Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni r a ¡5. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din lOOO.^j, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.-*, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Nemcem vse, Slovanom nič! Varstvo narodnih manjšin je stvar pravičnosti, ki zahteva, da se vsakemu da svoje. Kdor tega ne stori, marveč vzame posamezniku to, kar je njegovo: njegovo zemljo, hišo, obleko in vobče to, kar je njegova lastnina, greši zoper pravičnost. Kar velja o posamezniku, velja tudi o Skupini ljudi, velja o narodu, pa tudi o delu naroda, ki ga razmere silijo, da mora živeti v državi drugega naroda, torej o narodni manjšini. Pravičnost zahteva, da se narodni manjšini ne kratijo pravice do lastnega jezika, do lastnih narodnih običajev in navad, do lastnega kulturnega živlienja. Po svetovni vojni je mednarodno pravo sprejelo na-rodnomanjšinsko varstvo kot važno točko svojih za vse kulturne narode obveznih določb. Izvrševanje te obveznosti pa se smatra kot sodilo, kako jfe med kakšnim narodom razvit čut pravičnosti in ali je v njegovem moralnem pojmovanju prostora za smisel o pravu in pravičnosti. Ako s tem sodilom presojamo nemški narod, se njegovo pravicoljubje pokaže v posebni luči. Nemci, ki so pre-šinjeni z nemško-nacionalnim duhom, nimajo ne smisla ne volje za varstvo slovanskih narodnih manjšin. Dokaz za to so koroški Slovenci. Že v stari Avstriji so nemškonacionalni zagri-zenci kratili Slovencem na Koroškem vsako pravico do lastne slovenske narodnosti, do slovenskega šolstva, do slovenskega kulturnega življenja. Brezpogojno in kruto ponemčevanje: to je bilo geslo nemškonacionalnih ne-strpnežev. Po svetovni vojni se v tem oziru na Koroškem ni izvršila bistvena sprememba. Isti duh nemškonacio-nalne nestrpnosti in zagrizenosti vlada v tej deželi. Ista težnja brezvestnega in protipravnega ponemčevanja prevladuje tudi danes pri tistih, ki imajo oblast v koroški deželi v svojih rokah in ki delijo Slovencem mesto pravice samo krivico in nasilje. Zastopniki Slovencev so o priliki občnega zbora Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem 27. aprila o tej slovenski narodni in kulturni brezpravnosti izjavljali svoje pritožbe ter v posebni resoluciji zopet zahtevali za Slovence slovenske šole in kulturno avtonomijo. Kako pojmuje nemški nacionalizem mednarodnopravno načelo narodno-manjšinskega varstva, je takoj pokazala najmočnejša organizacija nemškega nacionalizma, ko je v Nemčiji prišla do oblasti. Adolf Hitler se je komaj zagrel na kanclerskem sedežu Nemčije, že je ukinil tiste pravice, ki so jih v Nemčiji prej uživale narodne manjšine. V nemški državi sta ostala okoli 2 mil. pripadnikov narod, manjšin, ki jih tvorijo Poljaki, Mazuri, Danci in Lužiški Srbi. Da bi se tem manjšinam bile dale vse mednarodnopravno zajamčene pravice, izključuje podedovana nemško-nacionalna miselnost. Številne pritožbe pri Zvezi narodov v Ženevi iz vrst narodnih manjšin v Nemčiji, zlasti s poljske strani, so dokaz za to. Zdaj pa je nemško-nacio-nalni škorenj po zgledu italijanskega fašizma pomandral tudi še poslednje pravice narodnih manjšin, osobito Lu-žiških Srbov, ki so zadnji ostanek nekdaj mogočnega naroda polabskih Slovanov in ki sedaj štejejo samo še nad 120.000 članov. Ta slovanska skupina je prešinjena z močno narodno zavestjo ter tudi ima lepo razvito književnost, iki je nemško-nacionalna zagrizenost ne more dalje gledati. Nemške državne oblasti so zatrle edini lužiško-srbski list »Serbske Nowiny«, ki mu ne dovoljujejo drugače izhajati ko pod hitlerjevskim vodstvom. Policiji dodeljeni hitlerjevski oddelki so v Budiši-nu izvršili preiskave v vseh lužiško-srbskih zavodih, predvsem v največji kulturni ustanovi, v lužiško-srbski knjigarni. Aretirali so ob tej priliki vse zavedne slovanske inteligente, med njimi starosto razpuščene Serbske telovadne zveze, ravnatelja Serbske ludove banke in druge narodne voditelje. Tako pojmuje nemški nacionalizem narodno-inanjšinsko varstvo: manjšino zatreti, njene pravice pomandrati. Drugačno pa je njegovo mnenje, ko gre za nemškj arodne manjšine v drugih državah. Za te zahteva vse pra- vice in še več kakor tiste, ki jim gredo po pravu. Kako se zaveda Hitler velikega pomena nemš! ih manjšin v inozemstvu za vesoljno nemštvo, dokazu* je med drugim njegov posebni pozdrav, ki ga je poslal celjskemu glasilu nemške manjšine v Sloveniji (»Deutsche Zeitung«). Nemškim narodnim manj-šinam v inozemstvu, zlasti v slovanskih državah, je nemški nacionalizem odkazal velevažno mesto ne toliko za razširjenje nemške kulture, kakor pa za razširjenje nemške gospodarske in politične moči po svetu. Nemške manjšine naj so stebri-podporniki, ki naj nosijo most nemške ekspanzije (osva-jalne razširjevalnosti) proti jugu in proti izhodu. Zato dobivajo iz velike nemške matične države bogato moralno in gmotno podporo. Hitlerjevo postopanje s slovanskimi narodnimi manjšinami in njegovo uporabljanje nemških manjšin v inozemstvu mora nam biti kažipot za našo ravnanje. Kako morejo in smejo Nemci za svoje manjšine v drugih državah' zahtevati to, česar slovanskim manjšinam nočejo dati?! Nemci v naši državi se izgovarjajo, ako se jih opozori na to povse upravičeno vzporednost, da nimajo vpliva na Nemce v Avstriji in Nemčiji. Dejstva dokazujejo, kako jalov je ta izgovor. Ako pošilja Hitler, nemški manjšini v Sloveniji svoje pozdrave, ali je ta manjšina popolnoma brez vpliva pri njem? Kdor to trdi, zatrjuje nekaj nelogičnega. Vez med nemško manjšino v inozemstvu in med Nemci v veliki matični državi dokazuje nacionalno skupnost vesoljnega; nemštva. Ako pa obstoja medsebojna skupnost, obstoja tudi medsebojna odgovornost. Ko bomo mi začeli izvajati posledice te vzajemne odgovornosti, bo izginilo neupravičeno in nevredno dvojno izvrševanje narodno-manjšin-skega varstva: nemški manjšini pravo, slovanski pa škorenj na glavo! fllAZNlH DRŽAV Preosnova avstrijske vlade. V Dollfussovi vladi so podali 10. majnika ostavko finančni minister dr. Weiden-hoffer, trgovinski minister dr. Gvidon Jakoncig, notranji minister Bachinger in državni podtajnik za javno varnost major Emil Fey. Na predlog zveznega kancelarja je nato zvezni predsednik Miklas imenoval nižjeavstrijskega de- želnega glavarja dr. Karla Burescha za finančnega ministra, trgovinskega svetnika Friderika Stockingerja za trgovinskega in prometnega ministra, inž. Vincencija Schumyja za notranjega ministra, majorja Emila Feya pa za ministra javne varnosti. Narodna poslanca Odo Neustadter-Stiirmer in Fr. Bachinger sti bila imenovana za državna podtajnika. Zaplemba premoženja socijaldemc-kraških organizacij v Nemčiji. Dne 10. maja zjutraj je izdal nemški notrajni minister odlok, ki odreja zaplembo ce- ^kupnega premoženja vseh socialno-dlemokratskih političnih, strokovnih Fn gospodarskih organizacij. Zaplemba 6e nanaša na imetje socialno-demokr. politične stranke, republikanskega Reichsbannerja, vseh socialističnih tiskarn in vseh levičarskih li3tov, kakor tudi nakonzume, zadružna in dru-$a gospodarska podjetja. Odlok notra-hjega ministra je bil že na vse zgodaj Izvršen z vso natančnostjo in temeljitostjo. Hitlerjevi napadalni oddelki ¡Skupno s policijo so zasedli vsa podjetja in zapečatili prostore. Hitlerjeva vlada se je na ta način polastila milijonskega premoženja. V Nemčiji sežigajo na grmadah knjige. Hitlerjeva vlada hoče Nemčijo popolnoma prečistiti in jej vsiliti kristalno čistega nemškega duha. Hitler ee ni zagnal samo v Žide, inozemske profesorje ter učenjake, ampak celo v knjige, ki niso v skladu z novim hit-lerjevskim nemškim duhom. O polnoči 10. maja so zagorele po vseh večjih mestih Nemčije grmade knjig, ki so bile zaplenjene po šolah in po drugih javnih knjižnicah. Uničenih je bilo na desettisoče knjig in s tem bi naj bila prečiščena nemška kultura! Radi sežiganja del angleških, francoskih ter 'drugih pisateljev in znanstvenikov se zgraža in ugovarja takemu brezumnemu početju celotni — res 'kulturni svet. Ameriška podjetja bodo pobegnila is Nemčije. Radi hitlerizacije podjetij so 'sklenila večja amerikanska podjetja, Eessda bavarskih škofov. Bavarski škofje z monakovskim nadškofom kardinalom Faulhaberjem na čelu so izdali važno pastirsko pismo, v katerem izražajo o sedanjih razmerah v Nemčiji jako določno in odločno besedo. Poudarjajo o obnovi, o kateri se v Nemčiji sedaj toliko govori, da je narod in državo mogoče obnoviti le, ako se spoštujejo večni, nedotakljivi zakoni krščanske vere in morale, krščanske pravice in socialnega miru. Sredstva zunanje sile v tem oziru no zadostujejo, kajti vera je stvar duše in notranjega prepričanja in se s samo silo ne jnore niti zgraditi, niti zatirati. Duše pnih, ki tavajo v zmoti, moremo pridobiti samo, če oznanjamo evangelij, in po njem tudi živimo in delamo. Država — to je res — ima pravico in dolžnost, da čuva podlago krščanske vere in morale, in gleda, da jo nihče ne pjaje. Toda oblast verskega življenja jn cerkvenega reda ostane v rokah Cerkve in država v to ne sme posegati, potrebno in koristno je skladno sodelovanje Cerkve in države, pogubno pa je, če se cerkev poniža za deklo držaje, če se meja med njo in cerkvijo iz-fcriše in če se cerkev skuša nacionalizirati, kar je proti njenemu bistvu. Ce pa smo proti nacionalizaciji cerk-,ye, smo na drugi strani odločno za to, 'da ostaneta krščanstvo in narodnost v llvi medsebojni zvezi, zakaj, kakor pri- kt imajo svoje podružnice v Berlinu in po drugih večjih mestih Nemčije, da jih opuste. Na Poljskem so dobili staro in le nekoliko spremenjeno vlado. Ponovno izvoljeni predsednik poljske republike Mosički je dal nalog za sestavo vlade voditelju vladnega bloka Janušu Jedr-zejewiczu, ki je postal v novi vladi predsednik in prosvetni minister. — Sprememba je razven v ministrskem predsedništvu pri kmetijskem ministru, katero mesto je zasedel v novi vladi mesto Ludkiewicza Klukowski, državni podtajnik v predsedništvu vlade. Vojno ministrstvo je seve obdržal maršal Pilsudski, zunanje zadeve pa maršalov prijatelj polkovnik Beck. Japonska ofenziva v smeri na Peking. Zadnjič smo poročali, da so se lotili Japonci napram Pekingu dobro organizirane ofenzive. Japoncem se je posrečilo, da so prekoračili reko Luan južno od velikega kitajskega zidu, in zasedli mesto Luančao. Japonska letala so že bombardirala mesto Miliu, ki leži 75 km severovzhodno od Pekinga. Na Peking sipljejo japonski aero-plani letake s pozivi na kitajsko vojaštvo, naj se pridruži mandžurski (japonski) vojski in na ta način prihrani strašne prizore, ki sicer čakajo Peking in Tiencin. Zopet vojna v južni Ameriki. Paragvaj je ponovno napovedal Boliviji vojno in so pričele sovražnosti z vsemi srditostmi. aBiEZEiatassa «««BseBsassaaHSBsssaeeBaE^.iGašEagRia de narodu obnova samo iz virov naše svete vere, tako mora tudi krščanstvo biti tesno ukoreninjeno v življenskih globinah naroda. Krščanska država je nujno pravna država, v kateri so vsi državljani pred zakonom enaki. Zato pričakujejo škofje, da vlada ne bode odobrila načela in postopanja onih, ki načeloma polagajo različno merilo na pravice posameznih državljanov, ki državljane delijo v one, ki so polnopravni, in v one, ki so manjpravni ali pa, ki naj bodo oropani vseh pravic, zakaj na ta način bf prišli nazaj v poganstvo. Cerkev, pravijo škofje, zahteva slej ko prej, da se vzgoja šolske mladine opira na krščansko vero in zato nikoli ne bo dala svojega soglasja brezver-ski ali pa versko brezbrižni šoli. Enako pa je Cerkvi pri srcu izvenšolska' katoliška vzgoja mladine v letih, ko je mladina najbolj izpostavljena umskim zmotam in moralnim krizam. Cerkev je vedno zbirala mladino v nepolitičnih katoliških društvih, ki mladine ne vzgajajo samo versko in nravstveno, ampak jo krepijo tudi telesno in gojijo v jej ljubezen do domovine in države. Zato se morajo katoliška društva od države ščititi in pospeševati v blagor ljudstva in državnega občestva. — Končno povdarjajo bavarski škofje, da se mora kulturno in duhovno življenje razvijati v čim večji svobodi. Uporaba tiska ne sme zavesti do zatiranja svobodnega mnenja in svobodne besede, posebno pa je treba pospeševati dnevni tisk, ki se resno zaveda svoje naloge. V največji meri velja to za katoliški tisk, ki se je vedno z najglobljo nravstveno resnobo na podlagi večnih načel krščanske religije in cerkve za« vedal svojih nalog in svoje odgovorno< sti za najvišje vrednote ljudstva, naroda in države. Ta tisk se mora ščititi in škofje so se obrnili na državno vl%-do tudi, kar se tiče onih mož, ki so Brli v prvih dneh revolucionarnega viharja odstranjeni od svojih mest, na katerih so vedno zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti in so domovini služili z vsemi svojimi silami. Duhovnike zapirajo. V Nemčiji raste število zaprtih duhovnikov od dne do dne. Kljub vsem Hitlerjevim zatrdilom o prijaznem stališču napram katoliški Cerkvi uganjajo narodni socialisti sovražnosti proti katoliški duhovščini. Katoliška akcija v Regensburgu je v tamošnjem katoliškem listu objavila poziv bavarski državni vladi, v katerem obvešča ne samo vlado, marveč tudi javnost, da so narodno-socialisti-čne oblasti dale zopet zapreti dva katoliška duhovnika: župnika dr. Bau-erja in beneficiata Breu-a. V tem pozivu prosi Katoliška akcija, da se zaporna odredba takoj ukine, nedolžnim preganjancem da javno zadoščenje, krivci pa pozovejo na odgovornost in kazen. Poziv Katoliške akcije je imel uspeh ne v tem smislu, da bi se bila nedolžno zaprta duhovnika pustila na svobodo, marveč v tem pravcu, da je državni minister Esser odredil, da se takšni pozivi ne smejo več objavljati v časnikih, ker razburjajo ljudstvo. Isti minister napoveduje ostre ukrepe ne zoper krivične preganjalce nedolžnih duhovnikov, marveč zoper krščanska društva in krščanske liste, ki proti preganjanju protestirajo ali o njem poročajo. Nemški listi tudi niso smeli poročati o aretaciji nekega nemškega katoliškega duhovnika, ki uživa velik ugled zlasti v delavskih krogih. To je kaplan dr. Klinkhammer v Essenu, ki slovi pod imenom »Rurski kaplan«. G. Klinkhammer je sam bil v mladosti rudar. Krščanske strokovne organizacije, kojih član je bil, so spoznale njegovo nadarjenost ter omogočile njegove študije. Študiral je narodno gospodarstvo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika, se je posvetil .dušeskrbju v Porurju. Njegovo delovanje je rodilo prav lepe uspehe, mnogoterega svobodomisleca in brezbožnika iz vrst komunistov je zopet privedel na pot vere. Njegova predavanja o verskih in socialnih zadevah so bila tako obiskana od delavcev, da je bila dvorana vedno prenapolnjena. Pred 14 dnevi pa so tega rur-Skega kaplana zaprli ter odgnali v neko zbiralno taborišče. Nemški listi niso smeli o tem zabeležiti niti besedice. Stvar se je v Avstriji doznala na ta način: Neki dunajski prijatelj Klink-hammerja je čakal na važna njegova pisma, pa jih ni dobil. Obrnil se je na Klinkhammerjevo gospodinjo in ta mu je pismeno sporočila, da je dr. Klinkhammer že 14 dni v zaporu. Zakaj so ga zaprli? Dr. Klinkhammer je v nekem govoru izjavil: »Ako Adolf Hitler, pošilja brezbožnike v zbiralna taborišča, mora tja tudi poslati brezbožnega Rosenberga (eden glavnih duhovnih' voditeljev narodnega socializma, ki ga je Hitler, poslal v Anglijo, da tamkaj Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpeniinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati, v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem sa Vam ni bati ponarejenih mit PRILJUBLJENI JUG pomiri duhove) in brezbožnega nekdanjega generala Ludendorffa.« Te besede so bile vzrok, da so duhovnika dr. Klinkhammerja zaprli v zbiralnem taborišču. Francoska mladina za mir. Zadnji teden aprila se je vršil v Lyonu narodni kongres Katoliške akcije francoske mladine. Prisostvovali so mu 3 kardinali, 24 škofov in 10.000 katoliških mla-deničev. Kongres je trajal več dni. Na njem so bila pretresena vsa vprašanja, ki so v zvezi s krščanskim pojmovanjem miru. Mladina je dobila pojasnilo in pobudo, kako ji je treba v podrobnostih ravnati, da bode njeno delo za mir v skladu s krščanskimi načeli. V predavanjih, katerih je bilo v glavnem sedem, se je poudarjalo, «da je mir bolj odvisen od gospodarskih in socialnih vprašanjev kot od političnih. Svetovna vojna je z vojaškega stališča prinesla zmago in poraz, z gospodarskega pa za vse poraz. Ohraniti se da mir ne toliko z razoroženjem vojaške sile, kakor pa z moralnim razoroženjem, z razoroženjem duha. Razni internacio-nalizmi (mednarodne zveze in struje) navidezno delajo za takšno razorožitev, v resnici pa so velika nevarnost za mir, kakor n. pr. C-apitalistični inter-nacionalizem in socialistični interna-cionalizem. Vprašanje miru se da rešiti samo na krščanski osnovi. Danes obstoji mednarodno društvo, to je Zveza narodov. Okrepiti to zvezo ter napraviti v njej red: to pomeni reševati vprašanje miru. Da pa zavlada mednarodni red, je potrebno, da vsak či-nitelj mednarodnega življenja dobi primerno in pravično mesto po svoji važnosti. Brez načela pravičnosti se vprašanje miru ne da rešiti. Na zborovanju je tudi govoril kot zastopnik nemške katoliške mladine njen duhovni voditelj Clemens, ki je med drugim rekel: »Mi moramo drug drugemu nuditi roko ter se med seboj ljubiti. To je odlično apostolstvo za mladi rod novega časa. Danes ni mogoče ljubiti lastne domovine brez spoznanja in razumevanja sosednih domovin. Vaše delo, moji francoski bratje, je doseglo ta-jj|g Dva jubileja v letošnjem majniku. G. zlatomašnik in župnik v Dobovi pri Brežicah Anton Pernat slavi v letošnjem majniku 801etnico svojega rojstva in 401etnico župnikovanja v Dobovi. .Vrlemu in še vedno delavnemu gospodu naše častitike! Zlata poroka. V nedeljo dne 7. maja Sta obhajala v najožjem rodbinskem krogu spomin zlate poroke obče spoštovana zakonska, posestnika Ivan in 'Alojzija Kresnik, rojena Verbič. Časti-ftamo! Naj jima da Bog dočakati še diamantni jubilej! Pojasnjen vlom. Letos za Vclikonoč je bilo vlomljeno pri carinskem posredniku Jakliču na Meljski cesti v Mariboru. Vlomilci so se veselili plena 100.000 Din v zlatnini in v gotovini. Kpj pojvlomu je zaprla policija Jakli- ko čudovito intelektualno višino, kakršne še ni dosegel kongres mladine v nobeni drugi državi.« Besede nemškega katoliškega duhovnika je francoska katoliška mladina sprejela s plamtečim navdušenjem. Na kongresu je bilo izdano geslo: »Vsi v Evharistič-no zvezo za mir!« Tako si v delu za mir podajata roke Bog in človek. čevega delavca v carinskem skladišču Franca Novaka, ki poseda na Pobrežju hišico. S starim Novakom so bili spravljeni na varno njegovi trije sinovi. Aretirana družba je dejanje trdovratno tajila, izpustili so jo na prosto, a jo seveda strogo nadzirali. Pred dnevi so napravili detektivi pri Novakovih ponovno hišno preiskavo in so zadeli v kleti na 40 cm globoko zakopanih 17 tisoč 200 Din. Ostali denarni plen sta najbrž odnesla seboj dva Novakova sina, ki sta pobegnila in je zaprt le starejši, 241etni Oton, ki je po poklicu mesarski pomočnik. Aretirana cela Novakova družina še sedaj taji, samo delno priznanje sta že podala oče in zaprti sin Oton, ki je hotel iz zapora iztihotapiti na očeta naslovljen listek, na katerem ga roti, naj vse zanika. Mariborska policija je mnenja, da so izvršili Novakovi tudi vlom v stavbeno podjetje Jelene in Šlajmer v Vrazovi ulici, kjer sta bili navrtani obe blagajni in ukradenih 800 Din. Po are- taciji Novakovih .se ja nenadoma pojavil v Mariboru in je bil takoj areti' ran prvotno pobegli Novakov sin Karel. Pri zasliševanju je vlom priznal in tudi da je on nabavil vlomilno orodje, talcozvano »kozjo« ali »svinjsko« nogo. Dne 12., maja so zopet v kletnih prostorih Novakove hiše na Pobrežju našli še 15.000 Din, ki izvirajo od vloma v Jakličeve pisarniške prostore Dva kaznjenca pobegnila. Iz jetniš-nice mariborskega okrožnega sodišča sta pobegnila v noči Josip Čep, kateremu je bila naložena precejšnja kazen radi tihotapljenja, in na tri leta radi tatvin obsojeni Franc Šimenko. Pre-žagala in prepilila sta omrežje na oknu, razrezala rjuho, zvila iz nje vrv in se spustila s I. nadstropja na dvorišče. Zidno ograjo sta preplezala po žlebu, prišla na streho v zidno ograjo vzidanega transformatorja in od tamkaj sta dosegla po v vrv zviti rjuhi cesto in začasno svobodo. Z omenjenima je bil v isti celici še tretji kaznjenec, ki je pa v jutro po pobegu izpovedal, da je trdno spal in se mu niti sanjalo ni, kaj sta učinila tovariša. Če zdivjata telici. Dne 9. maja sta gnala v Mariboru po Trgu kralja Petra dve na mariborskem sejmu kupljeni telici gonjača Franc Koropec iz Mlinske ulice ter Rupert Koban iz Studencev. Nameravala sta z junicama na Ptujsko goro k posestniku in krčmar- ju Jožefu Štefancu, iki je bivali kupil. iTelici sta pa na mah zbezgali, podrli gonjača in odbrzeli čez železniško progo na vrt gostilničarja Križnika »Pri zelenem vencu«. Naravnost pobesnelo govedo je pomendralo vrt, polomilo sadno drevje, vrglo na tla enega mimoidočega in komaj in komaj je 20 moških s koli ukrotilo podivjanki. Živali so naložili na tovorni avto in ju odpeljali v klavnico, kjer so ju zaklali. Kupec Štefanec in krčmar Križnik trpita precejšnjo škodo. Žepar je izmaknil v Mariboru med majniško pridigo v stolnici dne 14. maja trgovki Frančiški Kliček denarnico •s 1500 Din. Vsled neprevidnega ravnanja se je Sprožil Francu Verniku iz Radvanja pri Mariboru samokres in naboj je ne-previdneža tako ranil, da se je moral zateči v mariborsko bolnico. Požigalec na Dravskem polju v rekah pravice. Orožniki s postaje Rače-Pragersko so prijeli in izročili marib. sodišču Rudolfa Vavpotiča iz Haloz, o katerem sumijo, da je požigal po Dravskem polju. Aretirani je že baje priznal tri požare. Od pričetka zime do danes beležijo na Dravskem polju nad 100 požganih poslopij, kar znači v težke milijone segajočo škodo. Napla\Tljeno truplo neznanke. V Zla-toličju v župniji Št. Janž na Dravskem polju je naplavila Drava truplo kakih 25 let stare neznanke. V dveh dneh dva požara. Niso se še Trničani in Prepoljci otresli velikega straha od zadnjih požarov, že so se ponovno dvignili ognjeni zublji v poznih večernih urah. V pondeljek se je iz neznanega vzroka vnela bajta Jak. Benca v Trničah. Ogenj je kmalu prejel tudi na sosednjo poslopje g. Mihaela Kalčiča. Ogenj je obema vse uničil, le golo življenje so si mogli rešiti. Poleg tega Kalčič trpi mnogo radi nizke zavarovalnine. Dan nato, v torek Evečer, ob isti uri, je nenadoma zajel ~!?enj poslopje g. Žunkoviča (po dom. '") v Prepoljah. Tudi tu je vse uni- čeno. Zavarovalnina je primerna Škodi. V obeh slučajih so gasilci iz Št. Janža priskočili na pomoč in rešili, kar je bilo mogoče. Osem poslopij žrtev ognja. Dne 12. maja je uničil požar na Hajdini pri Ptuju dvema posestnikoma osem poslopij. Goreti je začelo pri Marku Cest- niku. Vsled vetrovnega vremena so plameni kmalu preskočili s hiše na bližnja gospodarska poslopja in na domačijo Jožefa Gojčiča. Pogoreli sta obe hiši in obema posestnikoma vsa gospodarska poslopja, ki so bila krita deloma z opeko, s slamo, zidana in lesena. Gasilci iz treh krajev so se borili s pomanjkanjem vode. Pri reševanju je dobilo opekline par žensk in 2 moška. Opekle so oddali v ptujsko bolnico. Požar so pogasili šele proti večeru. Vzrok izbruha ognja še ni pojasnjen. Škodo cenijo nad 100.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Radi zastrupljenja lastnega otroka — 7 lot robije. Mariborski sodni senat je obsodil dne 9. maja na 7 let robije Franca Lešnika, viničarskega sina iz Jablancev pri Sv. Barbari v Slov. gor., ker je letos dne 8. marca zastrupil svo^ jega lastnega nezakonskega otroka. F. Lešnik je prišel omenjenega dne na obisk k" otrokovi materi. Ko ni bilo nikogar v hiši, je vzel otročiča v naročje in mu vlil v usteca solne kisline. Otrok je umrl vsled zastrupljenja v mariborski bolnici. V Insisbrucku razganja policija hitlerjevske demonstrante proti avstrijski Bollfušsovi vladi z motornimi brizgal nami. Predsednik francoske republike Lebrun na letališču v Le Bourget. Proslava 1, maja v Moskvi. Parade čet na Rdečem trgu. Nadloga kokošjih tatov. Vsaj tedensko po enkrat slišimo v vsaki vasi, da zginejo temu ali onemu kokoši. Sumijo ljudje tatove in jim napravljajo doma preiskave; Cesto ob takih prilikah ne le, da najdejo tatu, temveč pridejo zopet do svojih kokoši. Precej tatov so že zaprli, mora jih pa še vsaj toliko biti v zlati prostosti, ker niso tatvine nič bolj redke. V mnogih slučajih povedo otroci otrokom resnico: »Mi pa imamo v hiši v kurniku kokoši! Ata so jih prinesli, ne vem odkod! So rekli, da jih bodo prodali. Eno so pa preveč stisnili, da je poginila, pa smo jo morali doma pojesti.« Na tak način zvedo lastniki za svojo perutnino, orožniki pa za tatove. Z najstrožjimi kaznimi, kakor jih prisojajo sedaj, bodo odpravile oblasti to razvado in strast. Tast zaklal zeta. V Grajeni pri Ptuju se je zgodil dne 8. maja ta-le krvav slučaj, ki je končal s smrtjo: Stari Fr. Dolinšek in njegov zet Franc Kolarič se nista dobro razumela, ker je zet zahteval prepis posestva na njegovo ime, a se je tast tej zahtevi upiral. Omenjenega večera je prišel Kolarič pijan domov in je napodil svojo ženo od hiše. Reva je pribežala ik staršem. Mož se je pognal za begunko in udri v tastov stan. Stari Dolinjek se je postavil nasilnežu v bran s kuhinjskim nožem. Med ruvanjem je tast zabodel zeta v trebuh tako, da je po operaciji v ptujski bolnici vsled notranje izJkrvavitve umrl. Dolinšek izjavlja, da je zaklal zeta v silobranu. Smrt služkinje na železniških tračnicah. Dne 11. maja je zadel progovni preglednik med postajama Ptuj in Mo-škanjci blizu vasi Podvinci na smrtno povoženo žensko, koje glava je ležala 30 m proč od trupla. V nesrečnici so prepoznali 191etno Marijo Čuš iz Dor-nave, ki je bila uslužbena v Spuhlji. Umrl vsled posledic zabodljaja z nožem. V bolnici v Murski Soboti je preminul dne 10. maja Franc Kristl, slu-žitelj davčne uprave v Ljutomeru. Že HEMEROIDI (zlata 211 a) največkrat nastanejo vsled slabega obnavljanja snovi, pomanjkanja redovitne prebave, kakor tudi radi slabega mešanja in obnavljanja krvi. 6—12 tedensko zdravljenje z M-naravnim zdravilnim „Planfnka" Čajem Bahovec bo izvrstno delovalo na nečisto kri in vsled tega nastalim škodljivim posledicam. — Zahtevajte t lekarnah in drogerijab samo pravi zdravilni PianSnka" čaj Bahovec ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— i napisom proizvajalca: Lekarna Mr. E. Bahovec, LJubljana. Reí. br. 1349. od «. VII. 1932. pred tedni ga je zabodel v Stročji vasi neki Janez Pučko neznatno nad desnim kolenom. Nastopilo je s časom za-strupljenje krvi, kateremu je zabodeni podlegel, ker je bil preslab za zdravniško odstranitev noge. Zapušča ženo ter šest nepreskrbljenih otrok. Z ročico po glavi. Anton Vincek, posestnik v Stojncih pri Ptuju, se je nahajal dne 7. t. m. pri svoji sestri Ani, omoženi Janžekovič, kjer so obhajali ob priliki birme botrkio. Okoli 10. ure zvečer se je nenadoma pojavil pred hišo posestnik Alojz Zemljarič iz Stojn-cev in začel razbijati po vratih. Ker ni nehal, je šel Vincek iz hiše, da odpravi Zemljariča zlepa od hiše. Komaj pa je stopil čez prag hišnih vrat, ga je Zemljarič udaril z ročico po glavi s tako silo, da je obležal, in že ležečega je potem še pretepal, da se ni več ganil. Pozvani zdravnik je ugotovil težke poškodbe na glavi in še ni gotovo, ako ostane živ. Orožniki so Zemljariča prijeli. Dejanje priznava, izgovarja se pa na staro sovraštvo. Truplo neznanega utopljenca je naplavila Drava v Rošnji pri Št. Janžu na Dravskem polju. Utopljenec je moral biti že en mesec v vodi. Župnik okraden med službo božjo. Zadnjič srno poročali, ¡kako je obiskal uzmovič župnišče pri Sv. Urbanu med tem, ko se je delila v cerkvi sv. birma. — Med sv. mašo je dobil obisk tatu tudi g. župnik Rehar pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Tat je oškodoval žup- nika in kuharico za 3835 Din. Župniku je pofatil za 300 Din drobiža, 1200 Din vredno zlato uro z verižico, dve srebrni uri, več starih zlatih ter srebrnih' novcev, kuharici pa 950 Din. Novorojenčka je vrgla zadavljenega v greznico Matilda Kolbl, dekla pri J. Holcu v Radoslavcih. Nečloveška mati je deloma priznala dejanje, podrobnosti bo še odkrila preiskava. Požar je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Plazla, po domače Ledinoka v Ravnah pri Šoštanju. Uničeni so spravljeni poljski pridelki ter. orodje. Nevarna eksplozija praznega bencinskega soda. Dne 9. maja se je pripetila v Celju v ključavničarski delavnici Gradt izredna eksplozija. 201etni pomočnik Franc Mlakar iz Laškega in 161etni vajenec Martin Kovač iz Pe-čovnika sta avtogenično varila na prazen bencinski sod zunanji obroč. V sodu so se še nahajali plini, sod je raz-gnala huda eksplozija, ki je bila tako silovita, da je velik kos soda pognala v strop. Zračni pritisk je vrgel oba varilca po tleh. Pomočniku je posnelo na glavi kožo do kosti, vajenec si je zlomil roko in dve rebri. Izdeiovatelj 29dinarskih novcev pod ključem. V zadnji šetilki smo poročali, da so se pojavili krog Celja slabo ponarejeni 20dinarski novci. Ponarejevalca so izsledili v osebi 271etnega brezposelnega mizarskega pomočnika Antona Žnidaršiča, rojenega na No- Letalskl napad na jet-nišnico. Pred kratkem je bil izvršen na jetnišnico severnoameriške zvezne države Kansas svojevrsten napad, ki bi naj rešil dva kaznjenca: Uradniki jet-nišnice so opazovali) že nekaj dni, kako je krožilo letalo po cele ure nad zavodom. Aeroplan, ki je bil ukraden v San Fran-oiscu, ji imel kot pilota dva bivša kaznjenca kaznilnice v Leavenworthu, ki sta sklenila, da bosta pripomogla do svobode dvema tovarišema. Pred odpustom iz ječe so se prijatelji med seboj lepo dogovorili, in uspelo jim je celo, da so podkupili neka- Pavel Keller: 11 19. nadaljevanje. ti krtvnostsii sliiiciec Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Uboga mati! Sedaj se ji ne godi hudo, sin ji pošilja mnogo denarja. In v vasi jo imajo v časteh. Za rojstni dan sem ji tudi jaz poslal karto z letnico šestdeset v zlatem. Gospod gra-ščak in njegova hčerka Ema sta jo tudi obiskala.« »Da, kaj pa se je zgodilo z nadgozdarjevo hčerjo?« »Umrla je. Saj je bilo dobro, da je umrla. Njen mož je bil zelo vesel. Pravijo, da jo je celo pretepaval.« »To — to je ostudno — to je prostaško — kdo pa je bil ta podlež?« »Ne vem več; ni bil iz teh krajev.« Tujec je sedel tiho. Oči je zapičil v mizo. Nenadoma pa je planil kvišku. »Sedaj moram iti!« »Kam pa ste namenjeni, če smem vprašati?« »Na kolodvor. Sedaj — sedaj s slikanjem ne bo nič. Vreme je že pregrdo. Ne ostanem v tem kraju.« »Kar naenkrat ste tako ohripeli. Prehladiti ste se morali. Izpijte še kozarček pelinkovca.« »Naj bo. Toda res kozarček. In sebi tudi nalijte!« Blažun je prinesel dva kozarca, majhnega za gosta, zelo velikega pa za sebe. Nato je povedal račun, ki je bil tak, kakor v velemestnem hotelu. »No, saj je bilo lepo, da sem vas nekoliko pozabaval, ali ne? Vedno trdim, da mora imeti gostilničar dobro blago za poštene cene, poleg tega pa še dar, da svoje goste zabava.« Tujec ga ni poslušal. Vrgel je na mizo bankovec, pograbil klobuk, v naglici voščil lahko noč in izginil skozi vrata. Blažun je čakal, da je tujec odšel, nato je odprl linico pri Oknu in videl, da jo je mahnil proti vasi. trajnskem, a je italijanski državljan. Stanoval je v Gaberju pri Celju, kjer ¡e imel tudi svojo skromno ter enostavno ponarejevalnico. Z Žnidaršičem je bila aretirana tudi njegova gospodinja, ki je znala, kaj da dela njen podnajemnik. Smrtna nesreča pri delu. V železarni v Štorah je priletel 481etnemu delavcu Juriju Dobrajcu velik kos lesa v trebuh in ga notrajne tako poškodoval, da je revež na posledicah umrl v celj-Bki bolnišnici. Smrtni padec po skalovju. 761etni prežitkar Anton Koritnik, po domače Grašičar v Podkraju pri Hrastniku je kosil dne 10. maja resje. Pri košnji na strmini mu je spodrsnilo, padel je preko skal ter obležal mrtev. Samomcr mesarskega vajenca. 17-letni mesarski vajenec Anton Šintler iz Šoštanja pri Sevnici je bil kot vajenec pri mesarju Logerju v Hrastniku odpuščen radi neposlušnosti. Potikal se je po Hrastniku in dne 11. t. m. je ob priliki prepeljave preko Save skočil iz brodarjevega čolna v reko, ki ga je odnesla. Opasen ohstrel. V noči od 10. na 11. maja sta se mudila v krčmi Klanšer na Senovem pri Rajhenburgu Leopold Sadar in žandar Novak od senovske Staniče. V gostilni je pred odhodom nastal prepir. Sadar je hotel zabosti žan-darja, a ta je potegnil revolver in ustrelil proti Sadarju, ki se je zgrudil, zadet skozi pljuča, želodec in čreva. Obstre-ljenega so prepeljali v bolnico v Brejce. Usodepcln strel med fantovskim pretepom. V najbližji okolici Ljubljane, v Šmartnem ob Savi, so popivali fantje in krog 3. ure zjutraj je došlo zunaj na cesti do pretepa. Med ruvanjem je padel strel in zadel v desno stran prsi 201etnega posestniškega sina Iv. Mi-heliča. Obstreljeni je v ljubljanski bolnici izjavil, da ga je obstrelil delavec Milan Hribar. Pesem noža, Po popivanju je došlo v Litiji med fanti radi deklet do pre- BOTRZ IN BOTRICE, NE PRERIVAJTE SE na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren molitvenik in rožni venec ter druge spominke! Kupite si to že v naprej v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. pira in pretepa na povratku iz krčem proti domu. Ivan Černe iz Vinjega vrha je potegnil nož in se je pognal v 31-letnega posestniškega sina Jož. Lam-bergerja z Brega pri Litiji, ki mu je prismolil tri ¡klofute. Za zaušnice je prejel Lamberger v desno stran prsi do pljuč segajočo opasno rano, katero mu je prizadjal Černe z nožem. Zaprti Černe navaja kot izgovor silobran. Otroci vzrok požara. V Viševku pri Ložu na Kranjskem so po izpovedi po-gorelca zanetili otroci ogenj, ki je uničil posestniku Jožefu Pevcu: škedenj, gospodarsko orodje, mlatilnico, slamo-reznico in 2000 kg sena. Pogorelec ni plačal radi pomanjkanja denarja zavarovalne premije in bo skoro gotovo ob zavarovalnino. Hudo sta biia poškodovana 11. maja v papirnici na Količevem pri Domžalah na Kranjskem delavca Miha Pir-nat in Anton Korošec. Na oba nesrečneža je padel težak valj. Lovec ustrelil po nesreči lovca. Na Križko goro na Gorenjskem se je podalo več lovccv ločeno na divjega petelina. Franc Zaplotnik, posestnik iz Gozda, je v jutranji v gori zamegljeni' uri oddal strel v gibajoče se grmovje in je smrtno zadel Andreja Kuharja, ki je tudi zalezoval petelina. Po nesreči in naključju ustreljeni zapušča ženo in dva otroka. Gospodarsko poslopje je pogorelo no Ježi, v vasici ob cesti Črnuče—Št. Jakob, pri Lucmanovih. Zgorelo je 13 voz detelje, razno orodje ter precej drv. Za- varovalnina je malenkostna. Tu gre za požig. Strašna smrtna nesreča delavca. V železarni na Jesenicah je v noči smrtno ponesrečil 591etni strojni mazač Jože Starič. Iz neznanega vzroka je padel v bazen, poln vrele vode ter apna, in so ga potegnili čez pol ure iz bazena vsega prekuhanega. Pri mrtvem Stariču so našli, ko so ga izvlekli, žepno uro, ki je kazala 8 minute čez dru; go uro zjutraj in se je morala pripetiti nesreča ob istem času. Starič je bil vdovec in so njegovi otroci že vsi preskrbljeni. Strehe jo uničil ogenj dne 12. maja na poslopjih Kosmačeve domačije n8 Ježki pri Ljubljani. Vsled požara uničeno imanje. Dne 9. maja krog 11. ure v noči je vsled podtaknjenega ognja pogorelo na Okroglem pri Kamniški Bistrici dvoje gospodarskih poslopij gospodarju Martincu. V ognju je ostalo devet glav živine in en prašič. Pogorelec je prevzel šele pred dnevi gospodarstvo. Smrtna nesreča mladega lirihciazca, V Kamniških planinah je smrtno ponesrečil dne 13. maja 241etni planinec Sandi Wissiak iz Ljubljane. Wissiaka je odnesel in pokopal ogromen snežni plaz. Sasačena pri tihotapljenju denarja, Na obmejnem mostu med Sušakom in Reko je finančna straža zaplenila neki ženski 72.000 Din, katere je nameravala iztihotapiti iz Jugoslavije v Italijo. Strašne številke o brezposelnosti. — Mednarodni urad za delo v Ženevi objavlja, da je vseh zabeleženih brezposelnih 32 milijonov. Število onih, iki so prizadeti vsled reditelja brez zaslužka, pa cenijo na celem svetu na več nege 100 milijonov ljudi. Zven na Trsafn še vabi romarje k Materi božji! Vsem številnim romarjem, ki so se zadnje dni priglasili in vpraševali, če morda ni še prepozno, sporočamo, da smo na zapoz-nelce že pred 14 dnevi računali in smo prosili za podaljšanje prijavnega roka. Te dni smo prejeli ugodno rešitev. Ker smo že dne Zamišljeno je hodil krčmar po sobi sem in tja. Spravil je bankovec in izračunal, da je zaslužil nocoj devetsto procentov. Bil je zadovoljen. Nenadoma pa je obstal, se udaril po glavi in Ee vprašal: »Ali ni bil to Andrej Bogateč sam?« Ali ni bil? — Grom in strela, seveda je bil! Odkod je le prišel ? Kaj le išče tukaj ? Ure in ure je razjedal Blažuna nemir. Končno je sklenil, da stopi drugi dan v vas in poizve. Pred vsem je hotel obiskati Bogatčevko in ji naknadno še osebno častitati k šestdesetemu rojstnemu dnevu. Stiska. Stiska na kmetih je bila vedno hujša. Cene njihovih pridelkov niso bile v nikakšnem pravičnem razmerju s produkcijskimi stroški. Tako ni šlo več. »Sedaj imam novo ponudbo za svoje posestvo,« je rekel graščak svoji hčeri. »Če s tem denarjem poplačam vse svoje upnike, mi ostane le za kosilo še in revolver. Pokopali pa me bodo na občinske stroške.« Ema si je pokrila z rokami obraz. »Da, tako je, draga moja! Nisva kriva midva. Ali sva morebiti zapravljala? Ali sva lenarila, zanemarjala gospodarstvo? Ne, midva nisva kriva. Oh, slaba tolažba je, da človek ni kriv, če ne gre več po tiru.« Ema je odšla iz sobe. ..... Lovski pes Tref je položil smrček graščaku na koleno in ga zvesto pogledal. »Ne, ne, stari prijatelj, tebe ne pozabim! Ne prideš v tuje roke! Toda Ema — toda Ema!« Ema je tekla po meji čez polje, koder je bilo najbliže v mesto. Z veliko stisko v srcu. Življenje in obstanek dragega očeta v nevarnosti! Namenjena je bila k staremu Jelšnikarju, da mu potoži o očetovi stisk5, in, če treba, da se mu vrže pred noge. Le ene reči ne! . i Le ene reči ne! . * > tere ¡paznike. Določeno je bilo, da bosta kandidata za svobodo pod nadzorstvom podkupljene straže gotovega dne v bližini zavoda na prostem na' delu. Ko ju bosta tovariša iz letala zagledala, se bosta spustila na zemljo in odpeljala kaznjenca. Načrt bi bil gotovo uspel, ako bi ne bilo ravnateljstvo jetnišnice v zadnjem trenutku zvedelo o nezvestobi nekaterih paznikov in jih vtaknilo pod ključ. Letalo se je pojavilo ob določenem času i» dogovorjeni so se sporazumeli s pomočjo posebnih signalov; a vendar sta bila s kaznjencema na delu dva nepodkupljena pazni,- Izgotovljene moške obleke t vsaki velikosti, sukna, svile in drugo 7. maja imeli toliko prijavljencev-plačnikov, da je posebni vlak zagotovljen, bomo sedaj lahko sprejeli še zapoznelce. Ako na3 bo V3aj še 300, bomo lahko imeli dva posebna vlaka: enega čez Zidanimost, enega pa čez Novome-sto.Na vsak način pa bo vozil posebni vlak čez Zidanimost, da sprejmemo še Štajerce, ki j>ih še vedno ni dosti, da bi imeli svoj lastni posebni vlak iz Maribora. — Kdor se bo še prijavil, in plačal izkaznico in voznino do 25. maja, bo šel z nami. Tudi oni, ki imajo režijsko ali svojo polovično voznino, se lahko peljejo z našim vlakom, če si poskrbijo našo izkaznico za 40 Din. — Pišite dopisnico na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Dunajska cesta 17, da vam pošljemo brezplačno romarski list »Preporod«, kjer najdete vsa potrebna pojasnila. Najdena denarnica. Naznanjamo, da se je našlo na velikonočni pondeljek denarnico z neko svoto denarja in z 1 malim ključem. Našli so jo v gostilni pri Sv. Kunigundi v Galiciji pri Celju. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri mežnarju Francu Špegliču pri Sv. Kunigundi. Belo platno: domače po Din 6.50, jadransko po Din 8.—, slovensko po Din 9.50 in celjsko po Din 11.—. Stermeckl — Celje. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj. Pred dobrim letom, aprila 1932, je prišlo do ogromnega izbruha južnoameriških ognjenikov iz pogorja Andov. Več pokrajin južne Amerike je bilo vsled pepelnatega dežja zavitih v popolno temo in pepela je nadeževalo nad 1 m debelo. Po prvih vesteh o bruhanju omenjenih ognjenikov so se razširile po Francoskem strah vzbujajoče vesti, da bo- do v zračne višine iz ognjenikov pognani oblaki prahu dosegli Evropo. Vsled prašnih oblakov bi došlo do oviranja solnčnih žarkov in to dejstvo bi bilo celo ogrožalo poletno vreme leta 1932. V resnici beleži zgodovina vremena slučaje, ko so ognjeniški izbruhi odločilno vplivali na vreme v Evropi. Gre v teh slučajih za ognjeniške izmečke, ki obstojajo iz najfinejše tva-rine in katere požene sila izbruha v najvišje višine. Večji delci prikoloba-rijo kmalu na zemljo, najmanjši pa se lahko držijo po cele mesece v zraku in prekrožijo včasih celotno zemeljsko oblo. Pretečejo celi meseci, predno dosežejo množine južnoameriškega pepela Evropo. Po izbruhu ognjenika Krakatau v morju južno od Indije avgusta 1. 1883 so opazovali prve prikazni omeg-Ijenja vsled bruhanja vulkana šele novembra omenjenega leta. Ogromnemu izbruhu ognjenika Katmai junija leta vsakovrstno manufakturno blago 1912 na kanadskem polu toku Alaska so sledila značilna ognjeniška omeg-Ijenja v naših pokrajinah meseca oktobra. Dobo 3—4 mesecev pri potovanju prašnih množin so tudi ugotovili lani. Šele sedaj javljajo, da so se dne 10. julija 1932 pojavila nad špansko prestolico Madridom čudna zameglje-nja, katere je povzročal iz izrednih višin prah iz ognjenikov. Tudi na Norveškem je opazil istočasno žareče oblake v noči znameniti raziskovalec severnih pokrajin prof. Stromer. Ti oblaki niso bili ničesar drugega, nego blesteče plasti iz ognjenikov v Andih v zrak pognanih množin prahu. Redkoltedaj pa se držijo mase prahu nad eno leto v takozvani stratosferi (višine razredčenega zraka). Lansko leto so trdili, da se je gibal ognjeniški prah 20.000 m visoko. Ako pa zaide ta prah v 10 km višino, v kateri se odloča vreme, jih slednje žene proti tlom. Kako neugodno vplivajo plasti pra- hu na Evropo, dokazuje istina, da so takim pojavom vsikdar sledila mrzlej-ša poletja in deževne zime. Nekaj posebno izrednega je bilo poletje 1. 1912, ko so ugotovili, da je padlo izžarevanj« solnčne toplote za 20%. Lansko poletje, ki je pokazalo v nekaterih dneh tekom 100 let nedosežene najvišje temperature, nam dokazuje, da je bil takrat vpliv prašnih množin zelo slaboten, kar tudi odgovarja zatrdilu ameriških zemljeznancev, ki pravijo, da so bili izbruhi ognjenikov v Andih leta 1932 daljetrajni, a ni prišlo do popolne silovitosti, Koncem julija 1932 niso opazovali več po Evropi andskih prašnih plasti, so se že morale kje drugod spustiti na zemljo. Adolf M., Celje: falsi Slid mi! Ako bi bil pesnik, bi vsemu svetu zapel novo mogočno himno slovenske katoliške mladine; ker pa nisem, naj napišem vsaj par vrstic. Še lansko leto, če je kdo stopil v slovenske katoliške društvene dvorane ob raznih prireditvah, se je prepričal o resničnosti Rošteletovih besed, ki jih je napisal v imenu nas mladih: »V nas plapola požar do neba, v nas vre kri mladih dni!« Vem, trdo je bilo delo na polju katoliške prosvete, mnogo žrtev je zahtevalo. Pa slovenska katoliška mladina je pod vodstvom svojih požrtovalnih dušnih pastirjev premagala vse ovire v veliki izberi pri ANT. MAGUN, Maribor, Gosposka 10. ka, a kljub temu se je lopovoma posrečilo, da eta neopaženo posvarila prijatelja v aero-planu, da z zasnovanim načrtom ni povsem v redu. Letalo ni pristalo, ampak je eamo križarilo nad poljem v bližini kaznilnice. Pilota sta celo streljala na paznika, eden je bil težko ranjen, drugi je odgovarjal napadalcema s streli. Streli so alarmirali stražo v jetniš-nici, ki je začela obstreljevati letalo iz strojnice in ga je tudi zadela. Po zadetkih je moral aeroplan pristati na travniku. Oba pilota sta bila težko ranjena. Eden od njiju je umrl pri prevozu y bolnico. Drugega Oče ji ni bil povedal, zakaj se je bil zadnjikrat vrnil iz mesta s praznimi rokami. Toda stari Urši je bil zaupal, in kaj bi bila ta mogla prikriti svoji oboževani Emi, katero je bila od-gojila? Svečana obljuba, da bo molčala, ni pomagala nič. Torej je Ema vedela za vročo ljubezen, ki jo je nosil v srcu mladi Jelšnikar do nje. Strašno! Ničesar drugega ni vedela o njem ko to, da je tih, zelo izobražen človek. Njegov obraz je bil poduhovljen, njegove roke majhne in nežne, njegove oči lepe in žalostne, čelo visoko in jasno. Moral je biti plemenit človek. Toda da bi se poročila z njim? V romanih je večkrat zapisano, da sc je tu in tam žrtvovala hči, ko se je odrekla svoji ljubezni in vzela bogatega snubca ter tako rešila svojo družino. Gotovo je, da to niso le izmišljeni slučaji. Koliko zakonov pa je bilo sklonjenih iz resnične ljubezni? Koliko iz družabnih ozirov, iker se je zdelo tako primerno? Koliko iz stiske? Emi pa je bilo jasno, da bi ne mogla naložiti na svoje rame take žrtve. Prodati sama sebe ne bi mogla, tudi ne za ceno očetovega življenja, še celo pa ne, če bi moralo iti v nič premoženje. Vsa njena čista narava se je upirala temu z grozo, ki ji je šibila kolena; njeno hrepenenje je bilo na potu k tistemu, ki si ga je bila izbrala, ki je v tem trenutku v belem plašču stal na kliniki pri bolniku. * ; Kaj ji je bil pisal v zadnjem pismu? »Želji, da postanem zdravnik specialist, sem se moral odreči. Trajalo bi predolgo in predrago je; ne bi mogli izdržati. Ko prejmem potrdilo o praksi, bom iskal, kje bi se naselil, najrajši v. majhnem kraju z okolico, kjer bi bilo kaj zaslužka. Živeti bova morala zelo skromno, toda živela bova srečno. Dokler bova skupaj, ne moreva biti nesrečna. In hišo si postavim, kamor, se bodo lahko zatekli naši nesrečneži, če bo treba in če sami zase ne bodo mogli živeti: moja mati, tvoj oče, toda, Ema, tudi moj oče, ko pride iz ječe.« To pismo je bila pokazala svojemu očetu. In tako v teku let temeljito preobrazila matjuško Slovenijo v gospodarskem In prosvetnem oziru. Mnogo je v Sloveniji raznih zadrug, nešteto ljudskih knjižnic, pa tudi res dobrih ljudskih gledaliških umetnikov in tudi pisateljev ne manjka. Vse to je sad katoliške prosvete. Pa tudi v telesno-vzgojnem oziru je bil uspeh velik. Ali mar niso bili katoliški slovenski fantje tisti, ki so nam prinesli iz tujine znak zmage: kip maratonskega tekača? In kako je sedaj? Saj sami veste, da je nehvaležnost plačilo sveta! O tem smo se prepričali letos v februarju. Toda kljub vsem neprilikam in težavam hočemo tudi v bodoče z žilavo vztrajnostjo delati po geslu: »Bog in narod!« Slovenska katoliška mladina! Čeprav težko občutiš vso težavo razmer, vendar ne kloni glave! Saj pravi pesnik Boštele: »Saj Junak pač živi zato, da trpi, da smeh igra mu v očeh, če tudi boli.« In, ali ne pravi Prešern: »Vremena bodo se zjasnila!«? Pogumno torej pokažimo, da smo še slovenski, še katoliški! Delajmo v dobrobit matere Slovenije. Jasen bodi naš pogled v bodočnost! Nikjer ne zatajimo Slomšeka, Mahniča, Kreka in Jegliča! Njih duh naj nas vodi, da bomo praktični katoličani, vrli Slovenci in Jugoslovani! Bog živi! Sv. Baibara v Slov. goricah. Na praznili Vnebohoda, to je dne 25. maja, priredi naše prostovoljno gasilno društvo v društveni dvorani velezanimivo igro »Guzaj« v petih dejanjih. Ker je ta igra res lepa ter jo bodo igralci tudi dobro izvajali, so vabljeni vsi domačini in sosedje od blizu in daleč! — Gasilno društvo. Kapela. V nedeljo dne 21. t. m. pride na izlet semkaj cerkveni pevski zbor iz Veržeja. Ob tej priliki bo priredil v župni cerkvi koncert duhovnih pesmi. Na to prireditev se vas opozarja, ker bo nudila velik glasbeni užitek. Sicer ste ta zbor že imeli priliko slišati lansko leto, toda to naj ne moti nikogar, ker bo na letošnjem koncertu izvajal popolnoma nov program, kakor je razvidno iz plakatov. Omenimo pa tudi, da se je zbor še bolj izpopolnil in tehnično dašolal. Koncert se začne točno ob pol štirih popoldne. Vstopnine ni; v kritje po-troškov se bodo prosili prostovoljni prispevki. Pridite tudi okoličani, zlasti bratski pevski zbori! Na veselo svidenej! Polzela. Kmalu bo obletnica usodepolne noči, ki jo je doživela romarska cerkev na gori Oljki. Le požrtvovalnosti župljanov, tudi sosednjih župnij, predvsem pa gradbenemu odboru, se imamo zahvaliti, da se je cerkev pokrila ter da so se oltarji in zvonovi postavili na svoje mesto. Resnica je, da gre trda za denar, gotovo pa je tudi, da je še mnogo popravila pri cerkvi. Posebno zvonika glasno prosita usmiljena srca, da pripomorejo, da dobita primerno streho. Saj nas veliki zvon že na vse zgodaj zjutraj vabi k molitvi, da počastimo z angelovim pozdravom njo, ki je kraljica maja. Zato priredi, dekliška Marijina družba na Polzeli majniško proslavo v prid cerkve na gori Oljki. Spored bo sledeč: predgovor in igrokaz »Slehernik«, nato deklama-cije posamezno in v zboru pred kipom Brezmadežne. Pri tej majniški proslavi, ki se bo vršila na Vnebohod Gospodov dne 25. t. m., ob treh popoldne v Prosvetnem domu, bo pel domači cerkveni pevski zbor. Pretlačila se hvaležno sprejemajo. Predprodaja vstopnic v gostilni Cizej. Vljudno vabi odbor. Št. Ilj pri Velenju. Cerkveni (pevski zbor bo vpriaoril v nedeljo dne 21. maja, ob treh popoldan »Slehernika« v posojilnični dvorani. Zanimiva in podučila igra je povsod žela vsesplošno pohvalo. Vabimo vse prijatelje lepih iger za prihodnjo nedeljo v Št. Ilj! Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo v Št. Andražu pri Velenju ponovi v nedeljo dne 21. maja igro »Guzaj« ob treh popoldne v Društvenem domu. Vse prijatelje društva vljudno vabi odbor. Dol pri Hrastniku. Naš kraj je prav daleč, zato pa tudi malokdaj pošlje kako poročilo o svojem dejanju in nehanju v svet. Da pa ne bi kdo mislil, da se je ohladila naša ljubezen do dela, vam poročamo, kako se tuka/ Kamelske dirke v bližini piramid v Egiptu. Njegovo nagubano čelo je prebledelo. Vedela je, kaj je vstalo za tem čelom moža, ki je bil vedno živel gosposko. Upokojenec pri vaškem zdravniku! Da bi živel s kmetico, ki je bila izdelana do smrti? Da bi živel z odpuščenim (kaznjencem, pa naj je bil že kriv ali ne? Tak naj bi bil konec njegovega življenja? Ne! Revolver. Poslednja rešitev! Ema je bila pobožna. Njena rajnica mati, ¿atero je iskala sedaj s svojimi vernimi mislimi v tihi, blaženi deželi, ji je vcepila globoko v srce, da poslednja rešitev ne sme biti revolver, temveč da je poslednje pribežališče usmiljeni Bog. — Ob robu gozda si je zasopla odpočila. Srce ji je bilo preburno; sedla je na parobek. Ali je bila bojazljiva? Ali ni čutila nobene ljubezni, je bila sebična? Ali se ne bi mogla žrtvovati, kakor se je žrtvovalo že toliko žena pred njo? Ali bi se ne uvrstila v množico tistih muče-nic, ki so hodile v življenju s sklonjeno, trpečo glavo, nad katero je vendar tiho žarel svetniški soj? Ali ne bi hotela rešiti svojega očeta? Ne, ni hotela. Kajti ni mogla. Bilo ji je jasno. V njenem srcu je vladal veliki zakon čistobe in zvestobe. In tako se je moralo dovršiti vse, moralo je priti, česar ni bilo mogoče preprečiti več. Ubogi oče! »Oh, oprostite! Nisem se nadejal . . .« Ema se je močno prestrašila. Pred njo je stal tisti, pred katerim je bila ravnokar zbežala v smrtnih stiskah svojega ženskega čuvstva — Ludovik Jelšnikar. »Oprostite,« je jecljal in držal klobuk v roki. »Že grem.« Okrenil se je. Dalje sledi. se veljaven otl 15. maja 1933 dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din. 2'—. ranjenca so zaslišali in njegova izpoved je izpopolnila sliko o zelo drznem, a ponesrečenem osvobodilnem napadu. mm V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda D 1.20. Najmanjša cena za ogla3 je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor. Upravništvo. gibljemo. Celo zimo smo se prav pridno gibali na polju prosvete, zvečine na odru v lastnem društvenem domu. Kar naenkrat so prerezali žile, da da bil motor, ki nas je gibal in vabil k delu, vnaprej neuporabljiv in nesposoben. Pa smo uporabili mirujoči motor, naj on poganja življenje v naših vrstah. »Slehernik« mora med ljudi! To je bil naš pklep in nezlomljiva volja. Prav resno smo Be lotili dokaj težke vprizoritve, toda sovražnik se je zbal religioznega »Slehernika«, je skočil v napad in ga zadržal. Praznik sv. Jo-iefa ni smel biti kronan s tako prireditvijo po volji maloštevilnih nepristašev katoliškega (letovanja, zato smo ga preložili na 26. marc. Nabito polna dvorana ni mogla sprejeti pre-frtevilnih gledalcev. Igrali so igralci nad vse pričakovanje dobro, pokazali so, da razumejo nuditi tudi globoke duševne vrednote, želt bo viharno odobravanje. Dvorana se je morala naslednjo nedeljo še enkrat odpreti za ponavljanje »Slehernika«. Tudi tokrat je bil oblak časten, čeravno je ob času odhoda od doma dež marsikoga splašil in zadržal doma. S tem nismo dela končali. Svojo pozornost Brno obrnili na dobroznanega »Guzaja«, na-Btudirali ga in stopili z njim 30. aprila pred silno radovedno in težko pričakujoče občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano. Zelja je, da bi ga ponovili, a mi gremo naprej, da podamo nekaj izvirnega, moralno dobrega in vzgojnega. To pa je dekliška tro-dejanska igra »Prisegam«, polna humorja in resnih prizorov nalašč za naše moralno suhe čase. Igrala jo bodo dekleta 21. t. m. V vsem zasledujemo namen »krščanske šole«, ki pa je nekaterniki ne vidijo radi ter ji de-fajo vse mogoče ovire, če je že ne morejo za. treti. Pa tudi fantje se vežbajo v svojem »šramlu«. Neustrašeno so stopili pred občinstvo ob »Guzaju« ter želi navdušeno priznanje za svoj prvi nastop. "Mi emo mladi in nam se hoče v teh resnih časih smotrenega dela za dvig in okrepitev verskomoralnega prebujenja. Iz naroda za blagor naroda gredo naiše težnje! Pozdravljeni! — »Krščanska šola.« r Med svetovno vojno je bil potopljen Dd nemške podmornice angleški par-nik »Egipt«, tki je prevažal bogat zaklad zlata. Sedaj po vojni so na dno morja pogreznjeno zlato z velikim trudom dvignili in rešili. Dviganje zlatega zaklada iz potopljenega »Egipta« je bila zelo dobra šola za nadaljna dvi-galna dela. Na raznih krajih ob evropski obali so sedaj na delu potapljaške ladje, da bi iztrgale morskemu dnu pgromne zaklade, katere so pogoltnili valovi tekom stoletij vsled ponesrečenj ali ob priliki pomorskih bitk. Pri Vigo na Španskem se trudijo potapljači, da |jl izsledili v španski nasledstveni vojni od Angležev potopljeno prevozno ladjo, ki je imela na krovu vojni zaklad francoskega brodovja. Ob izlivu francoske reke Seine iščejo francosko, leta 1790 potopljeno ladjo »Telema-jue«. Na ladji so bili od francoskega jcralja Ludvika XVI. oteti milijoni in znamenita ovratnica iz biserov, ki je bila last francoske med revolucijo obglavljene kraljice Marije Antoinette. Na Silvestrovo 1789 sta se pripravljali v francoski luki Rouen dve ladji na odhod. Naenkrat pa se je pojavilo v pristanišču oboroženo krdelo, kateremu je načeloval policijski komisar. Revolucijska oblast v Parizu je bila izdala povelje, da mora odposlana četa za vsako ceno preprečiti odhod obeh jadrnic. Posadko prve ladje so revolucionarji presenetili in proglasili tovor za plen francoske republike. Drugi jadrnici »Telemaque« pa je uspelo, da je razpela jadra in ušla v temno noč. Dva dni po pobegu jo je zalotil silovit vihar ob izlivu reke Seine v morje, jo pognal ob Skalovje, da se je popolnoma razbila in se potopila z moštvom in blagovno vsebino. Na Angleškem je pričakovalo 35 najbogatejših francoskih prognancev zastonj cele tedne na prihod zakladov, Sv. Barbara v Slov. goricah. Ob sv. misijonu se je ustanovilo Apostolstvo mož in fantov, res lepo jih je bilo gledati prvo nedeljo maja ko so v močnih vrstah pristopili k mizi Gospodovi. — Občina Korena bo letos zemeljska dela na cesti dokončala. Res veliko in težko delo, ki ga vrši ta občina, bo izgotovljeno kljub raznim težkočam, intrigam bo šla lepa cesta po sredini občine. Tisti ljudje, kateri bi morali to akcijo podpirati, jo še skušajo zavlačevati, ljudje ki so v občini tako 15 let gospodarili, da so kvakale žabe po cestah, jih seveda vsak natpredek boli. Upanje je, da takšni kratkovidneži ne bodo imeli po novem občinskem zakonu več besede v občinski samoupravi. — V Spodnji Koreni, župnija Sv. Martin, bo dne 23. julija vesel dogodek. Ta dan bo daroval prvo sv. mašo v šmartinski cerkvi č. g. novomašnik Franjo Pečar, korenski rojak. Mlademu božjemu namestniku daj Bog obilo sreče in blagoslova na njegovi poti v dobrobit našega milega slovenskega naroda! Sv. Ana v Slov. goricah. V celi župniji se vršijo priprave, da bo lepa slovesnost posve-čenja zvonov in sv. birme kolikor mogoče svečana in vesela. Župnijski odbor Katoliške akcije je delo podrobno organiziral. Da se tudi na duši pripravimo za prihod sv. Duha, se bo obhajala evharistična tridnevnica kot priprava za sv. birmo v dnevih 25., 26. in 27. maja t. 1., to je-na Vnebohod, petek in soboto. Tridnevnico bo vodil preč. p. Ladislav, ka-pucin iz Ptuja. Vsi se bomo tridnevnice udeležili z navdušenjem, da bodo na<ša srca tem bolj pripravna in dovzetna za darove in milosti sv. Duha. Sv. Trojica v Slov. goricah. Letošnje leto je umrlo v naši župniji že do sedaj več ljudi, kakor prejšnja leta celo leto. Če bo šlo to tako naprej, bomo imeli na koncu leta veliko več smrtnih slučajev kot pa rojstev. Zadnji je umrl znani vinski prekupčevalec P. Mulec iz Oseka. Pripeljal je vino v Maribor in pri spravljanju polnega soda v neko vinsko klet ga je poln sod podrl in težko poškodoval tako, da je par ur pozneje umrl. Pokopan je bil na pobreškem pokopališču v Mariboru. Naj mu bo žemljica lahka! — Istočasno bi se kmalu zgodila druga smrtna nesreča. Posestnik Koder in posestniški sin Janez Majcenič sta peljala po klancu v Zg. Porčiču proti posestniku Inkretu težko naložen voz listja. Na- . i katere bi naj bila otela razbita barka preko kanala. i Mnogo pozneje so zvedeli iz francoskih kraljevih zapiskov, da je zaupal francoski kralj Ludvik XVI. pretežno večino svojega zasebnega premoženjsc kapitanu jadrnice »Teleinaqu&«. Šlo j? v tem slučaju za 25 milijonov v zlatih novcih, za francoski kronski zaklad in za že omenjeno kraljičino ovratnico. Celotni potopljeni tovor je cenjen na 80 milijonov frankov. Vsi tekom desetletij za dvig te ladje storjeni poskusi so bili brezuspešni. Zadnje dni so se lotili dvigalnega dela z najmodernejšimi in že uspešno pre-iskušenimi potapljaškimi sredstvi in pripomočki. Ostanki ladje so na debelo preplavljeni s peskom in je radi tega iskanje tako težavno. enkrat pa se je ob klancu vdrla zemlja pod nogami Majceniča, ki je z zemljo vred zdrknil pod voz. Kolo ga je na prsni koš že močno pritisnilo, pri čemer je zadobil težje notranje poškodbe. Le previdnosti božji in hladnokrvnosti Kodra, ki je konje hitro ustavil, se je treba zahvaliti, da se ni pripetila še težja nesreča. Upamo in želimo, da bo Majcenič kmalu okreval. — Kakor druga leta, so tudi letos kljub slabemu vremenu prišle Flo-rijanove procesije iz sosednjih župnij. Tudi tokrat so po vrsti v cerkvi nastopili posamezni pevski zbori, da pokažejo, kaj da zmorejo. In res, vsi zbori so svojo nalogo častno rešili. Na novo sta se postavila šentlenarški in ru-peršk| zbor, pa tudi ta dva sta se prav dobro odrezala. — Naša romarska cerkev se pomla-ja. Zidarji prav pridno popravljajo na zu-nanjščini cerkve, in ako ne bo vreme preveč nagajalo, bo naša cerkev za letošnjo birmo prav okusno in svatovsko prenovljena. Rače. Dne 8. maja zjutraj ob dveh je preminul po vsem Dravskem polju znan in povsod priljubljen kamnosek g. Franc Koban. Pokojni je bil vzoren družinski oče in vzoren gospodar. Tudi kot veren katoličan je bil poznan med svojimi znanci. Ze celo pomlad je čutil v sebi kal smrti in nekako sluteč bližnji konec večkrat govoril ljubljeni ženi, da bo letos moral umreti. Vedel je, da je bolezen, ki je ni izdal nikomur, in ki ga je zadnja leta razjedala, dozorela in z njo tudi sam. Pa je prišla pljučnica, dva dni je ležal, tretji dan pa z Bogom spravljen izdihnil. Trpljenje sta mu lajšala g. dr. Trnovski, zdravnik iz Poljčan, in dr. Marinič, zdravnik iz Maribora. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka, žalujočim ostalim naše globoko sožalje! Hajdina pri Ptuju. V petek dne 12. t. m. je plat zvona naznanil požar. Pogorelo je vse poslopje s pohištvom in obleko posestnika Marka Cestnik na Spodnji IJajdini. Cestnikova žena in njene dve sestri so dobile močne opekline. Pri rešilnem delu si je ožgal lase Gustl Hojnik iz Podvinec, ki je bil takrat na ftaj-f dini. Veter je zanetil požar na zraven stoječem Štolčevem gospodarskem poslopju. Ogenj je bil podtaknjen. — Prošli petek je nastal požar pri Francu in Jerčki Zajšek. Ogorek od slabo ugašene cigare se je vnel y žepu, ko je suknja visela v omari. Ogenj so domači takoj opazili ter ga zadušili. Vendar je zgorela omara in vsa obleka. Škode je 3000 Din. Obleka in omara nI bila zavarovana. Gornja Radgona. Naša mladina se zelo gib"« lje in napreduje: dekleta so lepo proslavila materin dan, igrala lepo igro »Večna mladost in lepota«. Fantje pa igrajo v nedeljo dne 21. t. m. Krekovo igro »Pravica se je izkazala«. Ob enem nastopi nov 20članski moški zbor samih fantov s krasno Mihelčičevo skladbo »Nebo žari« in z nekaterimi koroškimi narodnimi pesmami. Dobiček gre za uboge otroke. — .Ustanovilo se je novo društvo Vincencijeva konferenca, katera zbira prispevke za našo deco in jih je že 52 otrok obdarila z novimi oblekami. Vsi otroci so pa tudi pri Marijinem vrtcu in za dobrotnike molijo. Konferenca da tudi zajtrk vsem otrokom, ki kot člani Marijinega vrtca gredo na določen dan k mesečnemu sv. obhajilu. Za te otroke je zapustila v pretečenem tednu umrla gospodinja in mati Roza Zemljič, po domače Gulmanova iz Lo-manoš, lepo svoto 200 Din. Bila je to dobra žena, kakršnih danes slovenski narod posebno potrebuje. Kako je bila priljubljena, je pokazal pogreb, kjer se je zbralo toliko ljudstva, da ga v Lomanoših še ni bilo nikoli. Trije duhovniki so jo spremljali prav do doma, kjer jim je bila tolikokrat dobra Marta. Zapušča žalostnega moža in eno pridno hčerko. Družini izrekamo iskreno sožalje. Rajna mati pa naj uživa zasluženo plačilo! i-aieašak pri ¿-'tuju. S kako nedolžnim veseljem se je veselil in pričakoval dan svete birme llletni fantek Martina Plohi iz Hlapo-nec. A božja roka, ki vse modro vodi, je s svojo poslanko smrtjo drugače ukrenila. Na veliko žalost starišev jo fantek ravno pred birmo zbolel, bil prepeljan v ptujsko bolnico, tam umrl in bil zadnjo nedeljo pokopan. Tem večja izguba je za starše, ker je bil fantek posebno bister, nadarjen, priden v šoli in doma. Čeravno vrli Stanko ni učakal, da bi bil prejel tu milost sv. birme, je upati, kakor je bil tukaj priden član Marijinega vrtca, je tudi sedaj v nebesih pri svoji dobri materi Mariji, kjer prosi za svoje žalostne starše, bratca in sestrico. V večnost se je tudi preselila sestra žene našega dobrega krojača gč Keče-ka na Polenšaku. Prišla je od Sv. Lenarta k svoji sestri na obisk, tu zbolela ter na pljučnici v 50. letu umrla in bila na našem pokopališču pokopana. Iz daljne Holandije je prišla tužna vest, da se je tam ponesrečil naš domačinec France Tuš iz Polenec iz znane krščanske in zavedne hiše Tušove. Rajni je tudi v daljni deželi ostal zvest sin Slovenije in katoliške vere. Pokojnemu Franclu naj bo tuja zemlja lahka! Rajnim naj sveti večna luč, a preostalim naše sožalje! — Na prvo majniško nedeljo je bila tudi lepa družinska slovesnost. 501etnico skupnega življenja sta obhajala zakonca Megla iz Hlaponec. Ob zlati poroki, ki sta jo spet pred oltarjem v domači Marijini cerkvi ponovila, njima želimo vse najboljše tja do skrajnih mej človeškega Življenja! Sv. Jurij ob Ščavnicl. Kakor vsako leto, tako tudi letos gre običajna procesija od podružnice Sv. Duha na Stari gori dne 30. maja ob 12. uri opoldne k Mariji Bistriški na Hrvaško. K temu se pripomni, da idemo letos eno uro prej nego minula leta, to je ob dvanajstih, ne pa šele ob enih popoldne. To pa radi tega, da pridemo zvečer prej k Sv. Barbari v Halozah. Udeležite se v obilnem številu! Končno še ome nim, da so se te božje poti nekdaj udeleževali tudi romarji iz sosednjih župnij, tako tudi sedaj želimo, da se nam pridružite. Tako torej, častilci Marije Bistriške, na svidenje! Vodja romarjev. Veržej. Dodatno k naznanilo o prazniku Marije Pomočnice dne 24. dn 25. maja prosi vodstvo salezijanskega Marijanišča, da se udeleže Marijine družbe v kolikor mogoče z zastavo slovesne procesije s kipom Marije Po- močnice. Če ni pretežavno, naj se naznani nekaj dni poprej njih udeležba, da bo mogoče že vnaprej določiti prostor. Ako bo mirno in lepo vreme, bo na predvečer praznika po govoru ob 7. uri procesija z lučkami dn razsvetljava. Sv. Venčesl. Dne 2. maja smo obhajali žalosten pogreb mlade posestnice Angele Pod-križnik, ki je živela v zakonskem stanu malo manj kot eno leto. Dne 9. maja 1932 smo obhajali dvojno skupno poroko, od sedaj pokojne Angele in od njenega brata Jakoba Toma-žiča. Njenemu kratkemu in srečnemu zakonskemu življenju je nehsmiljena jetika napravila konec. Pokojnica je zapustila žalujočega moža Franca Podkrižnika, kakor tudi sestre in brate, ki se najlepše zahvaljujejo vsem številnim udeležencem njenega pogreba. Naj počiva v miru! Konjice. Dne 30. aprila smo pri nas doživeli redko slavnost. Proizvajal se je namreč v »Slovenskem gospodarju« dvakrat napovedani IIaydenov oratorij »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«. Prireditev je bila nad vse krasna in velezanimiva. Udeležba ogromna. Trajala je pičlo poldrugo uro. Okoli 1000 ljudi je prihitelo, da prisostvuje tej umetniški proslavi 19001etnice trpljenja in smrti Gospodove. — Vedno huje in huje nas stiska strašna gospodarska kriza. Kmet je izgubil zaupanje in vsaka tolažba o boljši bodočnosti je kaplja v morje. Vsaka beseda in vsak pogovor omenja krizo: »Da bi bilo le denarja več! Vsi gremo rakovo pot!« Kriza pa vedno hujše pritiska, obenem tudi ljudje skoro ne trpijo več drug drugega. Vsak dan narašča med ljudmi nevoščljivost, sovraštvo in nezaupanje. To je pa še strašnejša kriza od prve. Tepanje pri Konjicah. Ustavitev obrata v pohorskem granitolomu nad Oplotnico je hudo zadela tudi marsikoga izmed tukajšnjih kmetov-voznikov. Kot gospodar bi moral poskrbeti redno za davke in vsaj za najnujnejše domače potrebščine, a nima vira, iz katerega bi črpal dohodke, ki bi mu to omogočili. Ker je Lavričeva tovarna tudi zelo omejila svoj obrat, je bilo vsled odpusta delavcev težko prizadetih tudi nekaj tukajšnjih delavskih družin. »Slovenski gospodar« prihaja tudi letos skoro v vsako hišo. Vse ga rado čita. Nekateri ga prečitajo do zadnje pike. Povesti »Trojno gorje« in »Guzaj« kar ne moremo pozabiti. Zanimali sta nas tako, da smo komaj dočakali nadaljevanja v naslednjih številkah. Nekateri imajo ti dve povesti še sedaj skrbno shranjeni. »Slovenski gospodar« je bil in tudi še 03tane ljubljenec našega kmetskega člove-ka-trpina. Sv. Jurij ob južni žel. Prostovoljno gasilno društvo okolica priredi v soboto dne 20. maja, oh osmih zvečer, in v nedeljo dne 21. t. m. ob treh popoldan v dvorani Katoliškega doma veseloigro »Voda«. Čisti dobiček je namenjen za gasilske potrebščine. Vljudno vabljeni od blizu in daleč! Sv. Peter na Medvedovem selu. Prav je imel dopisnik v dopisu iz naše fare, da bo konec slabih časov, da si bomo vendar enkrat lahko zakrpali luknje po žepih in napolnili naše suhe mošnje. Pa šmentano, oko postave je to onemogočilo. Nekdo je namreč mislil ustanoviti tvornico za izdelovanje denarja. Pa ni šlo po sreči. In sedaj j6 dotični ričet. — Naši pevci so nam napravili pod vodstvom novega g. organista Josipa Sekirni-ka mnogo velikonočnega veselja. Hvala njim za njih trud in požrtvovalnost. Vsi želimo, da vztrajajo še nadalje ter nas razveselijo v teh težkih časih vsaj v nedeljo, da ob lepem petju pozabimo na težave, ki nas tarejo. Le*: pa pesem je fantu v ponos, ne pa divje kri« čanje in pretepanje. To ponižuje vsakega fanta, nobenemu ne dela časti. — Mnogo še imamo novic, pa dovolj za enkrat, da ne brcne g. urednik mojega dopisa v koš. Pozdrav, vsem, ki se zbirajo okoli ljubega »Slovenskega gospodarja«. Zabukovje. Preselila se je v večnost Marija Kunšek na Padežu, mati šolske sestre Fav« stine. Bila je skrbna gospodinja, dobra mati, v bolezni potrpežljiva in vdana v božjo voljo. Nenadoma nas je zapustil Franc Budna, posestnik na Miškem vrhu. Srčna kap mu je pretrgala nit življenja v najboljši moški dobi.-— Zapustil nas je šolski upravitelj g. Rutax Ludvik. Bil je dober vzgojitelj. Bog mu daj srečo na novem mestu! Novoimenovana učiteljica ima dopust, tako da mora sedaj g. učiteljica Hvala sama poučevati 140 otrok. Koprivnica pri Rajhenburgu. Odkar so nam razpustili naše prosvetno društvo, je mladina še bolj sama sebi prepuščena. Namesto v čl-: tanju dobrih knjig si išče veselja pri godcih, plesalcih, v pijači dobrega vinca, ki ga poceni dobi v kleteh. Tukaj notri še polni sodii kličejo daleč v doline, v trge in vasi ter v daljna mesta: »Prijatelji dobrega vina, pridite poskusit, in jaz vas bom poživil, stare in bolne, gospode in druge ljudi. Po dva do tri dinarje me moj gospodar proda. Dober sem, pa sem bolj poceni, kakor voda v mestih!« Koprivnica pri Rajhenburgu. V zadnjem času so imeli gg. orožniki veliko opravka v Koprivnici. Kdo je kriv? Zapet vinček, ki je tako dober in močan! »Oj vinček, vinček, vin-: ček moj, ti rajžal boš z menoj!« pa ne v pri« jazno domačo hišo, ampak v neprijazno spo« korno ječo čez Veternik. — Imeli smo v tekočem letu že 12 mrličev od 67 do 85 let, katerih skupna starost znaša blizu 700 let. Naj« mlajša med njimi je bila Franca Lah, komaj 56 let stara. Nalezla se je bolezni v požrtvovalnem delu za svojo družino. Vzgojila jo je v strogo verskem in narodnem duhu. Veliča« sten pogreb je pokazal, kako zelo jo je čislala cela fara. Posebno ljubezen je imela do reve-žev, nobeden ni šel od hiše brez daru. Znala jih je tudi lepo tolažiti. Bog ji bodi plačnik. Na svidenje v nebesih! Kozje. Dne 7. maja smo položili k večnemu miru blago gospo Ano Verstovšek, soprogo magistratnega uradnika g. Vinka Ver8tovšek iz Maribora. Kako je bila pokojnica priljub« ljena, priča mnogoštevilna udeležba iz vseh slojev pri pogrebu v Mariboru in žalni spre-: vod v Kozjem, tako veličasten, kakoršnega kozjanska župnija že dolgo ni videla. S tem se ji je kozjanska fara na dostojen način oddolžila za njeno veliko ljubezen do domače grude, kamor je tako rada zahajala na svoje malo posestvice na solnčnem Klancu. Rajnka je bila tudi velika ljubiteljica prirode in cvek lic. Kako vesela je bila, če se je je kdo spo« mnil v bolnici s šopkom cvetlic. Kar oči so se ji orosile. V plačilo za to je umrla v cve« točem maju, njena krsta in grob sta bila tako zasuta s cvetjem in venci, da se iz njih kar videla nista. Bila pa je blaga pokojnica tudi velika prijateljica pesmi, bodisi vesele na« rodne, bodisi nabožne. Še par dni pred smrt« jo je v postelji zapela znano nabožno pesem iz svoje domačije. V kako tolažbo bi ji bilo, ko bi slišala, kako so se številni odlični pevci pevskega društva »Maribor« poslovili od nje z dovršeno zapetimi žalostinkami in jo celo pospremili tjadol v daljnje Kozje. Kar je rajna gospa v tem življenju ljubila lepega, vse ji je dobri Bog obilo naklonil na njeni zadnji poti. Globokoverna, poštenp, značajna, odloč« na, po umu in srcu bogato obdarovana, vrhu tega zmiraj vedre in vesele narave, se je morala priljubiti vsakomur. Težko jo bomo pogrešali vsi, ki smo jo poznali, posebno še njen bridko prizadeti gospod soprog in hčerka-edinka. Bog ju tolaži, in upanje y zopetno ■videnji tam gori nad zvezdami I Brezje pil Mariboru. Gasilno društvo Marija Brezje pri Mariboru priredi dne 18. junija veliko tombolo na vrtu gostilne Lešnik ob treh popoldne. Sv. Jakob v Slov. goricah. Dne 5. maja je fcmrt s svojo neusmiljeno koso prerezala nit livljenja in nam isctrgala iz naše sredine nam nad vse ljubljenega očeta Alojza Jauišndk na Zgornjem Hlapju. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazala množica ljudstva, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Vsa čast in hvala gre tukaj g. župniku Erhatiču in našemu pevskemu zboru za prekrasne in ganljive Italostinke. Vsem skupaj: Bog plačaj! Llbellče. Prav lep je naš kraj, bil je do sedaj kolikor toliko prav miren. V nedeljo, 7. t. m., pa se je zgodil slučaj, da sta dva napadla iz poznanega vzroka pred gostilno nekega K. R., ki je komaj ušel na varno. Zadevo imajo v rokah orožniki. — Minuli teden smo položili k večnemu počitku delavnega in zvestega Pu-gelnikovega Toneja, ki je 20 let pridno in skrbno služil svojemu gospodarju. — Meseca aprila «mo imeli prav lepe obiske lovcev, ki so prišli It raznih krajev na lov na divje peteline. Pisulcij m Mm s sflZniL Pisatelj Sirdar Ikbal/Ali-šah iz Afganistana v osrednji Aziji, sedaj afganistanski poslanik v Londonu, je objavil pred kratkem v ameriškem časopisju sledeči doživljaj: »V majhni in neznatni vasi ob rusko-afganistanski meji so se podali ljudje kmalu k počitku. Naenkrat je prekinilo nočni mii peketanje konjskih kopit ter streljanje. Tolpa turkomanskih jezdecev drvi »kozi vas. Stokanje odmeva iz hiš — predno so se iz trdnega nočnega spa,-nja vzbujene ženske in moški zavedli, zakaj da gre, je že bil odločen boj med do zob oboroženimi trgovci s sužnji in 'napadenimi žrtvami. Bogato založena g plenom odbrzi tolpa iz sela. Ko se je Sirdar drugo jutro zavedel, strel iz pu-Bke ga je bil ranil, je opazil, da se nahaja v oazi Kicil Kum, več milj proč od njegovega potnega cilja. Štiri dni po zajetju si je toliko opomogel, da je lahko ugovarjal roparjem človeškega blaga. Edini odgovor, katerega je prejel na ugovor, je bila prav pošteno odmerjena porcija batin. Kljub temu so pou nudili tečno hrano, ker živo blago mora na trg v dobrem stanju. Po 14-dnevni ježi skozi pekočo puščavo je dospela karavana v Samarkand. Pred mestom se vrši sejm in tamkaj trgujejo s sužnji. Društvo narodov, ki je bicer o raznih nečloveških zadevah še dokaj dobro poučeno, najbrž ne zna ničesar o trgu s sužnji v divjem Tur-kestanu. Največ plačajo na sejmih za ienske in sicer povprečno po 30 funtov za eno. Prišel sem jaz na vrsto, pripoveduje Sirdar, moral sem navzgor po stopnicah vodnjaka, da so me kupci lahko dobro ogledali. Stal sem tam gori cele 4 ure. Slednjič je prišel postaran trgovec, me je premuštral ter oti- Vsa dekanija Slov.Bistrica! bo zastopana v nedeljo dna 21. maja popoldne pri cerkveni proslavi 1900LETNICE KRISTUSOVE SMRTI v župni cerkvi v Slov. Bistrici. Ob tej priliki izvaja Slovensko pevsko društvo »Maribor« s sodelovanjem solistov in vojaških ter civilnih godbenikov znamenito glasbeno delo: »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«. Oskrbite si pravočasno vstopnice, ki se dobijo v predprodaji v trgovini Pitachl v Slovenski Bistrici in eno uro pred koncertom tudi pri cerkvi. Vstopnina je i, 6, 8 in 10 Din. Dekanija Slov. Bistrica bo v nedeljo manifestirala za Kristusa Kralja! pal od vseh strani, vrgel je preko roke mojega gospodarja kos sukna in pod tem suknom sta sklenila na tihem kupčijo. Trgovec je plačal za mene 4 funte in 1 konja. Že prvo noč sem si ustvaril pri novem gospodarju načrt za pobeg, ki mi je tudi uspel, ker se je trgovec ukvarjal s pripravami za petelinji boj, ki bi se naj bil vršil drugi dan in ni dovolj pazil name sužnja.« Ce spremila tloicfta sreča... Ferdinand Rabier, pred kratkem umrli podpredsednik francoskega senata, je imel v celem svojem življenju srečo. Napram vsem udarcem usode je bil osiguran in je večkrat kakor čudežno ušel smrti. Pred par leti je za-vozil v osebni avto, v katerem se je peljal Rabier v senat, tovorni avtomobil v polnem diru. Osebni avto je vrgel sunek ob steno hiše, da se je ves razbil, šofer je obležal pri priči mrtev, Rabier se je izkopal izpod ruševin vozila brez vsake najmanjše praske in je le bil bled vsled trenutno prestalega strahu. Nekaj let za tem se je zgodilo zunaj na podeželskem lovu, da se je sprožila neki neprevidni Parižanki neosigura-na puška. Rabier, ki je stal komaj tri korake od ženske, je dobil celi naboj šiber v srebrno cigaretnico, koje pokrov je bil liki rešeto preluknjan, a niti eno zrno ni prodrlo do kože. Ne baš dolgo pred smrtjo se je vozil Rabier z nočnim ekspresnim vlakom iz svojega volilnega okrožja nazaj proti Parizu. V vlaku je imel to smolo, da je na potu proti stranišču zamenjal vrata. V poltemi je odprl zunanje duri na vagonu in je padel iz vlaka na tir. Vsak drug bi si bil zlomil pri tako silovitem padcu tilnik; Rabierju, ki je že bil prekoračil 70. leto, se ni pripetilo pri tej nesreči prav nič. Peš je šel ob železnici do prihodnje postaje in je nadaljeval pot proti Parizu z drugim vlakom. Tudi volilna sreča mu je bila skozi celo življenje zvesta spremljevalka. Le samo enkrat, in sicer takoj po vojni, je propadel kot kandidat pri volitvah. Časopis njegovega nasprotnika je izšel drugi dan z debelimi nadpisi, ki so oznanjali javnosti napoved: »Rabier ja za vedno vržen s političnega pozori« Sča.« Tri tedne za to prerokbo je sedel Rabier v senatu, kojega član Je ostal do smrti. Poslednje vesli. Zborovanje za zgradbo ceste do Sv. Urbana nad Mariborom. Zadnjo nedeljo se je vršilo dobro obiskano zborovanje glede zgradbe no« ve ceste na Sv. Urbana. Veliko zastopnikov okoliških oibčin, mariborskega mesta in dru« gih odličnjakov je zborovalo v hiši krčmarja A. Jošta. Zbor je otvoril mladi posestnik Joško Hlade od Sv. Križa, ki je poudaril važnost ceste po vrhu Kozjaka, ki bi bila izredno važnega pomena za povzdigo tujskega prometa in v narodnogospodarskem oziiru. Govoril je tudi g. bivši poslanec Zebot kot dober poznavalec obmejnih krajev, in delavni bivši načelnik cestnega odbora v Marboru. Za cesto bo gotovo prispevala država, banska uprava, razne občine in kmetje s prostovoljnim delom. Izvolili so gradbeni odbor, v katerem so zastopani domačini in odlične osebnosti iz Marbora. Vlom v Halozah. V Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah so neznani vlomilci v noči obiskali hišo g. Rudolfa Mionia, bivšega višjega revi« denta v Ptuju. Odnesli so posteljnino, kuhinji sko posodo, galico, vino in žganje, ki sta bila določena kot deputat oskrbniku Emeršiču. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. — Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi na praznik Vnebohoda dne 25. maja 1933, ob 3. popoldne kasaške konjske dirke na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru. Dirke se bodo vršile po določilih kasaških dirkalnih pred« pisov. Vozili bodo po večini svetovnoznani konji muropoljske kmetske reje, ki so že večkrat zmagali na tuzemskih in inozemskih dirkah. Dva samomora v Ljubljani. V Ljubljani si je končala življenje z izpit jem lizola 231etna žena fotografa Brigita Kunčeva. Vzrok samomora so najbrž družinske razmere. — Vsled prostovoljnega zastrupljenja s plinom so našli mrtvo v zajutrkovalnici Krisch v Šolskem drevoredu Marijo Vovkovo, natakarico, doma iz Dobrega polja in rojena leta 1908. Romarjem k Majki Eistrički v vednost. Ka« kor vsako leto, bo tudi letos za slovenske romarje pridiga in pete litanije in sicer v četrtek dne 1. junija, ob štirih popoldne, v petek dne 2. junija pa ob treh. V četrtek zvečer veličastna rimska procesija. Zveza na železnici ugodna tja in nazaj! Prevzamem hranilne knjižnice Zadružne po« sojilnice v Konjicah. Crešnar Anton, Okoška gora 59, p. Oplotnica. 622 Vinogradniki! Gostilno za točenje lastnega vina se odda v najem. Naslov v upr. lista. 621 Proda se viničarija (3 orale) blizu okrajne ceste. Jarenina št. 8. 623 Iščem osebe v vseh krajih, ki bi nakupovale jajca, plačam procente. Pišite na upravo lista. 626 Mladenič, vojaščino prost, pošten, kmetijsko izobražen, želi službo pri posestniku ali veleposestniku s 1. junijem. Poštno-ležeče Gu-štanj pod imenom Mernik. 624 Deklo, katera bi imela tudi veselje z kuhanjem, sprejme Ernest Golob, gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. goricah. 625 Zaključek iz potresa v Kaliforniji. Pred nekaj tedni, kakor smo poročali v. našem listu, je obiskal Kalifornijo v Ze-dinj. državah Severne Amerike hud potres. Sedaj so še le odstranili glavne ruševine in stavbeniki ter inže-nerji proučujejo na li« cu nesreče, kako naj zgledajo za bodočnost kaliforniške stavbe, m Baš ta naravna nesreča je razvozljala y marsičem sporno vprašanje, kako se naj zi« da v potresnim obiskom podvrženih pokrajinah. Najbolj so se obnesle v Kaliforniji visoke stavbe iz betona, jekla ter ste-, kla, ki se lahko prilagodijo pri potresnih' sunkih elastičnemu va« lovanju temeljne zem-i lje. Stavbe iz baš kar omenjenega materija« la so bile po Kaliforniji pri zadnjem potresu le malenkostno poškodovane. NajveS zdrži stavba, katero nosi enotno ogrodje. Vse druge vrste stavki so bile pa hudo priza« dete. Hiše iz opeke itt z lesenim podstrešjem so se izkazale kot po« vsem neodporne. Mo« derni ogromni obseg poslopij električna družbe je ostal nepo« škodovan in je mesto Longbeach med maj« hujšimi potresnimi potresljaji preskrboval z rednim električnim tokom. Potres je pa porušil po Kaliforniji vsa šolska poslopja, ki so bila iz opeke ter »o imela stopn ce in pod« strešja iz lesa. i J OGLASI v „Slov. gospodaijit44 imajo najboljši usp«h! nošo deco. Lov na leve. Birmanska darila Z mogočnim skokom lev na Miho se spusti, pa ta že dosti prej na tleh leži. Razjezi lev se prav opasno in kliče Mihi gromoglasno: »Kaj hočeš šale zbijati z menoj? Požrl te bom in mir s teboj!« Zdaj osel prav junaško zine in brž za bedro leva prime. Z zobmi mu iztrga kos mesa, da lev od boli drgeta. kot ure, zlatnine in srebrnins dobite naj ceneje pri JAKOB MULAVEC Maribor, Kralja Petra trg 1 A lev tam tuli vse glasneje, tako da šibijo se veje. Sedaj še Miha je pozoren in vidimo, da ni okoren, ker teče, kar le teči zna, in osel se za njim poda. Pred njima lev se hipoma pojavi, Mihi lasje se ježijo na glavi. Miha se pa domov poda in leva lepo v cirkus da. Gospod pa mu denarce šteje in Miha se sladko nasmeje. (Dalje sledi.). Naš Miha res junak je lep, on prime leva uprav za rep. Odtrga mu kar repa pol, da prime leva strašna bol. Ko spet se lev za skok pripravi, mu Miha gramofon nastavi, a glasbo lev tako črti, da nezavesten obleži. Naš Miha vrv iz torbe vzame in leva za dve nogi vjame. Za rep ga oslu še priveže in, hajd, iz gozda. Pa je že levinja videla vso stvar in hoče zase Miho v dar. Živali pa le veseli, da strašni lev jih zapusti. ¥¥ i® — Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo «mell primerjati s Sv. pismom. Pa te moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to ¿otovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o Čemer nam poročajo •v. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v t«m svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki Bnižšni nikup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče «oe: Novi zakon (obseg knjig« 541 strani) stane broliran Din 6'—, polplatno vezan Din 8"— in celoplatno vezan Din 15'—, Pri teh cenah se plača papir in knlgovezniško delo. Vse prestavljanje lolrofiiii nit D 1 — 1. -______J _ i___I ____1__* __1 ' _ 0*1 J Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. TIskarna sv. Cirila, v Mariboru. M*» Iščemo zanpnike-ce vseh slojev in v vseh krajih, katerim zagotavljamo pri povoljnem poslovanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na upravo lista pod »Bodoči uradnik«. 611 Proda se po zelo nizki ceni 2 motorja, uporabna za vsaki pogon, 6 k. s., eden na bencin, drugi ni surovo olje, Matija Podgore-lec, Letnica, Ormož. . ; _ 610 Prodam posestvo v Vojniku. Naslovi Elizabeta I Pukmeister, Vojnik. '•>»» .