelnik seveda takoj uvedel poizvedova- ^ , _______- - iter znsedle izredno važne pozi nje m pozval na poinoc oroz-' ništvo. Govorice so bile ute- Diabetes se navadno pojavlja v starosti 40 do 50 let. Z drugimi besedami gre za bolezen kasnejšega odraslega življenja. Ker imamo dandanes v našem prebivalstvu razmeroma več starejših ljudi, imamo zato sedaj razmeroma več oseb s sladkorno boleznijo, kot jih je bilo začetkom stoletja. Seveda diabetes se utegne pojavljati v vsaki starosti, pa tudi pri de-Italijo in Abesinijo, utrjuje tudi fni sladkorna bolezen nič dejstvo, da je italijanska sever-|j..gj j^edkega. vojevala veliko zmago nad abe- Podedljivost igra dozdevno sinsko armado v okrožju Tem- ] Pj^'ecejsnjo vlogo pri tej bolez-, bien v gorovju Alaji, ki se jo Tako je sladkorna bolezen smatralo za nezavzemljivo na- Pogosta pri Židih kot pri ravno abesinsko trdnjavo. Ita-, i^G-Židih. ludi je bolj pogosta hj;),ns:'.ke čete, ki jim poveljuje ^ ženskih koi. pri moških. V maršal Pietro Badoglio, so v slučajih se zdi, da je :tum sektorju popolnoma strle'=l^(^kqrna bolezen združena z odpor dveh abesinskih armad,' debeluhostjo, ali resnični značaj te zveze ni popolnoma ja- _ Otroci armada v Abesiniji te dni iz- cije. Abcsinci so v tej bitki izgu- ' Vncdeljo, dne 26. januarja Or^žniškZ p^niiia tisoč mrtvih in| Kar je važno, da se ve, je, '4fi aft. rvhhn-inln -/inio Tinmbn' takoj podala na p^Qo-Q in ^^"j^nih. Domneva se, da je da more s pomočjo modernih našla pri km 441.8 približij^ pol čas ugoden za Mu- metod zdravljenja diabetičar ži- kilometra južno ob brezoviške mirovna pogajanja, veti normalno dolgost prisoje- postaje v bližini cestnega pre- Abesinc, bodo morah biti ]icga mu življenja in ga uživati. —------- v prihodnjem članku bom 1936 sta obhajala zlato poroko Franc in Katarina Križaj iz Ce-vice pri Logatcu. Pet požarov v oieni yncsecu V tekočem mesecu je v Zg. Jablanah v ptujskem okraju že laza, kjer križa cesta Podpeč- tega strahovitega poraza Brezovica železniški tir, strašno nekaj povedal o insulmu. 5krat izbruhnil požar in je' razmesarjeno truplo moške ose- |--- ljudstvo zaradi tega že čisto'be. Ker je povoženčeva glava' . Seveda pa ni dosti verjetno- Etijopiji, t. j. v koliko smatra zbegano. Komaj; pogasijo en po čudnem naključju ostala ne- sti, da bi se proglasilo oljn^i em- spričo teh zmag ogrožene svoje požar, naslednji dan zopet go-'dotaknjena, so v povožencu bargo proti Italiji. Stvar se bo interese v Sudanu, ki so tesno ri. —• Dne 26. t. m. okrog pol-j lahko prepoznali železniškega najbržo končala s kakim kom- pn-<-ezRni z jezerom Tano. Nema-noči se je zopet zasvitalo ne- delavca Ravbarja Milana. O- promisom. Vprašanje seveda je. ra pe je začela zdaj navduševati bo nad to nesrečno vasjo, in'stalo truplo je bilo popolnoma, kako bo Anglija reagirala na zp oljni embargo baš zaradi .?.ad-sicer je tokrat postala žrtev te- razbito; srce, pljuča, drobovje najnovejše italijanske zmagx; v njih italijanskih zmag. 3. marca, 1936 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKOBPORIKANA 1909 QLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR; Vatro J. Grill, predsednik. 6231 St. Clair Avenue. Cleveland. O. John Kvurtlch, I. podpredsednik, Brldgeville, Penna. Rudolph Llsch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland O. WUllam Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mlrko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago. 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huoton, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland. Ohio, Frank Laurlch, 10 Linn Ave., Bo. Burgettstown, Penn*. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 9^4, Forest City, Penna, Bteve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allls, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK; Dr. P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: "KNAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Vsa pisma in stvari, tlčoče se organizacije, se naj poSilja na naslov tajnika, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-'Mija upravnega ooseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-se uredni.Uva in upravniStva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost naslov ••ENAK;0PRA\TM0STI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Oblo. Upiv. prof. Igo Pehani 1S[afta! - Petrolej! Ljubljana, 8. feb. — Evropa I Po izkustvih, ki jih je prinesla P^oducira dandanes okrog 33,5 svetovna vojna bilijona ton nafte na leto, a je , , • , ' 1 pa stremijo skoraj vse evropske Lfosi okrog 44 milijonov ton. ti dve številki dovolj glasno Pnčata za odvisnost našega kontinenta od inozemskih na-h^ijališč. V produkciji nafte so izmed evropskih držav udeleže-Rusija 71.Ic;, Rumunija ^5.3, Poljska 1.6, Nemčija 1.2, Francija 0.3, preostanek O.l*^; pa si dele Italija. Češkoslovaška, Avstrija in z neznatno količino Jugoslavija. Glavna nahajališča leže v južno-vzhodnem delu Evrope (okrog Bakuja in ^ Rumuniji), ki pa dajejo pretežno le nafto srednje ali manj-"^redne kakovosti to se pravi iiafto, ki da pri navadnem destiliran ju le malo bencina in plinskega olja. Zato ni čuda, da ^i^ora Evrppa približno, pplqyjqii '^'seh tekočih pogonskih snovi, kf Jih potrebuje za svoj obrat, u-^ažati iz drugih delov sveta. paralizirajo to odvisnost, ki države — v strahu pred grozečo zaporo uvoza v primeru vojne — vedno bolj k avtarktični u-reditvi svojega narodnega gospodarstva. Zato opažamo povsod živahno prizadevanje, da se obstoječe pridobivanje nafte še poveča in da se najdejo nova ležišča. Tako se je v Rusiji produkcija nafte z intenzivnim vrtalnim delom v zadnjih desetih letih početvorila in bo po izdelanem načrtu letos dosegla že 30 milijonov ton. Zaradi stalno napredujoče indu-strijalizacije dežele potrošijo Madame Mere nafte neznatna in znaša na leto t komaj 700 ton, ki jih dobiva' Medjimursko petrolejsko dioni-čko društvo v Selnici iz vrtin okrog Selnice in Peklenice. Razen v teh krajih pa imamo še mnogo znakov nafte v savski banovini vzdolž Drave in Save, v drinjski v območju Majevice ter v zetski pri Virpazarju. V večjem obsegu se vrše preiskovalna vrtanja še okrog Pokle-nice, v Bujavici pri Lipiku in v Gojlu pri Banovi Jarugi, kjer vrta petrolejska družba Ulja-nik iz Zagreba, ter pri Tuzli, kjer je monopolska uprava odprla dve globlji vrtini. V Bujavici dobivajo že od leta 1923 velike količine zemeljnega plina, katerega zaloge cenijo na eno milijardo in zdi se, da bodo v večji globočini prišli tudi na izdatnejše količine nafte. A vsa ta preiskovalna dela so z o-zirom na izdatne terene, ki prihajajo pri nas v poštev, še mnogo preskromna. Banes pa se z veliko vnemo iščejo še popolnoma drugi viri za pridobivanje pogonskih snovi, gem spadajo v prvi vrsti oljni škri-Ijevci, ki se zlasti v Estonski z ščeni in družina se je naselila velikim uspehom izkoriščajo za v Ajacciu, kjer se je rodil Na-dobivanje mineralnih olj. Ka-; poleon 15. avgusta 17G9 leta. kor sodi ugledni geolog dr. Lu-| Napoleonov oče je bil advo-kovič, imamo v Jugoslaviji na kat, ki je imel malo dohodkov, stotine milijonov ton tega škri- pa je navzlic temu precej raz-Ijevca: okrog Aleksinca, Mira- košno živel. Zato je njegovo novca, Valjeva, Trstenika, Vra-j gospodarstvo naglo propadalo, nja, Rude pri Sinju in drugod. Ti škriljevci vsebujejo pogostokrat po 150 do 200 1. surovega olja na tono, nekateri pa celo 250 do 300 1. Iz tega olja sn lahko dobe vsi oni produkti kakor iz nafte. Tem zalogam škriljevca, ki predstavljajo ogromno narodno bogastvo, se pri nas doslej še ni posvetilo zadosti resne pozornosti. Te dni se svetovni listi spominjajo stoletnice smrti Napoleonove matere Leticije, ki se je pisala z dekliškim imenom Ramolino ter je imela za očeta Jeana Jeromeja Ramolina, najprej kapctana v genovski vojski, pozneje pa prometnega nadzornika na Korziki. Letici-jina mati je postala vdova in se je omožila še v drugo, topot takisto z oficirjem genovske vojske, kapetanom Fleschom. Leticija Ramolino je že od mladih nog bila na glasu najlepše Korzičanke. Imela pa je zelo pomanjkljivo vzgojo, ki ji ni dala zadostne izobrazbe. To je obžalovala do konca svojih dni. L. 1767 je vzela za moža Karla Bonaparta. Proti koncu šestdesetih let je planil na Korziki upor proti Franciji. Udeležil se ga je tudi Bonaparte, ki ga je njegova žena 'spremljala na konju. Konec koncev pa se je morala Korzika le podvreči Francozom. Bonaparte in souporniki pa so bili pomilo- slavna doba njenega življenja. Rada bi bila seveda odšla k si-:nost tudi kralj Rima, reich-Napoleon je postal general, nu na otok Sv. Helene, toda te-|stadtSki vojvoda. Proti koncu konzul in cesar Francije. ga dovoljenja ni dobila in mo-' življenja so jo morali voziti v Ko se je dal Napoleon krona- rala se je zadovoljiti s skrom-1 vozičku okrog ker je bila osle-ti za cesarja, je podelil svoji no vlogo matere, ki mora žive- pela na obe oči. Dne 2. febru-materi naslov "Madame Mere.", ti ločena od sina. larja 1836 je tudi njeno življe- Podaril ji je nekaj gradov, ji! Zadnja leta so prinesla ma-|nje ugasnilo. Kakor njeno živ-dodclil dvor in letno rento v j teri niz težkih udarcev. Umrl Ijenje, takšna je bila tudi nje- je Napoleon in tudi dve njeni na smrt: skromna. Njen- pepel hčeri, en vnuk ter njena naj- počiva v Ajacciju na Korziki, priljubljenejša snaha, bivša! čeprav so ga hoteli že večkrat westfalska kraljica. Najtrši u- prenesti v pariški Dom des In-darec pa jo je zadel, ko je do-lvalides poleg telesnih ostankov znala, da se je preselil v več-1 velikega sina. znesku 1 milijona frankov. Madame Mere je bila zelo šledlji-va ženska in je malo trosila, pravijo, da iz prirojene skromnosti. Mrzela je pa sleherni sijaj in blišč. Redkokdaj se jc udeležila dvornih prireditev, ker je gledala vse stvari na svetu s kritičnim očesom. Izkazalo se je, da ic im-jla v tein pogledu prav. Ko je moral Napoleon oditi iz Pariza na El-bo, mu je Madame Mere takoj sledila. Po Napoleonovem pregnanstvu na Sv. Heleno se je cesarjeva mati preselila v Rim. Prehlad v prsin Ki laiiko poslane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi poinujevuien, topel Musterolu. Mustiuolc NI le mazilo. Je protl-dra/ilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. Po obsežnosti rezerv v premogovnih slojiščih, ki jih cenijo samo v Evropi na okrog 780 Rusi vsako leto več nafte in I milijard ton (rezerve nafte pa so je predlanskim porabili že 15.5 milijonov ton. Prav tako se je v istem razdobju početvorila produkcija v Romuniji in njena letna proizvodnja presega že 8 milijonov ton. V Italiji, ki dobiva doma iz vrtin v snriA 71 11 Gornji Italiji in iz oljnega škri- bPrico velikega gospodarskega / on oaa ■ ■ , ..jljevca na Sicilni okrog 20,000 pomena nafte v resnici zasluzi' , j » > vso pozornost, so si cvro$)ske!^°" surovega olja. se je pred ^'žave pomagale na različne: desetimi leti osnovala poldr-hačine. Tako si je Anglija, kij^avna družba Azienda Generale dotna nima nafte, zasigurala iz-! Italiana Pctroli, ki ima nalogo, koriščanje največjega dela na-j^ia smotrno razišče še neodpr-hajališč na bližnjem' Vzhodu, v i terene. Ta družba je že leta '1932 razpolagala s kapitalom Indiji ter prav izdatnega dela ^''ednje in južnoameriških te-renov. Pri tem je Anglija že Prišla in zmerom iznova priha-v hudo nasprotje z Združeni-državami, ki morajo pri ve-^kanski lastni potrošnji raču-^^ti z eventualnim izčrpanjem domačih zalog in morajo gle-da si zavarujejo inozemske rezerve. stebli angleške petrolejsko politike danes angleško-nizozemski koncern Royal Dutch-Shell, ki predlanskim sam produciral ^ "bilijonov ton in ki je po ob-^ežnosti svojih obratov že ena- ko 'čreden tekmec ameriškemu ^tandard Oil, ter Burmah Oil O- in Persian Oil Co. Tudi v ^^i^opi. in sicer v Rumuniji si J® znala Anglija zavarovati svo-•le interese z znatno udeležbo eksploatacijskih podjetjih. ^ sličnih potih, le z majhno ^^liiudo, ji sledita Francija in talija. Tako je francoski kapi-močno udeležen v Poljski ^^umuniji, a pri petrolejski ^užbi v Iraku razpolaga s pri-iižno četrtino delnic. Italija močno zainteresirana v pra-. '^^skem revirju v Rumuniji, petrolejski monopol v Al-udeležena pa je tudi pri ?'^^trolejskin koncesijah v Mosu-Konflikt z Abesinijo samo J^otrjuje, da aspirira Italija tu-' mi naftna ležišča v Godža-pri čemur jo na tihem pod-ameriški Standard Oil, ki J® baje po svojih emisarjih v piovinci zanetila upor. 200 milijonov lir. V Albaniji so Italijani pri Peratu v globočini 500 do 700 metrov navrtali ležišče nafte, ki obeta dobre u-spehe. Tam so zgradili 72 km dolg cevovod do morske obale in govori se, da lahko produci-rajo že 90,000 ton. Pred kr-at-kirn je italijanska država stavila na razpolago še 60 milijonov lir za gradnjo naprave v VaIoni, v kateri naj bi se predela-valo albansko olje. Mnogo, pa tudi uspešno si prizadeva Nemčija, da dvigne lastno produkcijo. Od leta 1923 do 1935 se je produkcija nafte dvignila od 230,000 na 430,000 ton. Pri takem naraščanju bo kmalu prekosila Poljsko, kjer se že javljajo znaki izčrpanosti svoj čas zelo bogatih oljnih polj. Lepe j uspehe beležita Češkoslovaška in Avstrija. V Jugoslaviji je proizvodnja samo 1900 milijonov ton) bi lahko bil piemug vsekakor mnogo važnejša surovina pc-trolejske industrije kakor oljni škriljevec, če. bi se posrečilo njegove substance v veliki meri preoblikovati v tekoče pogonske snovi. Črni in rjavi premog dasta pri sorazmerno preprosti predelavi poleg glavnega deleža, koksa ali polkok-sa, tudi tekoče ali plinaste snovi, ki se dajejo uporabiti kot gorivo v motorju. One evropske države, ki so bogate lesa, pa lahko v tem pravcu izkoriščajo tudi les, da ga v posebnem aparatu, montiranem na motornem vozilu, uplinijo in s plini poganjajo motor. Če vzamemo namesto lesa oglje, ki ima približno dvakrat tolikšno energijsko vrednost kakor les, pa lahko izhajamo še z manjšim tovorom pogonskega mate-rijala. V splošnem se opaža, da v Evropi prodiranja nadomestnih surovin na račun interna-cijonalne nafte ni mogoče več zadrževati. Mož je vedno delal velike načrte, ki jih ni mogel uresničiti. Ker je porabil zanje mnogo denarja, je v hiši vedno manjkalo najpotrebnejših srcusiev za vsakdanje življenje, šele ko sta bila sprejeta ,njegova sinova Jožef in Napoleon v francoske šole, si je družina nekoliko oddahnila. Jožef je šel v seminar, Napoleon pa v vojaško šolo v Brienne. Na poti k svojima o-trokoma jo umrl advokat Bonaparte 1. 1785 v Franciji, in sicer za rakom. Leticija je ob-vdovela. Malo prej je še rodila sina Jeremija, poznejšega wcst-falskega kralja. Vsega skupaj je imela Leticija trinajst .otrok, od katerih jih je živelo samo osem. Ko je na Korziki zopet nastal upor proti Franciji, se je morala Leticija umakniti z otoka k svojim otrokom. Na tem begu je še videla, kako so uporniki zažgali njeno hišo v Ajacciju. Potem pa se je začela OLO PEBPIE find way to keep breath whoSeseme Halitosis (bsd breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Kilhor l>ocnu8f* of jHomar-h tlifiLurbanocn, footl ft'rmcnliitioiu or Iho wcurins of fuliio teeth, old people frr(iuc-nlly have htililosia (liad hroath). No v.ondor tith'rj consider them :i nuiyancc. lUit now {u'leiice han Ii-und thjit Iho 11^0 of ivislrrinc vill oitcn «'(T, n^ivji nrmth Suld by Druggists Use wi:i.DONA Tablets Write for PIIEE. fully lllurtrated 24'PftRO book. "Illslory of RIIElTMATrSM," ^'Uh cLapler discuoblng grrins of iiieumai.iA>m, to m M'lXDONA COKfORATION a ^ l»c6k 7, Allautio t'lt/, N. J. ^ ' kutn IMMV eiilti of mayonnaise aivJ o!d-f;;.;li-ioncd boiled die.'.sing :irc coiubiiiccl in a iii?w, skillful way. Given the long, thorough Ixating that French chcfs rcconimcnd for ideal flavor and smoothness - i:i the Miracle Whip ^ beater that's cxclu-«« with Kraft, duBn SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM ' Enakopravnosti' Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCT so čudovita last. Murine očisti, ill lajša ter je osvežujoč in neikodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago NORGE ONLY IN THE PLUS VALUE OF BO MEFRIGERATIOH * Part of the plus ralcw fat Norge 13 the plus cold-making power of the Rollator. It ia able to make more ouid than you'll ever need, ia simple bt construction, smooth ia oper*-tion, uses hardly any curfcut, is almost everlasting. By actual test, the Rollator im-proves with use. The extreme efSdeacy and dcpendableness of the Rollator i» tlie basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enable* Norge owners to save up to $11 m month. THE ROLLATOR... Smooth, e*sy, rolling power provides more caU—taet Ua atrrmi. DO TOV Gn C o BUS«** vB EFOre • When yoa bay a new waite, you expect it to you year# quiet, depcodabk, troob)«. free-service. But do you reaBse that, from the standpolzit of dependable peHonnance, tbe most Important part ot m washer b the part yoa never sec? It's the transmis^kn. And only tbe Norce waatur ha# the "Autobonf trammission, with Its system of "take-up points" which makes the JNorgB truly a lifo-lasting washer. lUeid t»-F Wm mM Fmmf abutnttit *»KWK I SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. LIFE'STBYWAYS jr WE. OMJ-V KWE.W How MUCH ; CAKEP : 0' iw/. @0 m 3. riiariiz!, ihSo Carica Katarina in Zgodovinski roman Orlov odpre stekleničico in E- imp. Začela je sumiti in se js lizabeti vlije v usta deset kapljic, katere je pazljivo naštel. Minule so tri nemirne minute a še vedno se ni pokazal nikak znak življenja v bledem devoj-kineni obrazu. Črna slutnja šine grofu v glavo, da eliksir ne deluje. — Ha, a kaj to T — Nežna rdečica se razlije po Elizabeti-nem obrazu, zasliši se počasen vzdih, dihanje je postajalo vedno hitreje. — Orlov zapove Gabrijelu, naj odide. Elizabeta dvigne glavo, odpre oči in začudeno pogleduje. — Kje sem? — vpraša s svojim nežnim glasom. — Kje sem ? Krste, križi — za Boga, živa sem zakopana! — Sedaj pa se ji pokaže grof Orlov. — Človek, katerega sem že videla, — je šepetala Elizabeta. — na. vi ste bili pri nas na božični večer, ko ste prinesli diamant! Za Boga. to je Orlov, česa ričin ljubimec! — — Ne bojte se Elizabeta Vo-roncov! — reče Orlov, ter ji po- maga iz krste, — Jaz sem Gregor Orlov, vendar sem tvoj prijatelj. Nisem prišel sem, da bi Le ugonobil, temveč, da te rešim. Se li spominjaš, da te je neka ženska prisilila izpiti čašo strupa? — Na tvojem obrazu či-tam, da ti je znano, korryi se i-map zahvaliti, da si tu. — Bila je cesarica Katarina, kaj ne? — — Da, ona je bila! — je jecljala devojka in si pokrila obraz 7. rokami. — Zopet me bo ubila, ko bo zaznala, da sem rešena. — Ne bo se ji posrečilo, ako me ubogaš. Orlov prime Elizabetino roko in rožo: — Elizabeta, povedati ti hočem, v čem je bila tvoja krivda. Zločin, katerega si zakrivila, je, da si hči cesarja Petra in glumice Voroncov. Potem, ko je bil cesar umorjen, je pobegnila tvoja mati v Amsterdam : spremljal jo je tvoj ded in ti, si bila tedaj še malo dete. Tvoja mati je bila prepričana, da je na varnem a se je zmotila. Ubijalci so ji bili za petami in neke noči, ko je spala, so ji dali v usta strup. IVoj ded ni nikoli zvedel, kaj se je z njo zgodilo. Mislil je, da se je zastrupila vsied obupa. — A zapustiva sedaj grobnico. Za tebe hočem skrbeti jaz sam. — — Moj ded! — vzklikne Elizabeta. — Kaj se je z njim zgodilo? — Ah, pa čemu vprašujem? Saj sem sama slišala, da so ga vkovali v verige in vrgli v Petro-Povlovsko ječo. — Oh, grof, zakaj ste me prebudili ? — Ne dete, ti moraš živeti. Moreš, da se maščuješ za svojo mater in svojega deda. — Povej mi, Elizabeta Voroncov, ali 'si že kedaj ljubila? — — Če sem že kdaj ljubila ? — je šepetala uboga devojka. — Ljubila sem, pa se vedno ljubim — edinega! — — Kdor ljubi, ta zna tudi sovražiti! — nadaljuje črni grof. — Kako pa se imenuje ta srečni človek? — Elizabeta je že hotela izreči i-me Aleksander Potem kin, ko ji neki notranji glas pravi: Ne ii?-daj ga! — Elizabeta je molčala. Niti prošnja, niti pretnja jej niso mogli izvabiti Potemkinovo Želite imeti zaslužek? Zglasite se pri nas in mi vam razložimo kako si lahko napra vite lepo bodočnost in dober zaslužek. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. Vprašajte za Jerry Bohinc, od 9 do 3 ure. odločila, da bo kar najbolj o-prezna. Ko sta odšla iz grobnice in prišla v drevored, reče Elizabeta grofu: —. Tukaj je morava rastati, grof: Hvala vam, da ste me rešili sigurne smrti. Toda sedaj hočem hoditi sama, moja pot me sicer vodi v bedo in siromaštvo. Mislim, da je bolje 7:a vas, pa tudi za moj dober glas, da, se naju ne vidi skupaj. — Dobro ste govorili, Elizabeta, — odgovori grof, motreč s povešenimi očmi njeno mlado, deviško telo, — vendar mi verujte, da sem daleč od tega, da bi postal nevaren vaši nedolžnosti. Čujte moj predlog: Tu v Petrogradu niste varni. Katari-nini vohuni vas bodo našli. Vem pa za neko malo posest, na katerem živi stara gospa. Že dolgo me prosi, da ji najdem kako mlado devojko, ki bi bila pri njej. Želi pa, da je devojka h: boljše obitelji. Mislim, da bi lahko sprejeli predlog te stare dame. — In vi me bi odpeljali tam? — vpraša Elizabeta s sumniče-njem. — ■ Ne. Dovolili mi boste samo, da vam oddam za gospo malo pisemce. Prepričan sem, da bo grofica Kristono sprejela mojega malega varovanca z odprtimi rokami. — Elizabeta je mislila na Potem-kina, kako bo obupan, ko bo prišel v sobico v Mihajlovi ulici, pa je ne bo našel. Vsled tega se je odločila, da se mu takoj javi. On ho takoj prihitel, da jo pritisne na svoje srce. — Sprejemam vaš predlog, grof, — reče Elizabeta, vendar mi prisižete, da ne bo moja nedolžnost v hiši španjolke grofi ce nikdar v nevarnosti! — Prisegam ti, — odvrne grof. — živela boš v hiši grofice Kristono kakor pod streho svojega očeta! Elizabeta je v svoji nedolžnosti tem besedam verovala. — Pustite me samo sedaj, — reče devojka, želim izginiti čimprej iz bližine okrutne cesarice! — Orlov pokliče svoje sani. — Spredaj je sedel kočijaž v velikem plašču, dočim se je tisnilo vzadaj malo človeče, ki je bilo po vsem Petrogradu znano pod imenom — palček grofa Orlo-va. — Prisegli ste mi — reče Eli zabeta, — da me tam ne čaka nobena nevarnost. — Orlov ji pomaga v sani. —Ve ruj moji prisegi, kakor prijateljstvu kaže, draga moja! — si jc mislil Orlov. Ne bos se mi izmuznila, lepa Elizabeta! Hiša grofice Kristono je moj harem. Za zlatimi rešetkami se nahajajo tam moje ptičice. — Konja se spustila v dir m kmalu izginejo sani v daljini. — Sedaj pa, — vzklikne grof gre odločno proti vrtnemu paviljonu, — od zmage do zmage. — Osvetiti se hočem onemu predrznežu, ki si je dovolil potegniti meč proti meni v prisotnosti cesnrice! — Pa če si še tako lep, Aleksander Potemkin, nisi ti prvi, ki je ugajal Katarini in katerega sem jaz spravil s pota! Grof Orlov bo vladal še naprej Katarini, a z njo tudi Rusiji! — 7. POGLAVJE Požar strasti Katarina je stala pred veliko sliko Petra Velikega, oblečena v prekrasno svojo rdečo uniformo. Na sliki je bil narisan cesar Peter Veliki kot navadni tesar. Tiho je šepetala: — Morda se huduješ na mene, da vsled ko-prnenja po ljubezni, pozabljam svoje vladarske 'dolžnosti. Saj Eom vendar samo žena! — Katarina ostane še za hip zamišljena pred sliko, potem pa iztegne roko in pritisne na neko je bil tukaj šef policije baron najljubšega ji konja Alijo. Hi-Pasek, ter je zahteval dva čast- tela je z brezobzirno brzino in nika, ki bi naj opravila neko povzročila mnogim nočnim po-čnstno, tajno dvorno službo. . tovalcem pogibelj. Bili so že Mirovič si ni mogel razložiti skoro izven Petrograda, hiteli so ravno mimo, nekega siromašnega predmestja, ko naenkrat za- strašno delovanje, ki so ga povzročile cesarici njegove besede. Katarina prebledi kot stena, o- sliši obupni vzklik: — Moje de- poteče se in začne buljiti v mla-de.s^a častnika, kakor da ne more razumeti, kar ji je ta ravnokar rekel. — Šef policije — Pasek — on pravite, je zahteval — oba častnika? —- zamrmra cesarica. -- Da, Veličanstvo! — — On je — izgubljen — brezpogojno izgubljen! — je mrmrala lepa cesarica. Poročnik Mirovič se je umaknil v kot sobe. Vedel je, da ni dobro gledati cesarico, če je slaba. Ona ni ljubila one, kateri so jo videli drugačno, kakor ponosno vladarico. Vedel je, da je to zelo nevarno. Naenkrat Katarina skoči. O- Med tem se vojak zopet osve- j Vojak jo odpelje v trdnjavo, sti, prime puško in nameri na | Dolgo je vodil vojak cesarico po cesarico. Izstrelil bi, da ni Miro-jmr.aČnih hodinkih, dokler ni' vič zuklical: j končno obstal jired nekimi vrati. — Ne streljaj, to je cesarica! j Končno vendar! — se oddahne cesarica, odrine vojaka, odpre vratn in vstopi v sobo. te — moje dete! Obstanite, popazili ste mi dete! — Močno povleče Katarina za uzdo in konj je za nekoliko hipov stal na zadnjih nogah, dočim je s prednjimi mahal po zraku. Med tem časom je izvlekla žena svoje, v krvave cape zavito dete izpod konja. — Mirovič, — zakliče cesarica svojemu spremljevalcu, ki jo je ravno dohitel, -— ime te žene — in deteta — dalje! Dalje! Katarina je dospela do trd-njavskega mosta. Nenadoma o-pazi pred seboj vojaka z napeto puško. — Stoj — zakliče ta. geslo! mesto na zlatem okvirju. Pri-jbupu in bolečinam ni bilo niti lisnila je na skrito pero in tajni i sledu več. Pogleda in zakliče s "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK. "Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgubo spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Company, Chicago mehanizem je pričel delovati: slikn se pomakne na stran, a v zidu se pokaže ozek hodnik. Cesarica gre po tem hodni-j ku, zavije ,po tajnih stopnjicah in slednjič prispe pred tajna vrata častniške dvorne straže. Poročnik Mirovič je ležal na divanu in kadil. Vrata se nalah-ko odpro in cesarica vstopi v sobo. — Veličanstvo! — vzklikne ml.idi častnik skrajno iznena-den. — Tiho! — ga opomni Katarina. — Vi ste poročnik Mirovič, ki je ta teden poveljnik straže? — — Na povelje, Veličanstvo!— — Vam S"! je sinoči jai/il rx)-[ro\4č teŽlco dihajc*;. ročnik Potemkin in kot jetnik! t prodal sabljo? — --Na povelje, Veličanstvo!— In se ni z nikomer sestal, pomagati, je cesarica že se-razvon z vami in slugom, ki mu ^onju. — Veličanstvo! trdim glasom: — Konja, poročnik! — Ko ni Mirovič to enostavno povelje dosti hitro razumel, mu zakliče: — Ne oklevajte! Ali ne vidite, kako trpim? Skočite po konja v dvor! Hitro! Gre se za življenje, za dve življenji! — Mirovič se požuri, da izvrši cesaričino povelje. — Ako pogine Potemkin, sem sama, njegova ubijalka! — je šepetala Katarina. — Jaz sem zapoA'odala, da se one, ki bodo nosili krsto v grobnico, da ubiti! Jaz sem pozneje rekla Gabrijelu, da morajo biti nosači častniki! — — Veličanstvo! — prihiti Mi-konja sta na: — Katarina pohiti skozi vrata. Še preje, kakor ji je mogel Miro- — Vojak se silno preplaši. Hiti k cesarici ter za jeclja: — O-prostite mi, Veličanstvo, nisem i vas poznal — nikdar si tega ne bom oprostil — ! — — Jo že dobro! — Jutri se javi pri generalu. Napredoval si, j postal boš kapral in boš dobil 500 rabljev za nagrado! Vojak pade cesarici pred noge ii> poljubi rob njenega plašča. — Ako mi hočeš pokazati svojo zahvalo, potem javi vratarju, da odpre — ! Hitro, sicer boš zopet začutil bič! — Vojak podigne za zvonec, vrata se odpro in cesarica prijezdi na dvorišče. (Dalje prihodnjič) Geslo! Katarina ga naravno ni vedela. Njeno geslo se je glasilo : rešiti Potemkina! — - S pota! — zakliče vojaku, — ali ne poznaš svoje cesarice? — Katarina navali nanj in udari nesrečnega vojaka tako močno z bičem po glavi, da je padel v nezavest. — Skrbite za konje! — zakliče cesarica poročniku. — Kje je poveljnik trdnjave? '.qirasa cesarica. lOflN MOSTEt NIK vam bo izvrstno in točno na-brusil nože, škarje, britve in vsa druga rezilna orodja. Pridite k nJemu na 1(M(> K. ()7tli SI. je stregel? — Veličanstvo, poročnik A-leksander Potemkin se nahaja s poročnikom Krusem v isti sobi.!spremstva jezditi po noči. Zapo- — Ali ga je kdo poselil za ča-1 vedujete Veličanstvo, da vas sa zapora, ali je prejel kako pi- j spremljam ? — je jecljal častnik, — ni mogoče! Veličanstvo ne more samo in bre% smo ali vest? — — Ne, Veličanstvo! — — Prav dobro. Sedaj pa pri-vedite svojega tovariša Potemkina! — Mirovič se je nahajal v zelo sitnem položaju. Potemkina je izročil šefu policije. — Zakaj ne greste, poročnik? — ga vpraša cesarica, ko vidi, da okleva. — Mislim, da sem vam dovolj jasno povedala kaj želim! — — Veličanstvo! — reče Mirovič, nesrečen sem, ker vam moram reči, da se Potemkin ne nahaja tu! — Katarinino lepo lice se nenadoma omrači. — Potemkin ni tu? — ga vpraša ljuto? — Ah, tako, moj go-spodine. Tako izpolnjujete svoje dolžnosti ? Pustili ste ujetnike v svobodo? — — Veličanstvo! Pred eno uro — Spremljajte me poročnik in sledite mi! — Mirovič skoči na drugega konja, kateri je že stal pripravljen. Sluga odpre vrata in oba jahača oddirjata iz zimske palače. Katarina je jahala svojega 666 Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice MAZILO PREHLADE CENA: 5e, lOc, 25c Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice KRICHMAN & riiUUSEK FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road Odprto zvečer 'M- •W. Ako Mislite Kupiti, Graditi ali Modernizirati %)aso Hišo Obiščite Federal Housing administracijsko posojilno kliniko v Bulkley poslopju. FHA uradniki vam razložijo novi progiam financiranja s katerim sodeluje veliko bank, ki so članice naše Zveze. THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION NAZNANILO Cenjenem občinstvu in prijateljem naznanjava, da smo kupile RESTAVRACIJO in BEER PARLOR na 5401 St. Clair Ave., vogal East 54 St. Postregle bomo najboljše z dobrimi jedili in pijačo. Se toplo priporočave za obilen obisk. Olga Schiitte in Louisa Trenta Sews II Forward OR Backward / Make« the samo perfect Singer atltch In either dlrec-p tlon. LittleV lever changes] direction instantly, and regulates exact number of stitches per Inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price, lasy terms. O SINGED Vživajtc življenje s tem da. lastujeto svojo hišo. Kupite sedaj! 909-11 Ailiambra Rd., blizu Lnndim Kil,. (k1 SL Clalr. Zidana lilša %a - tlrtižiui: r» sob in k<»pnlnicji vsako stanovanje; 2 fornoza. 2 j^ura- minc.TTiL_rr.t':i/':$4ooo I30IG-I8 Austin Rd., južno od St. Clnlr; 2 družinska hiša; 5 sob in kopalnica vsako stanovanje; veliki poro I ; 2 KJiražl ; lep lot. Pogoji: -......- $4500 901 E. 131 St., za dve ili'ii?.inl, pot na 1. nad.; •! na druKOni; .stii-novanje tndi n.-i nad- (^oonn