Od Bistrice. Velika napaka, ki je bila ne vem ali tu('i po drnzih okrajih, da so se doaihmal šolske knjige za revne otroke razpošiljale še le h koncu perve polovice šolskega leta. Mislitno si, ko bi reveži toliko časa brez šolskih knjig čakali, kakšcn bi bil vspeh pri podučcvanji. Jaz sem nckaj bukev moral iz svoje zrloge razdeliU, da je bilo ubogim učencem mogoče z drugimi vred napredovati. Poslale so se nam tudi take knjjge, ki jih ne inoremo rabiti, drugih koristnih pa nam niso dali. *) Želeti bi bilo, da bi taki, ki imajo to reč v rokah, vse to bolje vredili, in sicer tako, da bi se te knjige prccej o začetku šolskega leta razposlale. *) Za uboge učenoe dajejo se le tiste knjige, ki pridejo v c. k. zalogi šolskili knjig na Dunaju na svello. Vredn. Kar zadeue šolska dciva, ^nio (udi slubo preskerbljeni; hc par klinov čaka na kcinično krojenjc, polein bo pa (reba posku.šati, kuko.šua obleka gorkolo bolj zadeižujc, ali kaj jc boljše ali slabše gorkolno vodilo. Akoravno smo srenjsko predstojnišlvo zarad pomankanja dcrv mnogokrat oponiinjevali, se nam vcndar tako merzla godf. Reklo se nam je, da za šolska derva v srenjski blagajnici ni nikakoršncga denarja. Cakajmo ! — I — Iz Idrije. (Učitelj.ski posveti. Konec.) S lakirni vajami se otroško zdravje prav zelo vtcrjuje, in ravno skerb za telcsno zdravje naj bodc nčitclju dan danes vedno bolj in bolj pri eercu; (o zahteva tudi nova šolska postava , ki zapovedujc telovadbc v šolah. Polem jc bil razgovor o tem, da učenei tudi spodobno stoje, kcdar v klopeh odgovarjajo ali kcdar se drugod ž njiini govoii. Učilelj uaj (irja , da učeucc stoji ravno kakor «veča, da se nc naslanja, da ima rokii prosto ob strani pri sebi, da ima glavo uavpik , da lepo stopa i. t. d. Tudi naj se učenceni naroča , da sc po poti vljuduo obnašajo, da ae odkrivajo, priklanjajo in pozdravljajo s keršanskim pozdravom : ,,llvaljen bodi Jezus Kiistus!" ali pa da rečejo : ,,Uobcr dan!" »Bog sprinii!" ^Srečuo!" i. t. d. Tako se pospcšuje lepo obnašanje sploh iu tudi zaupanjc do učitelja, kteri ni učencevo straiilo, ampak njcgov odkritoserčni prijatelj. Konec te perve seje, ki je trajala čez dve uri, se določi, da bodo druge eeje vsaki ponedeljek ob 7. uri zvečer. 3. seja. Na dnevnem reda bil je naj pred razgovor o pripomočkih, da bi se odpravilo pogosto letanje otrok po svoji potrebi med Holnkimi urami. Znano je Blehcrnemu učitclju, ki ima mnogo šolskih oduk, koliko ga to v nauku rnoti in kako se s tem šolski red kvari. Nasvetovala ho se različna sredstva. Dobro se ve, da sc ta neprijctnost nikoli nc more popolnoma odpraviti, pa včudar je mogoče, da sc vsaj nekoliko manjša. Priporočevalo se je, da naj učitelj olrokoiu zapoveduje, da naj se donia pripravijo za šolo, in da naj jih pervo šoltiko uro le maiokrat in brez sile ne pnnča iz šole, kajti navada je železna srajca. Previden in natančen učifelj pazi na vse učence, ki pogosto na slran bodijo, in prevdarja, ali hodijo zavoljo kake bolezni ali zavoljo njihove prave potrebe, ali pa le iz navade, da se eprehajajo. Pri sumljivih olrocih naj učitelj dotna pozve, če se pred šolo opravljajo in naj na (o dela, da domača hina tudi v tcj stvari kaj pripomore. Sploh pa naj učitelj v tej zadevi zlasti pri bolj odraslih dečkih še bolj pazi, da odpravlja to napako. Za tim smo se pomenkovali v obiskovanji šolo. Že pred se je govorilo, da naj bode učitelju skoz in skoz perva skerb, da je šola olrokom prijeten kraj, kamor radovoljni a ne prisiljeni dohajajo. Sklene se, da naj učitelji na tanko zaznamnjajo, kolikorkrat in zakaj kdo zamudi, ali izpusli šolo. Vsak teden naj učitelj vodju pokaže zainude, da potem vodja učence sam posvai i ali pri Btarših |ii)|irašuje, ali pa jih naznanja viši šolski ublastniji, t. j. pri nas domačeinu solskemu nadzorniku. Akoravno smo se v tej stvari določno in obširno razgovarjali, vcndar veselo omcnjam, da v našem niestu učenci prav pridno hodijo v šolo. V 3. seji smo se pomcnkovali, kako bi sc otroci napcljcvali, da bi se tudi zunaj šole poveod spodobno in vljudno vcdeli, da bi priljudno pozdiavljali in sicer nc satno svoje učiteljc, ampak tudi druge Ijudi, ki jih po.sebno Hpoštujejo. Ker se jc tožilo, da dečki nc pozdravljajo učiteljic in dekleta ne učitcljev, sklcnilo se je, da se tudi lo odpravi. Nadalje naj se glcda, da nčenci čcdno, prijctno, spošlljivo in ne sede pozdravljajo, da na ulicah ne zbcže v kote in luknjc, ako pride niimo kdo, ki bi ga mogli pozdraviti. Pove naj se jirn, da bc nimajo ničesar bati, če jih učifelj vidi pi°i poštenih i dovoljenih igrah ali na sprehodu, ako ne počenjajo kaj napačnega i hudobnega. Pri (ej priliki sc tudi dnloči, da naj se učenci odvadijo lokalnega nagovora: ,,sli«ijo vani," s kleiim otroci in navadno Ijudstvo pri naH nagovarjajo osebe, ki jih spoštujcjo. Pri učencih naj bode slovcnska beseda rVi" (neniški ,,Sie") to, kar je pii proslem Ijudstvu ,,vuiii". Kcr inia šola nalogo, da jezik činti in pili, da učence pisni i pravilni jczik uči, pripnioča 8e, da bi šola odpravljala (udi druge lukalizmc in tuje, po domačc zavite bcscde. Polcin se še oponuii, da naj se otrokom piepove, kaincnjc lučati (_'ukaj govore nbalo(e polisnili"'), kepali in v nedovoljcnih krajih tudi dersati sc itd. V 4. seji se je nadaljevalo, kar se je zadnjikrat piičelo; naš(evale so «e nainreč napake otrok na ulicah in drugih očituib krajib. Graja naj se poscbno, da se otroci na vozovc ne obešajo iu da hc ne vtikajo v drnge reči, ki jim nič niar niso. Opominjajo naj se otroci, da nc bodo zaničevali starih oslabelih ljudi iu diugib, ki iinajo telcsnc napake i. t. d., da ne bodo dražili in mačili živali in da nc bodo počenjali dragih nespodobnosti. Posebuo obširen je bil razgovor, kako naj se podačuje zlasti veče učence, da bi tičev ne lovili. Učilclj iina vedno dovolj dela, ako hoče paziti na vse, kar počenjajo njcgovi učenci. Povsod naj pomaga, kjer koli kaj niore. J. L. Iz Ljubljane. Prečastiti Ijnbljiiimki knez in škcf je pred svojim odhodom v Rim svoji duhovščini poslal okrožnico, v kieri določuje, kako naj se vcde do nove šolnke uredbe, in med drugim lepo takole poroča: Nas niojsler pa pravi: ,,Pus(ite maliin k nieni, ker njih je nebeško kraljestvo"! Naš Goepod kliče male k sebi, da bi bili otroci božjega kiuljeslva, ker jih je Uog za to vslvaril. Zatorej moramo tudi nii, ako Kristus v nas živi, male vabiti k Hcbi, da bi jih k Bogu vodili; kličemo pa male k scbi, ako jih iščemo na tistih krajih in pri tistih prilikah, kjer jih naj lože dobimo. Kje je ta pripravni kraj , kje se narn ponuja (a prilika? Treba nas ni oponiinjati, da je (a kraj, ta prilika s o I a. Deržavna postava, kteri smo vedno dolžni pokorščino, ako se nc znperstavlja božji resnici , nalaga nara dolžnoHl, da ini nčitelji kcrščanskega nauka svoje odmerjene ure v Aoli dobro porabiino Šolo so nam iz naišega nadzorstva od- tegnili; pokažimo, da sc šoli ni treba bati, da bi ji ini kaj škodovali. Podverzimo se brcz mcrzcnja javnim narcdbam o zudcvi očitnih wolskih spraševanj tudi iz kerščanskega nauka. Ako bi se nii temu odtegovali, bi škodovali Kristunovi stvari, in tudi ntrokom, ker bi ne dobivali veljavnih spričal. Kjer dobro delamo, kjer pospešujemo svoj \n blagor svojih bratov, tam ne bodemo ne na desno, ne na Ievo nezaupljivo in samoljabuo gledali ....** Prav hvaležni biiio učitelji svojeinu vikšeinu pastirju za ta pravi pastir»ki gias, ktcri duhovščino in solo Ijubeznjivo druži in ji vaiuje tislega ncvainega prepuda, kteri se je že tii pa (am jel kazati mcd njima. — Razglasili smo že, da je g. J. Levienik, učitelj v Železnikih izdal pod naslovoin ,,M a I i s 1 o v e n s k i p e v e c" zbirko dvoglasnih šolskih napevov, in posvetil to delice v spoinin papež Pijeve zlate maše. Ponudil in poslal je bil g. izdatelj en krasno vezan iztis te pesmarice tudi samemu sv. ocetu v dar, kterega so sv. oče z veseljem spiejeti blagovolili, in so po kardinalu Antonelli-(u dali darilcu sporočiti svojo zahvalo ter poslali njemu in železniški šolski mladini apostoljski blagoslov. Težko, da bi bila od strani Rima došla še kdaj kakeinu slovenskeinu učitelju taka čast, klero pa moremo naseinu hobratu toliko bolj privošeiti, kcr je po njeni prišlo do naj više ceikvenc oblasti zagolovilo, da se tudi slovenski učitelji trudimo na raznc načine za boljšo izobraževanje nam v uk iziočene niladine. Ko pa to odliko nf inogrede v misel jemljenio, ne moremo kaj, da bi otnenjeni pesinariei ne prigovaijali in piivoščili bolj živahne razprodaje in obilneJHega razšiijenja, kakor se jc to godilo do sedaj. Če se je tako niične pesniarice iu za mladino tako pripravnih pesmic prodalo dozdaj, kakur islišinio, še le okol 100 iztisov (zvezek po 30 soldov), res ne uineino, kaj in kako se po nasih šolah pelje goji, in kako se potem ¦^rckujejo želje, da naj bi ;,Tov." bolj pogosto napeve donašal. Novi napevl, naj si bodo že v ,,Tov." ali posebnih natisih, zahtevajo trud iii stanejo tudi obilno tiskarnih stroškov, kteri se le zmoicjo, ako se učitelji nasprotuo podpiramo. — Velika čast je za vsako sIoveiiMko šolo, kjer olroci znajo lepo peli; br; z primernih napevev je pa (udi uk v pelju le na slabi stopnji in ua kumernih nogah. Podpirajmo torej take, ki nain ekerbe za nove napeve! — o — — M!nisterstvo za bogočastje in uka je z ukrzom 31. nov. t. I. s št. 10043 ukrenilo, da bodo v prihodnje v zalogi šolskih knjig na Dunaju izhajale vse Bolske postave v priročnih izdajah in sicer po naj nižji ceni. Posebao se mora to zgoditi pri natisu v neneraškem jeziku. Vsaka leh postav bode se posebej zvezala in cena bode taka, da se bode le tisk plačal. Začelo se bode z i;;(!ajo v laškem jeziku. — Drugi ukaz ministerstva za bo^očastje in uka 33. nov. t. 1. s št. 3495 določuje o knjigah, ki so dopnščene v Ijudskih šolah, in sicer tsko le: 1) knjige, ki jih sprejme kaka c. k. zaloga šolsk;h knjig, ee smejo rabiti v Ijud.skib išolah; 3) nasveli, da bi se druge knjige rabile, dajejo naj se dežulni šolski gosposki; 3) deželna šolaka gosposka pa ni zavezana, da bi mogla sprejemati in obravnavali učne spine od zasebniii oseb; 4) deželna šolska gOBposka učne spise dajc izvedencem, da jih pregledujejo, ter potem te in svoje nasvele predlaga iniiiislenslvu; 5) dovoljeue učne spise naziianja ministerstvo. Ako pa se kaj določaje o knjigah kersčanskega nauka, se mora ravnati po §. 7. solske postave 35. maja 1868 1.