ipofrninA ptAČAnA v corovmi
potAMeznA fcviucA nAne f-oin
LETO ni.
LJUBLJANA, SOBOTA, 8. JULIJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana,
Čopova 1 Del. zbornica — Tel. St.: 35-29 — Pošt. čekovni račun St. 17.548 — NAROČNINA:	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 28.
Resno in premišljeno
Člani FO v sprevodu na mladinskem taboru v Mariboru.
, narod, domovina
Mladinski dnevi v Mariboru so minuli. Bili so prav taki, kakršne smo pričakovali. Bili so izpričevalo vztrajnega dela, neštetih žrtev in brezprimernega idealizma.
Bili so zavestna izpoved venie mladine vernega naroda, da hoče ostati neomajno zvesta Bogu, narodu in domovini.
Vedeli smo: Mariborski dnevi bodo lepi. Lepi — bodo v vsakem slučaju, ob vsakem vremenu. Ob lepem solnčnem vremenu se bo naša obmejna prestolnica lesketala v svetlobi in smehu, ob grdem, blatnem, deževnem bo ob trdem jeklenem koraku zajela ob disciplini in neizprosnem redu zase .mestne ulice in ljudi. Zgodilo se je tako.
Naš delavski pokret je tega vesel, ponosen je na to našo mladinsko organizacijo fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Mnogi naši delavci in delavke so tam dobri prvovrstni člani. Mnogi delajo z ljubeznijo v njihovih vrstah za zmago gesla: Bog, narod, domovina!
Ta naša mladina razume ta gesla življenjsko, v srcu jih doživlja, v njenih dušah imajo svoje domovanje. Iz notranjega že obstoječega bogastva vre delo za njegovo ohranitev in za njegovo izpopolnitev. Ob tem bogastvu je mladina srečna, ob njem bo narod srečen, bo ob ljubezni rastla vzajemnost stanov in srečna varna domovina.
Bog, narod, domovina v teh vrstah in v besedah ni le na jeziku. Kakor mi tudi tam vedo: Bog je edina pravična tehtnica v življenju, je temelj srečni družbi in sreči poedinca. Narod — je duhovna, jezikovna, življenjska in zgodovinska skupnost. Je to velika družina, kjer mora biti za vse stanove dostojen prostor. Prizadetemu, napadenemu stanu je treba skupno pomagati. Cim šibkejši je kdo, tem večje varstvo mu gre. Domovina je naša rodna zemlja. Ljubimo jo z nedeljenim srcem. Lepa je, naša je in nikomur jo ne damo.
Naša mladina je v Mariboru manifestirala na meji naše države za naš slovenski duh, za našo zdravo miselnost, za naše narodne in človeške pravice. Pozitivno, ustvarjajoče je njeno delo. Sad tega vztrajnega z ljubeznijo in žrtvami prežetega dela, bo last vsega naroda. Tudi usoda delavskega stanu, tudi njegova borba se tu delno soodločuje, tudi naša bodočnost se tu sooblikuje.
Kar delamo na svojem prostoru mi, dela v drugem okolišu mladina FO in DK. Mi njeno delo zato cenimo, ga članstvu priporočamo, po možnosti podpiramo.
Mladinski dnevi so minuli, naloge so ostale. Zanje skupno delamo.
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
LAŽ IN HINAVŠČINA JE OROŽJE NASPROTNIKOV
V	zadnjem uvodniku našega lista smo naglasili, kako nasprotni pokreti uganjajo med delavstvom grdo demo-gogijo. To delajo zato, da varjejo svoj prestriž in koristi vodilnega članstva svojih central. Koristi delavstva so jim postranska stvar.
Povedali smo, kako je ZZD v podjetju »Titan« v Kamniku prva začela akcijo za zboljšanje delavskih plač. Po treznem, resnem preudarku je po nasvetu podružnice ZZD v Kamniku zaprosila za 5% zvišanje. Da. bi prevpili akcijo ZZD, so belo - rdeči socialisti .stavili 5 krat, 6 krat večje zahteve in grozili s stavko, če se jim ne ugodi. Vedeli so, da so njihove zahteve ne-izpolnjive, vedeli so tudi, da v stavko ne morejo. Kričali so torej le zato, da bi varali delavstvo. Uganjali so demagogijo.
Laž in hinavščina je torej orožje nasprotnikov. Lagali so delavcem v tovarni, lažejo v svojem časopisju.
SOCIALIZEM IN KAPITAL SE ZZD OTEPA.
ZZD kot stvarno, resno, pošteno, borbeno organizacijo so zato hoteli zlomiti, na pogajanja jo niso hoteli pripustiti. Bali so se njene resnosti. Toda Z&D je odpor belih in rdečih marksistov zlomila. Na pogajanjih je sodelovala in odločevala. Mi smo zahtevali soodločevanje od podjetja, od okrajnega načelstva in od Delavske zbornice. Delavski zbornici smo poslali tole pismo:
»P. n. Delavska zbornica, Ljubljana.
Podpisana organizacija se obrača na naslov v sledeči zadevi:
v Pne marca t. 1. smo poslali delniški družbi »Titan« v Kamniku vlogo, s katero smo zaprosili za zvišanje mezd ta-
mošnjemu delavstvu. Ker nismo prejeli od podjetja nobenega odgovora, smo zadevo ponovno urgirali, dne 16. aprila, 3. maja, 8. maja in 26. maja t. 1. Podjetje je spočetka odklanjalo razgovore z našo organizacijo, v njegovem dopisu z dne 8. maja t. 1. pa nam je sporočilo, da nas bo obvestilo, ter povabilo na razpravo, ako bi se začeli tozadevno ikaki razgovori.
Naknadno, ko smo mi že preje vložili zahtevo 'po zvišanju mezd, sta isto zahtevali tudi drugi dve strokovni organizaciji, ki pri podjetju obstojata. Podjetje je z njimi začelo razprave, naše organizacije pa kljub svoji obljubi ni povabilo na pogajanja. Sedaj nam naša krajevna organizacija v Kamniku sporoča, da se prihodnji ponedeljek to je 19. t. m. na okrajnem načelstvu v Kamniku vrši poravnalna razprava na zahtevo ostalih dveh strokovnih organizacij.
(Zvedeli smo, da je do razpisa poravnalne razprave prišlo zato, ker podjetje ni hotelo pristati na predloge drugih dveh strokovnih organizacij. Slišali smo, ida ti dve strokovni organizaciji pripravljata stavko za slučaj, če bi podjetje tudi pri poravnalni razpravi vztrajalo na svojem odklonilnem stališču.
Vsako stavkovno gibanje je za delavstvo izredne važnosti in lahko postane usodno, če ni zadosti vsestransko pripravljeno in zato se upravičeno bojimo, da bi delavstvo »Titan« radi tega, iker mi od strani podjetja nismo bili vabljeni na razprave in zato tudi ne na poravnalno razpravo, moglo utrpeti veliko škodo zaradi našega izostanka na pogajanjih.
Delavski zbornici kot oficielni zastopnici vsega delavstva je gotovo mnogo na tem, da se skupne delavske stvari rešuje brez raznih stranskih motivov le tako, da se reši za delavstvo čim več pravic. Delavsko zbornico zato opozarjamo, da tako zaradi postopanja podjetja samega kakor tudi zaradi ekskluzivnih stališč nasprotnih organizacij izrecno odklanjamo vsako odgovornost, če bi zaradi pogrešenega postopka drugih dveh organizacij delavstvo utrpelo na svojih koristih.
Ker bo Delavska zbornica brezdvomno
Očeta se spominjamo
K 2. obletnici smrti knezoškofa dr. Jegliča
Drugega julija je minilo dve leti, odkar je odšel Ik Bogu po plačilo borec za zmago pravice na svetu knez f dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Dve letl'je majhno razdobje. Če pa gledamo na to ikratko dobo s sinovskim občutjem ljubljenih, je to zelo velika časovna razdalja. V teh dveh letih se je vendar tako veliko reči že dogodilo, lo toliko zares važnih rečeh smo odločevali in se odločili. Včasih nam je bilo težko, izred-
no težko, ker smo bili sami. Radi bi šli k sivolasemu starčku, k očetu po nasvet, pa očeta več ni bilo. Z njegovim odhodom je v resnici zazijala v naših odnosih občutna vrzel in ta veča časovne razdalje, da tem grenkeje čutimo očetovo izgubo. V nas tako le raste do pokojnega vladike veliko, globoko spoštovanje. Z njim naj raste volja hoditi po njegovih potih. Oče in knez pa naj pri Bogu to voljo s svojo priprošnjo podpre.
Osrednje tajništvo DZ je zborovalo
Novi Sad, 2. julija.	1.
Včeraj in danes se je v prostorih tukajšnje Delavske zbornice vršila seja odbora Osrednjega tajništva delavskih zbornic. Seji so prisostvovali zastopniki vseh 7 zbornic iz države.
Ljubljansko Delavsko zbornico sta zastopala kot člana odbora Osrednjega 2. tajništva tovariša Kozamernik Viktor, predsednik zbornice in tovariš Golob Stane. Kot eksperta sta bila za ljubljansko zbornico navzoča njen tajnik Hafner Andrej in referent Preželj 3.
France.
Sejo je vodil predsednik novosadske delavske zbornice tovariš Besermeny. 4.
Daljše poročilo je podal tajnik tovariš Milojevič. V debato so posegli zastopniki vseh zbornic.
Sprejeti so bili važni sklepi, med drugimi:
na poravnalni razpravi na okrajnem načelstvu v Kamniku po svojem zastopniku soudeležena, prosimo, da ob tej priliki tolmači tako podjetju kakor tudi spor vodečima strokovnima organizacijama gorenje naše stališče ter jih pouči o zakonitem postopku in o taktični pravilnosti pri borbi za skupne interese.« i •
MORALNA KLOFUTA DELAVSTVA DEMAGOGOM.
To pismo je na pogajanjih prebral zastopnik Delavske zbornice. »Delavska pravica« pa piše o tem pismu sledeče:
»Na drugo poravnalno razpravo pa je prišel tudi zastopnik Delavske zbornice g. Preželj ... V toku razprave je prebral dopis ZZD iz Ljubljane v katerem ta organizacija naproša zbornico, da jo uveljavi, ker zastopniki JSZ in SMRJ odklanjajo njihovo zastopstvo1 kakor tudi da pripravljata ti dve organizaciji divjo stavko, napadalne oddelke, ki bodo vsakogar, ki ne bo stavkal, pretepli. Dopis je naglašal, da odklanjajo vsako odgovornost in da v stavko ne bodo šli.«
Zopet piše neresnico, zopet se z lažjo rešuje, zopet uganja demagogijo. Prva demagogija z velikimi zahtevami-za večji videz delavske borbenosti je namreč skrahirala. Prav tisto delavstvo, ki jih je poverilo, da ga zastopajo, prav tisto delavstvo je v posmeh nedosegljivih zahtev odločilo na skupnem zborovanju samo z izjavo 8 glasov, da sprejme zvišanje plač za 3%. Treba je novih neresnic, ki bi vžgale in delavstvo pri njih obdržale, treba je nove demagogije v boju proti stvarni ZZD.
Tekom razprav je moralo celo podjetje priznati, »da je bila zahteva ZZD realna in dobro premišljena«. (Tako piše zadnja »Delavska pravica«). Delavstvo pa je to priznalo s svojo odločitvijo, ker je sprejelo manj, kakor je ZZD zahtevala.
Da, trezno in premišljeno dela ZZD. Nemogočih zahtev ne stavi. Neizpol-njivih obljub ne daje. Z lažjo in hinavščino ne lovi nezavednih ljudi. Razočaranj za seboj njene akcije ne puščajo. V njenih podružnicah včlanjeno delavstvo ra,ste tako na ugledu, na številu in na vplivu. Pot ZZD je tako poštena na vse strani, ZZD je na edino pravi poti. Ta pot pelje v zmago, ona drugih v pogubo.
Da se postavi za vršilca dolžnosti tajnika Osrednjega tajništva z vsemi pravicami tajnika tovariša Žarijo Popoviča. Do kongresa DZ ostane vršilec dolžnosti tajnika, dokler se ne spremeni statut Osrednjega tajništva.
2. 22., 23. in 24. septembra se v Beogradu vrši kongres vseh Delavskih zbornic iz države, na katerem se bodo obravnavala važna delavska vprašanja.
3. Pregleda se celotno finančno poslovanje tajništva od ustanovitve dalje.
4. Potrdijo se sklepi ožjega odbora in tajnika o nastavitvi osobja in o ureditvi drugih zadev.
Po seji so delegati ZZD in Jugorasa obravnavali važna organizacijska in druga vprašanja.
Članice DK v sprevodu na mladinskem taboru v Mariboru.
Rudolf Smersu:
Socialni in gospodarski položaj slov. delavca
Ob priliki mariborskega mladinskega tabora je imel naš delavski poslanec tov. Smersu na stanovskem zborovanju za delavce sledeče predavanje:
Slovenija je tisti košček zemlje na svetu, kateri velja sleherna naša misel in slovenski človek je tisto bitje, kateremu velja naša skrb in kateremu moramo in hočemo ustvariti srečno in zadovoljno življenje.
Ta ljubezen in ta skrb za slovensko zemljo in slovenskega človeka pa ne sme biti samo na jeziku, ampak se mora kazati v dejanjih.
Tako sem jaz razumel svoj referat o socialnem in gospodarskem položaju slovenskega delavca in tako ga tudi hočem podati — ne namreč, da samo orišem položaj slovenskega delavca, ampak da tudi pokažem na naloge vse naše slovenske katoliške skupnosti, zlasti pa odgovornih javnih delavcev, ki jih imajo do tega delavca.
Mnogi so še danes mnenja, da je Slovenija skoraj izključno poljedelska zemlja.
To mnenje je bilo mogoče nekoliko bolj upravičeno pred 60 ali 70 leti, danes pa ne odgovarja stvarnemu stanju. Slovenija je vedno gosteje posejana z večjimi ali manjšimi industrijskimi in obrtnimi delavnicami. Slovenska vas je ponekod še izrazito kmečka, marsikje je pa že kmečko — delavska in tudi že izrazito in pretežno delavska.
To pa niso malopomembne stvari, Obraz naše domovine se spreminja, spreminjajo se njeni prebivalci, spreminja se način življenja, opuščajo se stare navade, nastajajo nove. Vsa naša domovina je dobila nove potrebe, ki jih preje ni poznala.
Spreminja se torej način življenja, način oblačenja, .način prehranjevanja. Dobivamo nov tip prebivališča — delavski dom, delavske hišice, delavska stanovanja, ki se bistveno ločijo od kmetskega doma.
Delavska in delavsko — kmetska občina ima prav posebne naloge, ki jih 'kmečke občine ne poznajo.
Potrebno je, da vse javno življenje in vso vzgojo prilagodimo našim razmeram in stanovski zgradbi slovenskega naroda. Zlasti se mora naše društveno življenje prilagoditi temu in mora v svoje vrste zajeti delavce in njihove probleme.
To je vprašanje, v katerega se zavedajmo, da so delavci naša skrb.
Glasilo »Zbor« prinaša v svoji tretji številki članek:
»BRANILI BOMO SVOJO ZEMLJO« Pred kratkim je bila skupina naših novih patriotov v Sofiji. Niso bili sami, temveč so jih vodili njihovi profesorji. Na proslavi sofijske univerze smo videli tudi delegacijo beograjskih profesorjev in študentov na čelu s čislanim rektorjem g. Jovanovičem, prorektorjem, dekani gg. Brankom Popovičem, Stankom Nedeljko-vičem in drugimi. Prišlo je do slikanja študentov pred Sovjetskim poslaništvom, nato do prošnje za sprejem pri sovjetskem poslaniku in
Ko se je delegacija beograjske univerze vrnila v »zemljo«, je manjkalo vsega trideset branilcev države. Kam bežijo ti mladi ljudje, danes, ko so se okrasili z nacionalnimi gesli: »Branili bomo svojo zemljo«? Kaj 'je vodilo te branilce jugoslovanskih meji, da so v trenutku, ko »mora omladina zbrati vse sile za obrambo svoje zemlje« — zapustili to zemljo in svojo do takrat nepriznavano »domovino«? Dali so jim celo puške v roke! Zakaj so tedaj komaj pred desetimi dnevi zapustili to državo, katero so sklenili braniti z vsemi zedinjenimi silami? In če bodo šli tudi ostali njihovi tovariši po njihovi poti in tako razumeli svoj nacionalizem, na koga se bo potemtakem naslonila pred vojno nevarnostjo domovina, na koga se bo naslonila naša država in narod?
Te dni se nabirajo po beograjskih fakultetah denarni prispevki za obrambo države. Koga bodo lahko branili in katero državo bodo branili tisti, ki so pograbili prvo priliko in pobegnili v
? Koga lahko brani ta prvi študentski dobrovoljski bataljon, ki prepeva pesmi kakor »Lanci nam se kuju
Ne bo odveč, ako si samo bežno ogledamo, koliko je delavcev v Sloveniji. Po uradnih statistikah je pri nas od vsega prebivalstva 20% delavcev in delavk — in njihovih družinskih članov, 60% kmetskega ljudstva, 20% pa drugih stanov.
Torej petina vsega slovenskega naroda je po uradnih statistikah delavska. V tej številki pa niso upoštevani poljedelski delavci, ki so namreč vračunani pri onih 60% kmetskega ljudstva. Poljedelskih delavcev je v Sloveniji okoli 65.000, od tega 40.000 hlapcev in dekel, 10.000 viničarjev in 15.000 prekmurskih sezonskih delavcev.
Povprečno zavarovana mezda delavcev, zavarovanih pri OUZD, znaša 25.-Din na dan, to je na mesec 875.—, kar se smatra kot eksistenčni minimum za samca, ne pa za družino. Eksistenčni minimum za 4 člansko delavsko družino znaša okoli 1.500.— Din mesečno. Toliko zasluži okoli 50% poročenih delavcev.
Iz tega mOramo ugotoviti, da polovica družinskih očetov ne dobiva družinskih plač, to je plače, ki bi zadoščala za preživljanje in vzgojo družine. Naša skrb v bodočnosti bo morala iti za tem, da se čimpreje uvedejo družinske plače.
Slabše so razmere pri poljedelskih delavcih, za katere ne veljajo isti socialno — zaščitni in zavarovalni zakoni, kot za industrijsko — obrtne delavce in rudarje. Hvala Bogu, da se je pred par dnevi končno začelo vprašanje viničarjev z novo viničarsko uredbo. Bo pa potrebno v bodočnosti korenito rešiti vsa nerešena vprašanja naših poljedelskih delavcev.
Na gospodarski in socialni položaj delavca zelo vpliva dejstvo zaposlenosti. V letih gospodarske krize smo to bridko občutili. Hvala Bogu, danes je boljše in o brezposelnosti skoraj govoriti ne moremo. Je pa važen problem v tem oziru preskrba sezonskih delavcev, ki v nesezonskem času nimajo zaposlitve, pa v sezoni premalo zaslužijo za mesece brez dela. Je s tem v zvezi tudi velik problem slov. izseljeništva.
Stanovanjske razmere slovenskega delavca za večino niso ugodne. Delavci imajo zasedena slaba in mala stanovanja, kletna in podstrešna, mansardna ter stannovanja z enim prebivalnim
kleti« in »Stvoričemo novog čoveka«? Koga hoče braniti ta omladina, katere voditelji odkrito izjavljajo: da
Tako piše »Bilten Jugoslovanskega an-timarksističnega komiteta« od 10. junija 1939. leta v članku »Študenti za odbranu zemlje«.
Zopet moramo ob tej priliki, kakor smo to napravili v 1. in 2. štev. našega lista, opozarjati na spretno maskirano akcijo naših komunistov, ki so potrkali na naše najsvetejše čustvo, na našo ljubezen do svojega naroda in domovine, si pripeli narodne trakove in pričeli snovati razne akademske bloke in narodno obrambne odbore, da tako z našo odporo sejejo internacionalno seme in skušajo potegniti državo v brezupno svetovno klanje.
Nam je samo žal za vse tiste, ki do danes še niso izpregledali in so zato hvaležno sredstvo židovsko - komunistične navlake.
Nam se zdi, da je bila tudi na ljubljanski univerzi zapečeta slična akcija. Ali ne! Tudi tu so vodili marksisti v tej stvari — hvala Bogu samo nekaj dni — nacionalno blokaštvo. »Nacionalna« mladina in »nacionalni« listi pa so pridno »druka-li« za — komunizem, za revolucijo, za vojsko in za — predajo.
Gorenji »Zborov« članek naj si zato kar lepo vtaknejo za klobuk naši lažinaciona-listi. Je prav zanje pisan. Ves ta našemljeni nacionalizem gre namreč v bistvu mimo in proti narodu in se prav ob vsaki priliki veže tudi z njegovimi marksističnimi nasprotniki v blok in v bloke.
Nam je tudi žal za vse tiste, ki do danes še niso spregledali in so zato hvaležno sredstvo židovsko-komunistične navlake.
prostorom. Imamo tudi delavce, ki imajo lastno hišico. Toda teh je malo. Je pa ta problem seveda v ozki zvezi s problemom plač, zlasti družinskih plač.
Na socialni in gospodarski položaj delavcev vpliva v veliki meri takozvana socialna zakonodaja. Ta zakonodaja v naši državi ni slaba. Ravno zasluga sedanjega ministrskega predsednika je, da se je socialna zakonodaja v naši državi bistveno modernizirala in celo izboljšala. Seveda pa je še vedno cela vrsta problemov, ki so samo delno rešeni, pa tudi problemov, ki še niso rešeni. Tudi temu bo treba posvetiti v bodočnosti največjo skrb in potem
Ljubljanska Delavska zbornica je poslala Centralnemu tajništvu delavskih zbornic v Beogradu za zaščito ogroženih pravic delavstva iz naslova starostnega zavarovanja sledečo spomenico:
»Z uvedbo zavarovanja za onemoglost, starost in smrt po prvotnem besedilu zakona o zavarovanju delavcev je nastala za prizadete delavce velika nevarnost, da vkljub odtegnitvi predpisanih tedenskih prispevkov po delodajalcu v primeru nastopa invalidnosti, izpolnitve predpisane starostne dobe ter tudi rodbinski člani v primeru smrti očeta ne bodo prejeli pri-padajočihj rent in podpor, odnosno bodo prejeli nižje rente, kakor bi jim pripadale po dobi zaposlitve.
Zakon o zavarovanju delavcev predvideva v § 65, da se pridobi pravica na rento ali podporo, ako nastopi zavarovani slučaj šele »ko se na predpisani način vplača določeno število prispevkov«.
Še bolj točno pa predvideva obvezo dejanskega vplačila § 68 zakona, ki se glasi: »V tedne prispevkov se štejejo samo oni tedni, za katere je prispevek resnično plačan.«
Do vplačanih 500 tedenskih prispevkov je renta nižja, po vplačanih 500 prispevkih pa je višja. Tudi varovanje članstva v slučaju prekinitve zavarovanja je odvisno od števila vplačanih prispevkov in je lažje izvedljivo, čimveč prispevkov je vplačanih. Končno je višina rent sploh odvisna od povprečnega letnega prispevka, ki se zopet določi na ta način, da se znesek vseh vplačanih prispevkov razdeli s številom let od dne, ko je postal delavec prvič zavarovan, odnosno ako je zavarovanje trajalo daljšo dobo, se vpošteva vplačane prispevke tekom zadnjih 10 let.
Iz poročil O. U. Z. D. in SUZOR-ja je razvidno, da znašajo celokupni zaostanki delodajalcev na zavarovalnih prispevkih Din 190,538.469.63, od tega na območju OUZD v Ljubljani Din 26,998.785.83. Dne 31. XII. 1938 so dolgovali delodajalci na območju OUZD v Ljubljani samo na prispevkih za starostno zavarovanje Din 4, 564. 632.10.—
Iz teh številk sledi, da plačujejo delodajalci zavarovalne prispevke zelo neredno ter imajo posamezna podjetja tako visoke zaostanke, da so pravice v takih podjetjih zaposlenih delavcev v pogledu starostnega zavarovanja popolma ogrožene.
Podpisana zbornica smatra za svojo prvo dolžnost, da dš iniciativo za nujno izvedbo vseh potrebnih ukrepov, da se delavstvu zagarantira vse pravice iz naslova starostnega zavarovanja neokrnjene, čim delodajalec odtegne pri izplačilu mezde predpisani prispevek.
Enako smatramo, da je dolžnost delavskih zbornic, da podvzamejo vse, da se zaščiti tudi institucija bolniškega zavarovanja ter pospeši iztirjevanje dosedanjih zaostankov.
Konkretno predlagamo: »Centralno tajništvo delavskih zbornic naj izdela dokumentirano spomenico o vseh nedostatkih zavarovanja za starost, onemoglost in smrt obenem s predlogi za odpravo vseh sedaj obstoječih nedostat-kov.
Na dnevni red prihodnje seje centralnega tajništva naj postavi točko:
Dopolnitev določb o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt ter pravočasno dostavi vsem zbornicam svoj načrt v svr-ho proučitve in sestave event. dodatnih predlogov.
Definitivno sprejeti načrt naj se predloži ministrstvu socialne politike v nujno izvedbo.
Kot najnujnejše smatra podpisana zbornica sledeče spremembe odnosno dopolnitve uredbe:
1.	Tudi pri zavarovanju za starost, onemoglost in smrt naj se vpošteva za odmero rent in podpor vsa doba zaposlitve ne
bomo lahko govorili o tem, da je socialno — gospodarski položaj slovenskega delavca tak, kot se za človeka, spodobi —.
Zboljašnje socialno gospodarskega položaja slovenskega delavca in sploh vseh stanov pa ni naloga .samo ene ali druge stanovske in strokovne organizacije, ampak je to zadeva vseh naših organizacij. Vsa naša prosveta mora biti socialna prosveta. Tudi vzgojno delo naše fantovske organizacije mora biti prežeto s socialnim duhom, kajti le s skupnimi napori vsega naroda se bo posrečilo dvigniti socialno — gospodarski položaj posameznih ustanov in s tem dvigniti socialno gospodarski položaj vsega naroda. Ustanovitev socialnega blagostanja slovenskemu narodu pa je ena izmed glavnih nalog vsega našega javnega in društvenega delovanja.
oziraje se, ali so bili prispevki že odvedeni nosilcu zavarovanja ali ne.
§ 35 zakona o zavarovanju delavcev izrecno nalaga delodajalcu, da mora odvajati vse prispevke OUZD-u ter ga pooblašča, da sme polovico prispevka odtegniti delavcu. Delavec se tej odtegnitvi ne more protiviti ter je edino logično, da zako-nodavec, ki je tako pooblastilo izdal ter delavcu naložil gotovo breme, tudi poskrbi, da ostanejo delavcu očuvane vse pravice, ki izvirajo iz odtegnitve tega prispevka. Za bolniško in nezgodno zavarovanje je to zagarantirano ter ima. delavec zajamčene vse pravice iz teh dveh naslovov, čeprav sploh ni bil prijavljen v zavarovanje.
§§ 39—44 istega zakona predvidevajo izjeme in prednostne pravice OUZD-u za izterjevanje zaostankov in če bi se te določbe rigorozno izvajale, bi bili zaostanki le neznatni. Ako pristojne oblasti pri obravnavanju izterjevalnih predlogov OUZD-a ne nastopajo dovolj rigorozno in hitro, vsled tega ne sme trpeti delavec.
Končno omogoča § 36 celo ločeno plačevanje prispevkov v onih primerih, iz katerih delodajalčeve gmotne razmere ne dajejo zadostnega jamstva za plačilo odtegnjenih prispevkov.
2. V slučaju prestanka službe naj ostanejo vse pravice iz naslova zavarovanja kakor tudi dotedanja članska doba obvarovane, ne oziraje se na število dotlej plačanih prispevkov, najmanj 12 mesecev. Po preteku te dobe, ako delavec še ne dobi zaposlitve, mora plačati takso za priznanje članstva v višini enomesečnega zadnjega prispevka letno.
Sedaj veljavni predpisi so za delavce skrajno nepoVoljni, ter obstoje v vseh ostalih zavarovanjih boljše določbe.
V	rudarskem zavarovanju (bratovske skladnice) so očuvane vse pravice in tudi nadeje iz naslova zavarovanja za gotovo dobo brez vsakega plačila, po preteku te dobe pa se zamore pravice obvarovati vsaj delno s plačilom letne pristojbine v znesku Din 20.—, po starem pravilniku pa so se lahko obvarovale vse pravice neomejeno.
Pri monopolskih delavcih dalje pri delavcih državnih železnic predvideva pravilnik v čl. 29 odnosno 121 v slučaju ponovnega sprejema v službo vračunanje vseh let prejšnjega čanstva brez kakih doplačil ali plačanja priznavalnine.
Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev predvideva obvarovanje pravic v § 32 s tem, da plača član polletno takso Din 1.50.
Iz tega sledi, da so vsa ostala zavarovanja v pogledu varovanja pravic zelo širokogrudna, dasi predvidevajo istočasno možnost povrnitve dotlej v fond vplačanih prispevkov delno ali v celoti, medtem ko predvideva splošno delavsko zavarovanje za starost in onemoglost delno vrnitev prispevkov le delavkam, ako se poroče in nad 70 let starim delavcem, ako še niso pridobili pravico na starostno rento.
3. Vdovi naj se prizna pravica na rento do njene smrti odnosno ponovne poroke.
Vsa obstoječa zavarovanja (državnih nameščencev, monopolskih delavcev, delavcev drž. prom. ustanov, bratovskih skladnic i. t. d.) priznavajo vdovam pravico do pokojnin do smrti odnosno do ponovne poroke. Isto merilo naj velja za splošno delavsko zavarovanje.
4. Zakon naj se dopolni z določbo, da sme upravna oblast I. stopnje onemu delodajalcu, pri katerem, bi bile doslej predvidene kazenske sankcije iz §§ 194 — 197 zakona o zaščiti delavcev brezuspešne in ki bi kljub izterjavam še nadalje zadrževal vbrane prispevke, odvzeti za gotovo dobo pravico do izvrševanja obrti odnosno zaposlitve pomožnih moči.
Nesporno je, da večina onih delodajal-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Za klobuk...!
Akcije Delavske zbornice:
Za zaščito delavskih pravic
svojo postojanko ZZD v Litiji močno utrdimo Sklenili smo sklicati za soboto, dne 8. julija ob V£8. uri zvečer naš redni občni zibor in zato vse naše člane in prijatelje vaJbimo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeležijo.
Prva delavska akademija v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo t. j. 16. t. m. bo Delavska zbornica zopet doživela velik praznik. Komaj mesec dni je minilo, ko je videla Ljubljana ogromno moč slovenskega in jugoslovanskega delavstva. Toda naše delavstvo po tem sijajnem uspehu ni sedlo k počitku. Navdušeno nad tem prvim taborom je svoje delo podvojilo.
Dne 16. t. m. bo ljubljansko gradbeno delavstvo slovesno razvilo svoj ^blagoslovljeni zeleni nrapor. Zavedno krščansko in narodno slovensko delavstvo hoče s svojim velikim programom priti do svojih pravic. Obrnilo je hrbet vsem organizacijam, ki so si nadele nalogo sejati med naše delavstvo duh uničujoče ljudske fronte. Slovenski delavec, čeprav preprost in neizšolan, je kljub temu sam uvidel, kakšne nesreče nosijo drugim narodom ideje ljudske fronte. Ne s strupom, ne z ognjem, s krščansko ljubeznijo bomo prišli do zažel lenega cilja. Nič krvi, nič sovraštva. Ljubezen in pravico seje ZZD med slovensko ljudstvo. In ko bo to zmu-čuno slovensko delavstvo v celoti snoznalo in razumelo naše plemenite ideale, takrat bomo vsi ena sama srečna družina.
Dne 16. t. m. bo ljubljansko delavstvo javno pokazalo, kaj se lahko doseže z dobro voljo in požrtvovalnostjo. Kumstvo za naš prapor je blagovolila prevzeti gospa Zora in gospod Matko Curk, vsej javnosti, še prav posebno pa našemu delavstvu dobro znana dobrotnika.
Slovenski delavec vedi, da je 16. julij naš dan ter naj zato vsak rezervira ta dan za naš pokret. Akademija s pestrim sporedom prične ob 4 popoldne. Točen spored bo objavljen v prihodnji številki »Slovenskega delavca«.
Okrožje za Kamniški akraj ustanovljeno
V nedeljo dne 18. junija t. 1. se je v Kamniškem domu v Kamniku zbralo delavstvo organizirano v ZZD. Prihiteli so zastopniki iz vseh krajevnih organizacij (kamniškega okraja. Lepa dvorana je bila napolnjena. Sestanek je vodil tov. Pirnat iz Grobelj. V imenu odsotnega kamniškega župana g. Novaka je zborovalce pozdravil v imenu občine g. dr. Žvokelj. V svojih izvajanjih je poudaril, da mora delavec biti važen činitelj pri vodstvu naših ustanov, občine, itd.
V imenu glavnega odbora je bil na sestanku navzoč predsednik tov. Prezelj France. Tov. Preželj je zbranemu delavstvu tolmačil sistem dela raznih organizacij, delovanje ljubljanske Delavske zbornice preje in sedaj. Med drugim je pojasnil, da je delavec steber družbe in države. On se za njo bori. Zato je država dolžna, da je njegova stremljenja za zboljšanje soc. položaja podprejo. Razvila se je živahna debata.
Izvolil se je Okrožni odbor, v katerem je vsaka krajevna organizacija zastopana po enem delegatu.
(Zborovanje je poteklo v najlepšem razpoloženju. Delavci ZZD in Jugorasa vedo, kaj hočejo, kakšni morajo biti, da so
(Nadaljevanje z 2. str.) cev, ki zadržujejo prispevke za socialna zavarovanja, škodujejo ne samo delavstvu kot takemu ter socialni ustanovi, marveč tudi ostalim solidnim podjetjem, katerim konkurirajo na račun neizvajanja socialnih obveznosti ter uporabe tujega protipravno »izposojenega« denarja.
V naših predlogih smo podčrtali le one ukrepe, ki jih je treba brez odloga izvršiti in ki so izvršljivi brez novih obremenitev delavstva in delodajalcev. Smatramo, da je nujno potrebno začeti s smotreno akcijo, da se leta 1922 predvideno in leta 1937 uveljavljeno zavarovanje delavstva za starost, onemoglost in smrt prilagodi današnjim razmeram in ob tej priliki reši tudi vprašanje starostne meje za dosego starostne rente ter višine rent samih.
V letošnjem finančnem zakonu res ni dobil gospod minister za socialno politiko pooblastila, da bi smel menjati tozadevne določbe zakona o zavarovanju delavcev, vendar moramo vkljub temu takoj začeti z intervencijami in utemeljevanjem, da dosežemo tako pooblastilo s tem tudi dejansko zboljšanje starostnega zavarovanja vsaj v letu 1940-41.
Že sedaj pa bo mogoče s sodelovanjem SUZOR-ja na podlagi § 211 zakona o zaščiti delavcev doseči vsaj uračunanje vse zaposlitve za starostno zavarovanje ter s sodelovanjem oblasti (banske uprave, ministrstvo) ostrejše ukrepe za izterjanje dosedanjih zaostankov.«
Predsednik: Viktor Kozamernik 1. r.
Tajnik: Andrej Hafner 1. r.
res delavskega imena vredni. Organizacija ZZD je v kamniškem okraju postavljena na novo osnovo, ki bo omogočila, da delavstvu da to, kar od nje pričakuje.
Laško
Tudi v Laškem smo delavci prišli do zaključka, da ne moremo braniti svojih stanovskih pravic brez organizacijske povezanosti in zato sklenili, da se pridružimo slovenskemu narodnemu delavskemu pokretu ZZD.
Na praznik Sv. Petra in Pavla smo zato sklicali sestanek, na katerem nam je zastopnik centrale tov. Breznik obrazložil pomen in potrebo strokovne organizacije, nakar smo si izvolili pripravljalni odbor, ki bo šel na delo, da vse pošteno delavstvo zbere v ZZD, da tako tudi delavci iz Laškega doprinesemo svoj delež v boju slovenskega delavstva za boljšo bodočnost.
Ljubljana — E. C. Ž.
Čeprav naši nasprotniki trdijo, da za ZZD med »tramvajarji« ni mesta, je ustanovni občni zbor podružnice delavcev električne cestne železnice dokazal, da se tudi med nami vzbuja stanovska zavest, in da hočemo tudi tramvajski delavci sodelovati v bortii, da bo slovenski delavski stan polnopraven in vpoštevan člen naše narodne skupnosti.
Na tem lepo obiskanem ustanovnem občnem zboru delavcev E. C. 2. — ZZD, ki se je vršil dne 23. junija 1.1., je imel zastopnik centrale tov. Breznik jedrnat govor, s katerim nam je dal poguma, d^ se neustrašeno borimo za svoje pravice in tuidi ne klonemo pred demagogijo na,-sprotnikov, katerim je ZZD trn v peti, ker ne žonglira z razrednobojnimi frazami.
Izvolili smo si delazmožen odbor in sklenili, da ne bomo prej mirovali, dokler ljubljanski tramvaj ne bo imel samo zelene vozove, marveč tudi samo zavedne delavce — »zelence«, ki bodo vsi čvrsto organizirani v ZZD.
Polhov gradeč
Položaj tukajšnjega delavstva je zelo slab. Ne samo, da imamo mizeme plače, tudi druge pravice, ki so vsem delavcem zakonito zajamčene, se pri nas stalno kršijo.
Ko smo bili 4. VI. v Ljubljani in na I. slov. delavskem taboru videli, kako se naše delavstvo prebuja in kot močan činitelj družabnega življenja koraka po ulicah naše slovenske prestolnice, smo sklenili, da gremo polni navdušenja na delo, da tudi našo polhovgrajsko podružnico ZZD utrdimo in v njej zberemo vse naše delavce.
Zato smo sklicali za nedeljo, dne 2. VII. občni zbor, na katerem je poročal o delu ZZD za zboljšanje položaja slovenskega delavstva, o njenih borbah in uspehih, zastopnik centrale tov. Breznik, katerega izvajanjem smo sleldili z velikim zanimanjem. Zato smo sklenili, da bomo odslej imeli vsako 2. nedeljo v mesecu redni mesečni članski sestanek, na katrega bo centrala pošiljala tudi svojega zastopnika, da si na ta način pridobimo potrebno strokovno znanje, ki more biti naše orožje v boju za to, kar nam delavcem gre.
Izvolili smo si sledeči odbor: Za predsednika tov. Kozjek Jožefa, za tajnika tovariša Celovšnika Matevža, za blagajnika tov. Sluga Antona in za odbornika tovariša Končan Jožeta.
Pozivamo vse naše člane, da čim prej poravnajo članarino za mesec junij in da se redno kljub veliki oddaljenosti udeležujejo članskih sestankov.
ne odzove in kolektivno pogodbo ne odpove, da bomo mogli skleniti novo, pa bomo naredili vsaj dodatek k sedanji kolektivni pogodbi, da se bo vsaj nekaterim delavcem Zboljšajo stanje in da se popravijo stare krivice.
Tovariši! 16. julija bo v dvorani Delavske zbornice slovesno razvitje prapora stavbincev ZZD odseka Ljubljana in lepa akademija, kakor tudi dve igri: »Bog kliče« in »Hlapec Jernej«. Ker ne bo vstopnine in ker bo to tudi za nas člane ZZD v Grosupljem nekaj zelo važnega, vas vabimo, da se te prireditve polnoštevilno udeležite.	Odbor.
Grosuplje
Preska
Na sestanku, ki smo ga imeli 25. junija, nam je zastopnik centrale tov. Kralj zelo obširno razložil, kakšno gospodarstvo je vodila prejšnja marksistična uprava Delavske Gornice.
Delavci smo tov. govornika poslušali z velikim zanimanjem in obljubili, da bomo vodili neizprosen boj proti marksizmu, ki izdaja delavske interese. Sestavili smo resolucijo, da se čimprej uresničijo predlogi centralnega občnega zbora z dne 7. maja 1.1.
Pozdravljamo tudi sklep občinske uprave v Medvodah, ki je ukinila kuluk na občinskih cestah in bodo to delo sedaj opravili naši brezposelni delavci. Člani ZZD izrekamo zato g. županu toplo zahvalo,!
Sladki vrh
V	nedeljo, dne 25. junija 1939. se je vršil izredni občni zbor podružnice v Sladkem vrhu, ki je bil zelo dobro obiskan. Občni zbor je vodil tov. Unterlehner. V imenu centrale je občni zbor pozdravil tajnik okrožnega odbora iz Maribora tov. Mastinšek, ki je obenem podal poročilo o delu Zveze združenih delavcev, o naši soc. zakonodaji ter o pomenu volitev obratnih zaupnikov. Prisotni tovariši so vzeli poročilo na znanje ter sklenili, da bodo šli s podvojenimi močmi na delo za rast in napredek naše strokovne organizacije. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: predsednik: Černič Franc, podpredsednik: Vade Alojz, tajnik: Jeza Franc, blagajnik: Štandeker Miha, nadzorstvo:
Unterlehner Ivan in Šumenjak Ignac. Za pomožne blagajnike so bili izvoljeni: Lorber Franc, Pleteršek Jožef in Kristl Franc. Po izčrpanju dnevnega reda je tov. predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom na delo.
DnpHca
Komenda
Dne 28. pr. m. je na praznik sv. Petra in Pavla bil dobro obiskan članski sestanek, ki je pokazal, kako velike važnosti je za naše delavstvo ZZD. Zastopnik centrale tov. Kralj nam je nazorno in jasno orisal beden položaj celotnega našega delavstva, kdo je krivec in kje je rešitev. Po njegovih izvajanjih o delu ZZD in po našem razmišljanju smo se odločili, da skličemo čim prej širši okrožni shod celotnega delavstva našega okraja, brez razlike pripadnosti, da ugotovimo, kdo je za delavstvo, kdo je proti delavstvu. Naj bo že enkrat konec beganja našega delavstva iz strani nedelavskih, naši katoliški skupnosti škodljivih organizacij, ki dolga desetletja varajo našega delavca. Datum shoda bomo javili v prihodnji številki »Slov. del.«.
Sestanek, ki smo ga imeli preteklo nedeljo popoldan, je zopet nov dokaz, da je delavstvo v tovarni »Motvoz« zrelo za organizacijo, katera stoji na temelju resnice in pravice, kakor nam je obrazložil na tem sestanku zastopnik centrale.
Tovariši delavci in delavke, zavedajte se, da je uspeh organizacije odvisen od nas^ samih; kakor močni bomo mi, tako močna bo tudi organizacija. Ne čakajte, da vas organizacijski zaupnik opominja za članarino, ampak storite svojo dolžnost pravočasno, ker le tako moremo uspešno in redno poslovanje nuditi centrali, kakor tudi naši podružnici.
Izgotovljen je osnutek kolektivne pogodbe, katerega pa radi rdečih bratcev, čeprav jih je v Grosupljem že zelo malo, ne’ moremo vlažiti pri podjetju in zahtevati pogajanja, ker je dosedanja slaJba in nam neznana kolektivna pogodba še v veljavi. To so sklenili ndečkarji s podjetjem takrat, ko še ni bilo naše ZZD. Radi tega sicer ne obupavamo in alko se na našo zahtevo Splošna strokovna zveza (rdeči)
Radeče
Pri nas že obstoja par let naša podružnica ZZD in gotovo ste nekateri že mislili, da posnemamo s spanjem kralja Matjaža. A temu ni tako. Živeli smo mimo in nikjer nismo vzbujali posebne pozornosti, dokler se ni pred par tedni začel bahati list NSZ »Nova pravda«, da delavci v papirnici tovarne Piatnik v Radečah spadamo v njihov rajon. Hvalili so se z obratnimi zaupniki itd. Da damo resnici zadoščenje, povemo tole:
Res se je pri nas osnovala plava organizacija NSZ na pobudo nekaterih nacionalnih vitezov. S svojo demagogijo pa organizator ni uspel, zakaj laž ima kratke noge. »Kdor ne bo organiziran, ne bo delal, ako ne bomo vsi organizirani se bo podjetje preselilo na jug, kakor mariborske tekstilne tovarne.« Tako sc agitirali za NSZ do tega časa še precej uplivni in ugledni uslužbenci.
Ko je podjetje izvedelo kakšna agitacija se trosi po tovarni, so gospodje izgubili pogum in nehali agitirati.
Na intervencijo obratnih zaupnikov, pa ne plavih, s katerimi se baha »Nova pravda«, ampak zelenih je podjetje zboljšalo nekaterim delavcem plačo. Podjetje je obljubilo da bo zboljšalo plačo še nekaterim delavcem, ki imajo odgovorna mesta, naporno delo in kateri so socialno najbolj potrebni. Plavih zaupnikov pri nas ne poznamo in jih najbrž tudi ne bomo. Pri nas bomo izvedli volitve po kratkem volilnem postopku, ker smo prepričani, da je absolutna večina delavstva za to, da se volitve sploh ne vrše, ampak se da zaupanje tistim, ki so zaupanja vredni.
V	nedeljo, dne 25. junija se je vršil naš izredni občni zbor. Centralo ZZD je zastopal tov. tajnik Grebenšek Slavko, ki nam je v jasni luči pokazal, kakšno mora biti delovanje odbora krajevne organizacije, da bo kos svoji nalogi.
Izvolili smo si soglasno nov odbor, ki je sklenil, da bo zastavil vso svojo moč, da bo naša zmaga kmalu uresničena. Sestavili smo tudi kandidatno listo za volitve obratnih zaupnikov in bomo sedaj šli vedrega čela v boj, ne da bi se plašili nasilja nasprotnikov, ki iz jeze nad našim porastom ne vedo, kaj bi počenjali.
Tako smo v soboto, dne 24. junija priredili zbirko za našega bolnega člana, ki ima 6 člansko družino in se zdravi v zdravilišču, doma pa ima družino s hranarino din 8 na dan. Zato smo napravili oglas in ga dali na vidno mesto, da ga je lahko vsak delavec videl in čital.
Nasprotnikom to ni bilo všeč, da bi se »zelencu« pomagalo in so zato oglas obrnili na okrog, da ga delavci ne bi mogli citati. Kakor so spočetka lomili stole, trgali naše plakate, razbili našo oglasno desko in zmerjali naša poštena dekleta z zelenimi svinjami, tako pač sedaj dokazujejo svojo socialnost s tem, da škodujejo bolniku. Mi se vsega tega ne plašimo in nas to tudi ne more spraviti s tira, ker vemo, da vse pošteno ostane, krivično pa propade.
Lilija
Podturn
Dolgo se že nismo oglasili v našem glasilu »Slovenskem delavcu«. Naša podružnica živi po starem organizatoričnem kopitu in ne kličemo centrale za vsako malenkost na pomoč, ker se čutimo zadosti močne, da kako malo akcijo izpeljemo tudi sami.
Odkar smo lansko leto malo bolj strogo nastopili in pokazali svojo moč, tudi podjetje z nami računa in moramo reči, da se je stanje pri nas Zboljšalo ne samo v plaži, katera se nam je lansko leto zvišala, pač pa tudi v drugih deputatnih ugodnostih, ki nam prav tako koristijo.
Voliitve obratnih zaupnikov še nismo izvedli to pa se nam ne sme šteti v zlo ali malomarnost, pač pa smo mislili, da se bo zvišalo število delavstva in da bomo imeli tako možnost dobiti enega zaupnika več.
V	četrtek 13. t. m. nas bo obiskal zastopnik centrale in bomo ob tej priliki tudi sestavili kandidatno listo. Ker so naši delavci sto odstotno organizirani v ZZD se volitve sploh ne bodo vršile pač pa je važno, da se 13. t. m. zvečer vsi delavci sestanete v Prosvetnem domu, da ne bo pozneje kritike radi obratnih zaupnikov češ, da ne bodo zastopani vsi rajoni.
Javornik
V	torek, dne 27. junija ob 8. uri zjutraj se je pri delu hudo ponesrečil naš agilen tovariš Malnar Jože; bil je takoj prepeljan v ljubljansko bolnico. Vsi člani mu želimo, da bi čimprej okreval in se vrnil med nas.
Tudi mi tekstilni delavci v Litiji smo se sporazumeli, da zopet primemo energično za delo za procvit naše delavske strokovne organizacije.
V	nedeljo, dne 25. junija smo imeli članski sestanek, na katerem nas je vzpodbujal zastopnik centrale tov. Arčon, da
Izredni občni zbor NSZ.
Za izredni občni zbor NSZ na Javorniku je bilo ogromno zanimanje. Tako, da je bila dvorana Sokolskega doma na Koroški Beli nabito prazna, izjema en kotiček, kamor spraviš 16, kvečjemu 20 ljudi. To je bila res ogromna udeležba od 218 članov. Navdušenje je bilo veliko, vsi sklepi so bili enoglasni. Najvažnejši sklep je bil, da se članom poviša članarina zopet za 50 par. Izraženih je bilo več želja, imeli glavnimi je bila želja, da se skuša ponovno zaposliti vojaške povratnike in reducirance. Kolikor mi je pa znano, je bilo sprejetih nekaj ljudi zadnje čase, toda od podružnice Javornik ni prišel nobeden v poštev. Pod prejšnjim predsedstvom tega ni bilo nikdar pri nobenem sprejemu, da podružnica ne bi bila upoštevana. V »Novi pravdi« trtdijo, da je (Nadaljevanje na 4. str.)
JAVORNIK (Nadaljevanje s 3. str.) občni zbor pokazal, na čigavi strani je članstvo. Cisto prav, če bi bilo na Vaši, bi bila prav gotovo udeležba drugačna. Zato pa sedanjemu predsedniku svetujem, da naj še v naprej tako lepo skrbi za ponovno zaposlitev naših brezposelnih članov. Potem bo še bolj visoko cenjen in bo imel drugič na občnem zboru še boljši obisk. Na čigavi strani je članstvo, je občni zbor pokazal dovolj jasno. Zato, gospodje, le ne zavijajte in ne potvarjajte, ker blamaže, katero je Vam članstvo dalo, skriti in prikriti ne morete. Kajti V3ak po dvoje vabil v enem tednu za občni zbor in taka ndeležba, to je potem res lahko ugotoviti, kido ima članstvo in kdo ga nima.
Ni bil moj namen razkrivati Vaše blamaže, katero ste doživeli 11. junija 1.1., ker se pa v .»Novi pravdi« tako rekoč ponašate z njo, sem se odločil, da razkrijem stvar tako, kakršna je.
Eden od navzočih in tistih, ki jih nič ni.
Viničarji
Nemila smrt vedno naprej žanje v vrstah naših članov Posmrtninskega sklada.
Tako smo imeli v predzadnjem tednu zopet dva smrtna slučaja in sicer: V skupini Gor. Radgona je umrl družinski član Cehner Ivan mlajši ter je odšel za nedavno umrlim očetom, star še komaj 37 let. V Miklavževski skupini pa je umrla hčerkica našega tamošnjega tov. predsednika Plohl Franca, mala Frančiška, v četrtem letu starosti.
V prvem slučaju je svojcem pripadlo 1000 din posmrtninske podpore, v drugem pa 300 din.
Zato bomo v prihodnjem tednu prisiljeni razposlati zopet položnice in vpisnice za vplačilo prispevkov za Posmrtninski sklad, in sicer kot redni zbirki za 97. in 98. slučaj; k temu pa bomo še priložili položnice za dve izredni zbirki za 99. in 100. slučaj. Vsled vednih smrtnih slučajev še letos z nobeno izredno zbirko nismo mogli nastopiti, sedaj pa moramo, da bo naš Posmrtninski sklad mogel v redu vršiti svoje izplačilne obveznosti napram zavarovanim članom.
Mislinja
Že ponovno smo prišli do prepričanja, da v organizaciji delo ni nikoli končano. Ko smo v našem podjetju ob času likvidacije stavke naredili sporazum, smo mislili, da bomo na podlagi istega imeli vsaj eno leto mir in da nam ne bo treba stalno se pogajati.
Kakor nam je zastopnik centrale tov. Luzar na sestanku 29. p. m. povedal, velja sporazum tako dolgo, dokler se po istem ravnata obe stranki. Kakor hitro pa se eden izmed njih premisli, to več ne drži.
V zapisniku, ki smo ga ob likvidaciji stavke naredili, stoji zapisano, da ne bo podjetje radi stavke nobenega delavca odpuščalo, ga prestavljalo k drugemu delu ali kakor koli preganjalo. § 35 z. o. z. d. tudi pravi, da mora podjetje pustiti organiziranje delavstva; § je taka črka, da je kriva, kakor jo obrneš. Podjetniki jo sučejo sebi v prid, čeprav je delavec s tem prizadet. Ako organizacija ni všeč podjetju, odpusti delavce, ki so dali delavstvu namig za organizacijo. Ako kdo vpraša, zakaj so bili odpuščeni, je vzrok zato od strani podjetja, da je pomanjkanje dela. Ako se podjetju dokaže, da ni pomanjkanje dela, pravi podjetnik, da je dotični delavec len in celo dela nezmožen. Ko se dokaže, da tudi to ne drži, posebno v krajih kjer so reducirani delavci že po 5 let v dotičnem podjetju, pa pravi podjetnik na kratko, jaz sem gospodar in nihče mi ne more diktirati, kdo bo delal ali ne in jaz imam pravico proti 14 dnevni odpovedi odpustiti slehernega delavca.
Ko smo mi intervenirali'potom centrale za našega po našem mnenju radi stavke odpuščenega delavca, je podjetje vztrajalo na svojem, torej, da je pomanjkanje dela in da ga ne sprejme nazaj.
164 nas je, ki si služimo v podjetju Per-ger skorjico kruha in vsi smo kot en mož v organizaciji ZZD ter kot taki vedno in povsod odločno branimo pravice, ki nam pripadajo. Že iz socialnega čuta ne moremo in ne smemo pustiti, da bi postal žrtev stavke in organizacije delavec, ki je zaslužka najbolj potreben in ki je ustanovitelj naše ZZD, potom katere smo svoje obupno stanje spravili vsaj do te višine, to se pravi, da zaslužimo 25% več kakor smo, dokler ni bilo organizacije.
V nedeljo 9. t. m. imamo ob y28 zjutraj članski sestanek v gostilni Iršič, na katerem bo poročal o uspehu pogajanj za likvidacijo spora poleg zastopnika centrale tudi zastopnik Delavske zbornice. Tovariši in tovarišice, pridite vsi kot običajno, ker le tako bomo pokazali poleg odločne in trdne volje tudi svojo moč. Naj bo tudi v bodoče kakor do danes naše geslo: vsi za enega, eden za vse.
Soteska
Naši rdeči sodrugi so imeli pred časom sestanek, na katerem so obravnavali razne reči. Gospod sodrug, ki jih je vzel v varstvo je ugotovil, da jim še veliko manjka. Zato je poskrbel za brošure kot so: P. K. razni koledarji i. t. d., da širijo omiko. Pa še jih dobijo ob koncu meseca, ko pridejo na obiske in k sv. Petru na božjo pot, da bi srečno porazili ta presneti Ju-goras (in ž njim nas).
Tudi »Ljudski glas« in »Delavec« prihajata da utrjujeta borbenost in samozavest in sta jih že toliko opila, da se za nas ne menijo veliko.
V	eni zadnjih številk »Ljudskega glasa« si je dopisnik iz Soteske privoščil tudi nas. Da ta zakulisni pomočnik ni So-teščan mi dobro vemo. Ugotovil je, da smo na svojih lavorikah pospali i. t. d. Da mi ne spimo, da nismo še pomrli, to se bode ta popotnik z svojimi bratci kmalu prepričal.
Povemo mu tudi, če bo hotel za naše so-druge skrbeti, bo imel dosti težkega brezpomembnega dela. In mu tudi njegovi va-rovančki ne bodo izkazali nobene hvaležnosti.
ZZD je pri nas delavstvu precej pomagala, tako na plači kakor stalnemu zaslužku, vendar pa ta iz razloga kakor je omenjeno zgoraj, ni vsem po volji in ne-
JUGOSLAVIJA t PROMETNI MINISTER DR. M. SPAHO
Veliko izgubo pomeni za državo, predvsem pa za jugoslovanske muslimane, smrt njihovega voditelja dr. Mehmeda Spaho, ki ga je zadela 29. junija v Bel-gradu kap, potem ko se je vrnil s 14-dnev-nega potovanja po Nemčiji, kjer se je mudil v poslih našega železniškega prometa. Pokopali so ga ob navzočnosti zastopnika kralja, članov vlade, zastopnikov senata in skupščine ter ogromne množice ljudstva v Sarajevu 30. junija. Dr. Spaho se je rodil 13. marca 1882 v Sarajevu, je dovršil pravne nauke na Dunaju in bil za tajnika trgovinske zbornice v Sarajevu ter je po zlomu avstroogrske monarhije postal poverjenik za trgovino in industrijo pri narodni vladi za Bosno in Hercegovino. Bil je potem minister v Protičevi Vladi, postal narodni poslanec in potem še večkrat, zasedel ministrsko mesto. Bil je predsednik politične stranke muslimanov, je moral kot vodja svojih verskih sobratov, zlasti za časa diktature, veliko pre- -stati, je pa leta 1934 s svojimi muslimani zopet prišel na površje. Po padcu Jefti-čeve vlade je Spaho vstopil v vlado dr. Milana Stojadinoviča kot minister ja promet, kar je ostal tudi pod Cvetkovičem do svoje smrti. Bil je soustanovitelj JRZ in njen predsednik. Pokojni dr. Spaho je bosanske muslimane, ki so bili izpostavljeni veliki nevarnosti, da ne bi jih smatrali in ravnali z njimi kot z manjvrednim elementom, vzgajal in navajal k jugoslovanskemu državnemu čustvovanju in sodelovanju tako s Srbi in Hrvati, kako s Slovenci, in je v tem popolnoma uspel. Bil je zelo previden, razumen in vseskozi uravnovešen politik, ki se ni dal nikoli zavesti v nobeno stranpot. Njegova smrt pomeni hudo vrzel v našem državnem političnem življenju, v katerem bi bil gotovo igral zelo važno vlogo pri vprašanju sporazuma s Hrvati kot moder posredovalec. Muslimanska politjčna organizacija je 30. junija izvolila dr. Spahu za naslednika ministra brez listnice Džafer Kuleno-viča, ki se bo zvesto držal političnega programa svojega rajnega prijatelja.
PROSLAVA 550 LETNICE BITKE NA KOSOVEM POLJU
Proslave kosovske bitke se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Še nikdar ti kraji niso videli tako veličastne proslave. Svečanosti so se udeležili med drugimi: zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. general Ne-deljkovič, vojni minister gen. Nedič, minister dvora Čolak-Antič, predsednik poslanske zbornice Simonovič, številni drugi odličniki ter ljudstvo z vseh srbskih krajev v svojih lepih narodnih nošah. Slavnostni govor je imel vojni minister gen. Nedič, nakar so govorili še drugi zastopniki ljudstva. Po govorih so položili zastopniki raznih organizacij in korporacij vence na spomenik padlim kosovskim junakom, nakar je bil defile vojske. —
VPRAŠANJE GDANSKA
Iz Gdanska in poljskega Primorja so začela prihajati vznemirljiva poročila. V Gdansku se baje zbira zbor prostovoljcev, ki pa mu ne pripadajo samo gdanski meščani, marveč jih je mnogo prišlo v civilu tudi iz Vzhodne Prusije. Časopisi so nadalje poročali, da odlagajo številne ladje orožja v gdanskem pristanišču in da se orožje deli med prostovoljce. Pri zadnjih slovesnostih v Gdansku je bilo prisotnih tudi 40.000 članov nemških napadalnih od-
kateri so se zamislili, da bi bilo dobro, ko bi par let vodili delavstvo v Soteski rdeči marksisti, v kolikor nam je znano, neka strokovna komisija. »Firbec« nas je nagnal na sestanek, na katerem je govoril neki gospod Bricelj iz Ljubljane. Med drugim je naglašal tudi zaslužek, ki ga imajo novi gospodje na Delavski zbornici. Pozabil pa je povedati, da so bivši veljaki imeli prav tako plačo že 15 let in jo imajo še sedaj in da med tem časom niso vsaj za nas Auerspergerjeve delavce storili nikakih koristi. Mi smo takoj uvideli, kam pes taco moli in da nova organizacija nam ne bo prinesla novega zaslužka. Mi se moramo boriti za svoje pravice, tako z Auerspergom, z začasno državno upravo in nato še s posameznimi zakupci, ki režejo les na Auerspergovi žagi. Ako ne bomo imeli mi uspeha, ga najbrž tudi ne bodo imeli rdeči, pa čeprav so »svobodni strokovničarji«.
Naša podružnica bo imela 16. t. m. redni občni zbor, na katerega vabimo že danes vse delavce, tudi tiste, ki si žele iz-premembo in na podlagi iste boljši kos kruha. Uvideli boste, da je najbolj prav, da ostanemo zvesti organizaciji, katera nam je priborila vsaj to, kar imamo. Da ne bo kake kritike radi odbora, češ da je treba pri tem tu in tam kakšne izpremem-be, pridite vsi, ker boste pri tem tudi lahko vsi odločali.
delkov, o katerih ni nikdo poročal, da so zapustili mesto in se vrnili domov. Gdansko časopisje poziva prebivalstvo k miru in naj prihodnje dni nikar ne izgubi živcev«. Vrhovni poveljnik nemške javne in tajne policije Himmler je bil na obisku v Gdansku. Poučeni krogi napovedujejo, da bo gdanski senat (vlada) v najbližji bodočnosti proglasila priključitev Gdanska k Nemčiji in da bo takrat prisotna tudi neka visoka osebnost iz Nemčije, morda celo Hitler sam. Ako bi Poljska vojaško nastopila proti temu, potem bi bila ona napadalec — tako računajo v Berlinu — in Anglija ne bi bila dolžna priti Poljski na pomoč. Na ta način mislijo s pomočjo krivulje vendarle doseči svoj cilj, namreč združitev Gdanska z Nemčijo brez prelivanja krvi.
ANGLIJA — FRANCIJA — RUSIJA
Pogajanja med Anglijo in Rusijo .pa še vedno niso uspela in je nevarno napovedovati kdaj bodo zaključena in s kakšnim uspehom. Trenja pri Gdansku in na man-džurski meji znajo od svoje strani vplivati na ugoden razvoj teh pogajanj, ki imajo za cilj ustvaritev vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo proti vsakemu napadalcu.
Češka
Nemški kancler je podpisal uredbo, s katero dobiva Neutrah, ki je protektor Češke in Moravske, polnomočna pooblastila, da sam izdaja katerekoli zakone za vse področje češko-moravskega protektorata. Obstoječe zakone tudi lahko razveljavlja. Pooblaščen je celo, da sme po svojem preudarku tudi spremeniti zakon o češko-moravski samoupravi. Neurath je postal s tem vrhovni zakonodajalec za vse področje Češke in Moravske.
BELGIJA
Ker je belgijski zunanje-politični odbor pristal na posvetovanja belgijskega gen. štaba s francoskim in angelskim generalnim štabom, opominjajo nemški listi Belgijo, da ostane strogo nevtralna, ker bi drugače moglo prenehati dobrohotno stališče Nemčije. Tudi kopičenje vojnega materiala v Belgiji smatrajo nemški listi kot dokaz, da se Belgija pripravlja za sodelovanje v morebitni akciji proti Nemčiji.
LITVA
Na velikem zborovanju litovske polvo-jaške organizacije v Kovnu sta izjavila predsednik litovske vojske general Rasti-tis, da je Litva pripravljena z oboroženo silo braniti svojo neodvisnost.
DALJNI VZHOD
Na Daljnem vzhodu je napetost med Anglijo in Japonsko popustila in so Japonci že aristali na pogajanja z Angleži. Torej je imela Anglija le prav, da se ni pustila izzvati in je z železnimi živci prenašala razna poniževanja. Bivši angleški minister Curchill je to tudi povedal, ko je dejal, da je Japonska imela namen Angleže izzvati, da bi del svojega brodovja poslali na Daljni vzhod. Medtem pa bi bili Nemčija in Italija lahko kaj podvzeli v Evropi. Anglija tega ni storila, njeno bro-dovje je ostalo tukaj na straži, na Daljnem vzhodu pa se bo položaj sam poravnal — vsaj za enkrat — ker tamkaj čas za vojna obračunavanja še ni dozorel.
JAPONSKO - SOVJETSKI SPOR.
Na sovjetsko-mandžurski meji je prišlo do ponovnih letalskih dvobojev in so jo' vsakokrat Japonci izkupili, kakor pišejo angleški in francoski listi.
VSAKEMU SVOIE
»SPREOBRNJENJE«
JSZ je zavohala pečenko. V nos jo je zaščegetala sladka vonjava. Kar zraven bi se vsedla praznično oblečena in bi gostovala. Ni vedela pred nekaj leti, da so katoliška načela tudi v gospodarskem oziru edino prava in dobra. Takrat je iz marksističnih naukov prešala razne čevabčiče in jih pekla do prismoditve. Popoprala jih je s krščanstvom, zasolila s čudnimi izjavami o cunjah in papežih.
Takrat, ko je ZZD povdarila teoretično in praktično, da je za naše delavstvo možna samo ena smer: iti s katoliškim narodom skupno isto pot, takrat je JSZ pekla na ljudskofrontaškem ognju marksistične čevabčiče in jih grela ob boljševizmu.
Da bi Cerkev govorila in odločala o socialnih vprašanjih, da bi bile njene okrožnice za JSZ merodajne, temu se je dosledno upirala v teoriji, še bolj pa v praksi. Končno so ji marksistični čevabčiči obležali v želodcu in je pričela hirati.
Zbala se je, da bo umrla. Segla je po zdravilih. Kaj vse človek v bolezni ne zaužije, česa vsega ne izpije, samo, da se reši!
Tako tudi JSZ. Kakor grešnik se je spokorno »obrnila« od marksizma in se je »vrnila« h »katolicizmu«. Konec španskih »zmag«, konec je čeških »zgledov«. Francija se je sama požvižgala na ljudsko fronto. Od tam ni upanja v rešitev. Vrniti se je treba, spreobrniti se je treba teti JSZ. Pozabiti je treba papeške cunje, jezuisko okrožnico Quadragesimo anno. Čas kaže tako! Politiko je treba spremeniti. Marksizem je treba navidez zapustiti in na vsa usta vpiti za katolištvo.
Da, da. To pa moramo priznati: JSZ jih ima za bregom. Tam za bregom pečenka diši. Tam ob pečenki je ozdravljenje, tam je novo življenje. Zakaj tako in kaj je tam za bregom, bomo prihodnjič povedali. _	-------
Moč obrat, zaupnika na stavbi
Na Komenskega ulici gradi podjetje Mavrič novo stavbo, kjer je zaposlenih več delavcev. Med temi tudi člani ZZD.
Lepega dne zahteva obratni zaupnik (rdeči), da se vsi, ki so se mu zdeli sumljivi, legitimirajo. Bahal se je z legitimacijo odnosno izkaznico kot obratni zaupnik. Na tej stavbi še ni bilo volitev in tako po mnenju člana ZZD ni imel pravice nastopati kot zaupnik na tej stavbi.
Pa ne samo to. Mogočni zaupnik je vprašal delavca ali ga če vreči na cesto,, iker ni član mogočne organizacije SGRJ. Seveda se je prizadeti temu uprl in mu celo povedal, da se ne pusti terorizirati in da ne sme nastopati tako obratni zaupnik, pa čeprav bi bil izvoljen na tej stavbi.
Mi apeliramo na Delavsko zbornico naj ga pouči o nalogah in delu obratnih zaupnikov in dokaže, da niso obratni zaupniki izvoljeni za agitacijo ali celo za to da bodo delavstvo terorizirali.
Zahvala
Dolžnost mi je, da se javno zahvaljujem celjski podružnici ZZD, katera mi je v moji bridki usodi, ko mi je 19. junija po nesreči umrla moja blaga žena, priskočila na pomoč in me podprla z denarnimi sredstvi ter tudi spremljala po svojem članstvu pokojno nedolžno žrtev na božjo njivico.
Vsem članom in članicam prav prisrčna hvala. Tovarišu predsedniku in predsednici pa še posebej Bog plačaj!
Podrepšek Jumj.
Sestanki in zborovanja
V	SOBOTO DNE 8. JULIJA 1939.
LITIJA: občni zbor ob y28 uri zvečer v običajnih prostorih.
V	NEDELJO DNE 9. JULIJA 1939:
LOGATEC: članski sestanek ob 3. uri popoldne v gostilni Dimnik.
PREDOSLJE: članski sestanek ob 7. uri zjutraj v Prosvetnem domu.
STRAŽIŠČE: članski sestanek ob 9. uri dopoldne v Šmartinskem domu.
TRBOJE: članski sestanek ob 4. uri popoldne iv Prosvetnem domu.
MISLINJA: članski sestanek ob y28. uri zjutraj v gostilni Iršič.
MARIBOR: članski sestanek ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke.
SV. JURIJ OB J. Z.: ustanovni občni zbor ob ,y29. uri dopoldne v Slomškovem domu.
BOH. BISTRICA: članski sestanek ob 11. uri dopoldne v Prosvetnem domu.
IV NEDELJO DNE 16. JULIJA 1939:
KRANJ: članski sestanek ob 9. uri dopoldne v ljudskem domu.
JARŠE - INDUPLATI: članski sestanek ob V2IO. uri dopoldne v Prosvetnem domu v Grobljah.
SOTESKA: članski sestanek ob 3. uri popoldne v običajnih prostorih.
PO ZEMELJSKI OBLI
List izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.