Dopisi. Iz sežanskega okraja nam piše prijatelj: Ia zopet je odšel edea naših tovarišev od aas tja gor na vedno zeleni Štajer in ta je g. Ivan Ravbar, doslej učitelj v Škrbini, ki se je koncem februarja t. 1. preselil v Čresnice v konjiški okraj. Mož službuje že 23. leto, ima žeao ia petero otrok ter je bil v II. plač. vrsti pa je šel od nas — in zakaj ? Slabo gtnotno stanje učiteljstva ga je gnalo od nas; šel je tja, kamor je odšlo v nekaterih letih že 8 učiteljskih oseb, mož, ki se je rodil in služboval vedno v našem okraju, se je solzil, ko je jemal od nas slovo. Težko mu je bilo ostaviti domači okraj. Tako »list za listom z drevja pada«, piše pesnik S. Jeako — in baš tako se seli učitelj za učiteljem tja, kjer se mu kaže boljša bodočaost. — Ne čudimo se temu! — Kaj pa naj počne pri aas učitelj, ki ima veliko družino? — Ali mora strašno telesno in duševno trpeti — ali pa si iskati boljše službe tam gor aa zelenem Štajerju. — Izboljšaaja gmotnega stanja ni tako kmalu upati, in zato veljajo našemu učiteljstvu pač Prešernove besede: »Stanu se svojega spomai, trpi brez miru!« Tako je; pa vendar nas tolaži to, da nismo osamljeni. Na Kranjskem in drugod je pomanjkanje učiteljev občutao, a primanjkuje jih tudi tam, kjer so bolj plačani. Primanjkuje jih tudi tam, kjer bi se ne mislilo. V časopisu »Zeitschrift fur das osterreicbische Volksschulvvesen« čitam v zadaji številki, da primanjkuje učiteljev celo na Pruskem. Iz statističnih podatkov je razvidno, da maajka tam 1754 učiteljev. Zaradi te pomaajkljivosti so izpustili učiteljske kandidate iz učiteljišč, da nadomeščajo prazae službe. Na raznih mestih so nastavljeae učiteljice namesto učiteljev, in to baš tako kakor na Kraajskem. Na 1754 učiteljskih mestib je 108 učiteljic, ker ni učiteljev. Še celo v mestu Kolinu maajka 28 učiteljev, in 21 učiteljic. Malo učiteljev maajka na Haaoveranskem in nobeaega ne maajka v okraju Osnabriicku. — V c. kr. zalogi šolskih knjig aa Dunaju sta izšli brošuri Leo Burgersteina, ki govorita o »Schulgesundheitsregela« pri šolski mladiai. Knjiga je namenjena šoli. Oaa ima naslov »Gesundheitsregeln« in druga pa »Zur hauslichen Gesundheitspflege der Schuljugend.« Prva je namenjena bolj šolski mladini, ki je prestopila 10. leto in druga pa staršem. — Obe brošuri sta namenjeni najbolj učiteljstvu v pouk šolske mladiae. Vsaka brošura stane 10 h. C. kr. dež. šolski svet brošuri toplo priporoča učiteljstvu v aaročevanje. Odlok c. kr. dež. šol. sveta, odaosno c. kr. aamestništva želi, da bi starši šolo obiskajučih otrok nakupili brošuri. Zdi se, da imata brošuri enaki namen, kakor imajo podobna izdanja v šolah v Weimarju, zakaj vsaka tamošnja šola ima v vsakem razredu na steai obešeao tablo, z naslovom: »Gesundheitsregeln. Was miissea wir tua, um gesund zu bleiben?« — Pravila slovejo: 1.) Moramo svoje telo, posebno obraz, vrat in prsa vsak dan umiti. 2.) Roke moramo večkrat umivati in nohte porezati in čiste imeti. 3. Zobe moramo zjutraj in po obedu očistiti. 4.) Lase si moramo zjutraj in popoldne pred poukom počesati. 5.) Naša obleka m<|-a biti vsak dan snažna. 6.) Črevlje moramo vsak dan osnažiti. 7.) Pred šolo moramo obuvalo osnažiti. 8.) Papirčkov in drugo ne smemo v šoli aa tla metati. 9.) Ne smemo na tla pljuvati. 10.) V šolski sobi moramo odložiti površae obleke. 11.) Med odmori se mora šolska soba zračiti. 12.) Med odmori je najbolje hoditi pod milo nebo. 13.) Med bojo, stanjem ia sedanjem se moramo ravno držati. 14.) Pri sedenju se moramo z obema podplatoma dotikati tal. 15.) Pri čitanju, pisanju in risanju moramo pravilno sedeti. 16.) Moramo veliko in razločao pisati. 17.) Pri pisanju ne smemo saraemu sebi delati sence. 18.) Pri čitanju, pisanju ia risanju se moramo varovati solnca. 19.) V somraku ne smemo čitati in pisati. 20.) Javiti moramo učitelju, ako nam je na sedežu premrzlo ali pretoplo, ali ako ae vidimo ali ne slišimo dobro ali ako se slabo počutimo in če znamo, da iinamo doma nalezljivo bolezen.« — Učitelji, ki se zavedamo svojih dolžaosti glede teh pravil iz Weimarja, bi s Prešeraom vzkliknili: »Kaj pa je tebe treba bilof« zakaj vse zavedno učiteljstvo uči in deluje v navedenem zmislu. — Temu v prilog imamo nezaano število knjig. Vposlednjem času je posebno važna kajiga: »Menschen und Gesuadheitslehre Dr. R. Seyfert.« — Izdajatelj je šolski ravnatelj v Olomucu. Cena 3 K. Zaloga: E. Wunderlich. — Naš c. kr. deželai šolski svet nam je doposlal potom c. kr. okraj. šol. sveta rešitev o naših sklepih bivše okrajae učiteljske koaference, ki se je vršila 23. septembra 1903. v Sežani. Rešitev pravi, da je c. kr. dež. šol. svet vzel sklepe v znaaje ia jih potrdil. Kar se tiče druge, po nadučitelju Kosovelu stavljene resolucije glede izboljšanja gmotaega staaja učiteljstva, se je ista ne glede aa ostre izraze »terja ia zahteva.*) priporočila članom dež. šol. sveta, ki so obeaem dež. poslanci, v upoštevanje. Nadalje se opozarja, da naj se učiteljstvo strogo drži po učitelju Banotu stavljenih in soglasno sprejetih pravil: 1. Učitelj se pripravljaj za pouk. 2. Priredi si učno snov primerno času, ki je odmerjeaa učai enoti. 3. Določi pripravno učao pot v dosego učnega smotra. 4. Učitelju bodi svobodno, da se poslužuje poučevaje peterih formalnih ali pa troje učaih stopenj. — Jaz — kot učitelj — dodajem zadnji (4.) točki tole: Učitelj čitaj in »pregruntaj« boj g. Hubada z g. Bežkom glede »formalnih stopeaj« v lanskem in letošnjem »Popotniku« in potem — sodi. — b — *) Od učiteljstva se vedno zahteva, naj krotko in ponižno izraža svoje prošnje. Delavci pa nastopajo odločno s štrajkom, dokler se jim ne ugodi. Ured.