NOVO MESTO, 21. a 1979 LETO IX. ŠT. 2 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-l gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNI SKUPNOSTI TOVARNI ORLAM LAROD NOVO MESTO poziv velja za vse! Ob sprejemanju zaključnega računa v letu 1978 V zadnji številki smo med operativnimi podatki posredovali tudi oceno izvršitve srednjeročnega plana. Za upravljalce bo prav gotovo zanimiva primerjava med oceno uspešnosti gospodarjenja v letu 1978 na osnovi operativnih pokazateljev (doseganje norme, doseganje plana proizvodnih minut in prodaje, stroški, nivo osebnih dohodkov itd.) in dejanskega obračuna. Dobra volja in lepi delovni uspehi. 1. Slika za OZD LABOD po konsolidirani bilanci je slede- ča: Ocena v zadnji Dejansko doseženo v 000 din številki lista po bilanci 31. 12. 78 Index Celotni prihodek 539.000 527.997 97,9 Porabljena sredstva 308.625 302.495 98,0 Dohodek 215.432 225.501 104,6 2. Ugotovitev in delitev celotne- ga prihodka za leto 1978 po bruto načeluje: v 000 din Celotni prihodek 577.174 Porabljena sredstva 339.507 Dohodek 237.666 Davki in prispevki 10.418 Pogodbene obveznosti 13.817 Prispevek za DSSS 15.143 Pospešena amortizacija 2.875 Čisti dohodek 193.413 Za osebne dohodke 146.329 Stanovanjska izgradnja 8.497 Prehrana med letom 8.324 Svobodna menjava dela 3.349 Sklad skupne porabe 11.777 Ostanek za sklade (akumulacija) 18.009 - od tega: za posojilo za nerazvite 4.341 za rezervni sklad 5.637 za poslovni sklad 5.155 za amortizacijo nad predpisano stopnjo 2.875 Čeprav je dosežen dohodek ugodnejši od ocene je vzrok v izrednih izdatkih, ki jih pa ope-rativno-planski podatki ne zajemajo. C e ta vpliv izločimo, dobimo neverjetno vsklajeno razmeije med oceno in dejanskim bilančnim obračunom. To pa pomeni, da so planske zasnove in operativno zajemanje podatkov pravilno zastavljene. Navedeni podatki so zbir bilanc vseh TOZD in DSSS in jih ne kaže prikazovati po TOZD, ker so bili objavljeni že v Poslovnih Biltenih. 3. Značilno je, da so dosegli poslovni stroški in osebni dohodki višjo raven od planiranih in so v primerjavi z letom 1977 znašali: 4. Skupna ugotovitev ustvarjanja in delitve dohodka je: 1) Dohodek je rastel hitreje kot osebni dohodki in skupna poraba; 2) Akumulacija je rastla hitreje kot dohodek, osebni dohodki in skupna poraba, kar je v skladu z resolucijo o ekonomskem razvoju Slovenije in Jugoslavije za leto 1978. Kljub pozitivnim razmerjem v delitvi dohodka, moramo resno razmisliti o stopnji akumulacije v odnosu na lastna angažirana sredstva, ki znaša komaj 10,2 % od poslovnega sklada in je za 5,5 % manjši kot znaša stopnja inflacije. Tudi poslovnim stroškom, ki so sicer pora-stli manj kot osebni dohodki in akumulacija, moramo posvetiti (Nadaljevanje na 2. str.) Index 78/77 Poslovni stroški 119,4 Dohodek 128,1 Obveznosti iz dohodka 121,8 Osebni dohodki 123,1 Del dohodka za skupno porabo 125,5 Del dohodka za poslovni sklad (akumulacija) 135,8 poziv velja... (Nadaljevanje s 1. str.) v letu 1979 posebno pozornost (zlasti v nekaterih proizvodnih TOZD in TOZD Commerce). 6. V Biltenu št. 12/79 so bili prikazani tudi posebni vplivi na ustvarjanje in delitev dohodka v posameznem TOZD (T1P-TOP 1 miljon din dohodka za prehod na cene proizvodov po vrednosti surovine, LIBNA Krško investicijsko vzdrževanje, rezervacija dohoda za riziko itd). Kljub takemu vplivu sta se TOZD T1P-TOP in sedaj TOZD „ZALA” Idrija odločili, da izplačata „dobiček” ob 8. marcu le po doseženi obračunski stopnji za leto 1978, za kar jim gre ocena družbene zrelosti in doslednosti. 7. V letu 1978 smo v primerjavi z letom 1977 dosegli povečanje izvoza za 18,8%, ki je znašal skupaj 82 milijonov 310 tisoč din ali 4,510.000 USA dolarjev. V tem ni upoštevana uvožena surovina za predelavo (Lohn), ki je znašala preko 4 miljone USA dolarjev. Poseben uspeh smo dosegli pri klasičnem izvozu na konvertabilno področje, nazadovali pa smo pri Lohn - poslih, kar kaže na uspešno izvrševanje planske usmeritve izvoza. 8. ZAKLJUČEK: Ko je delavski svet delovne organizacije na zadnji seji razpravljal o zaključnem računu za leto 1978 in o gospodarjenju v preteklem letu je ugotovil, da so vse TOZD in DSSS uspešno izpolnile planske naloge. Kritično pa je ocenil prekoračeno rast planiranih poslovnih stroškov kot tudi osebnih dohodkov. Zato bo o tem vprašanju še razpravljal na prihodnji seji, ko bo dana primerjava leta 1978 s planom za leto 1979. Posebna pohvala za uspešno delo gre vsem družbeno-politič-nim organizacijam, zlasti OO sindikata in DS, ki so z vso družbeno odgovornostjo in samoupravno zavzetostjo izvršili nalogo ob zaključnih računih tako, daje vsak delavec, kije to želel, dobil resnično podobo o gospodarjenju v letu 1978, o premoženjskem stanju 31. 12. 78 in o delitvi dohodka. Bodimo tako zavzeti, kritični in dosledni tudi skozi vse leto 1979! Glavni direktor ZDRAVKO PETAN 5. Posebna ugotovitev velja tudi za višino osebnih dohodkov, ker so zastopani takole: osebni dohodki prevoz na delo prehrana SKUPAJ: 61,2% vseh poslovnih stroškov 1.5 % vseh poslovnih stroškov 3.5 % vseh poslovnih stroškov 66,2 % vseh poslovnih stroškov Če upoštevamo, da namenja- ne porabe in 8,497 tisoč din za mo iz čistega dohodka še stanovanjsko izgradnjo, dobimo 11,777 tisoč din za sklad skup- jasno sliko kako pomembno po- stavko predstavljajo osebni stroški v strukturi vseh stroškov. ' Vse primerjalne kazalce uspešnosti gospodarjenja smo v primerjavi z letom 1976, 1977 in L polletjem 1978 že objavili v Biltenu št. 10/79, v primerjavi s celotnim letom 1978 pa bo to možno šele po prejemu podatkov od SDK, zato prikazujemo le dohodek na delavca, kije znašal: Dohodek na delavca 1976 1977 1/78 1978 din din din din Povprečje podsk. SFRJ VO 60341 77887 46912 PŠ 59686 79392 52838 Povprečje SRS 80246 106221 63887 LOČNA 64317 95407 63824 129342 LIBNA 67996 96640 55386 116739 DELTA 70751 90267 61072 125936 TIP-TOP 57099 74410 71346 127443 temenica 65041 92099 70475 125312 COMMERCE 118653 213657 DSSS 157987 ======= LABOD 73961 97867 70695 135499 posvetovanje o standardizaciji Nekatere temeljite spremembe v jugoslovanskih standardih v zadnjem času so vzrok, da tudi člani DITT povečamo dejavnost na tem področju. Zlasti je tu pomemben novi zakon o standardizaciji, ki je bil sprejet v letu 1977. V decembru 1978 je bil sprejet in objavljen standard JUS. F.AO. 011 glede označevanja, obeleževanja in pakiranja tekstilnih proizvodov, vendar je ta standard trenutno še v tisku. Veljavnost pa je določena s 1. avgustom 1979. Vzporedno s tem pa so v zaključni fazi še nekateri drugi standardi, ki se nanašajo na konfekcijsko proizvodnjo, hkrati z njimi pa se vključujejo definicije telesnih mer in način koriščenja piktograma. Vse to je narekovalo, da je bilo v okviru DITT-Dolenjske 22. februarja 1977 organizirano posvetovanje o standardizaciji, kjer so bile obravnavane sledeče teme: 1. Standardizacija — vloga in organiziranost, 2. Zakon o standardizaciji, 3. Jugoslovanski standardi za tekstilno panogo. Navedene teme sta pripravila dip. ing. Branko Jedelovčnik iz Novo-teksa in ing. Ciril Jenko iz Laboda. 4. Označevanje in obeleževanje tekstilnih proizvodov in novosti na področju JUS. Predavanje je pripravil dip. ing. Savič Stanko-strokovni svetovalec pri Jugoslov. zavodu za standardizacijo. 5. Kontrola kakovosti izdelkov s strani inšpekcijskih služb. Predavanje je pripravil dip. ing. Stojanovič Miroslav -republiški tržni inšpektor. Vsa predavanja so bila zelo dobro izvedena, tako da se je na tej osnovi razvija živahna razprava. Žal je časovna omejitev in obsežnost tem omejila diskusijo le na najaktualnejša vprašanja kot so: - sistemi označevanja veličin konfekcijskih izdelkov, kvaliteta tkanin in definicija napake, — obravnava 8. člena zakona o standardizaciji, ki predpisuje organiziranost kontrolne službe (vhodna, medfazna in končna kontrola), vloga in pristojnost zvezne in republiške inšpekcijske službe na področju tekstilne idustrije in kazenske sankcije glede napačnega deklariranja izdelkov. Pomembna je bila tudi razprava glede večjezičnosti pri označevanju izdelkov (to vprašanje še vedno rešuje ZIS, čeprav je naš zakon že sprejel rešitev, ki pa verjetno ni ustrezna glede izdelkov netrojne vrednosti). Z oziroma na kvalitetno predavanje in razpravo, ki se je odvijala, je bilo posvetovanje vsekakor koristno, zato je IO DITT Dolenjske sklenil, da se tudi v bodoče organizirajo podobne oblike izobraževanja. Ing. ŠKRINJAR dogovarjanje o letošnji politiki cen Politiko cen proizvodov in storitev kot enega od elementov ekonomske politike izvajamo že vrsto let tako, kot to določajo zvezni in republiški (družbeni) dogovori. Ukrepi in vsakoletne kvantifikacije možnih rasti cen posameznih izdelkov in storitev v teh dokumentih izhajajo iz temeljnih ciljev in nalog, ki so določene v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja za tekoče leto. Iz leta v leto se s temi dokumenti odločno zavzemamo za politiko ekonomske stabilizacije in za čimbolj umirjeno rast cen na vseh področjih. Žal pa nam podatki iz analiz in ocen o uresničevanju politike cen kažejo, da je dejanska rast cen na domala vseh področjih mnogo višja od dogovorjene in da prihaja že nekaj let do izrazitih prekoračitev predvsem na področju cen storitev. V tem sklopu pa predvsem do prekoračitev cen vseh vrst komunalnih storitev. Za rast cen v naši republiki ni bilo značilno samo to, daje bila le-ta nasploh močno drugačna in višja od predvidenih rasti cen v letnem dogovoru, ampak da je bila ta rast vsako leto mnogo višja od rasti cen v Jugoslaviji. Tako je bila lani npr. rast cen proizvajalcev industrijskih izdelkov v SR Sloveniji večja za 46,2 % cene na drobno so bile večje za 15,3%, komunalne storitve za 67,8%, stanarine (z obratovalnimi stroški in zemljiškim prispevkom) kar za 101,3, %, cene življenjskih potrebščin pa 18,4%. Razlogov, ki so pogojevali tako visoko rast cen in s tem neustrezno izvajanje dogovorjene politike cen ter rast stopnje inflacije, ni bilo malo. Najpomembnejši vpliv na taka gibanja so imela realna gospodarska gibanja, ukrepi na področju ekonomske politike, spremembe v razvoju kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja in razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Iluzorno bi bilo pričakovati, da najrazličnejša neskladja, kot pomembni generatorji avtonomne rasti cen, ne bodo vplivala na izvajanje politike cen tudi v letošnjem letu. Tega so se zavedali tudi nosilci načrtovanja politike cen v 1979 letu, ki so po temeljiti analizi in oceni vseh prej omenjenih dejavnikov že pred koncem lanskega leta koncipirali izhodišča za izvajanje politike cen iz pristojnosti republike in slovenskih občin, kajti dvom v smotrnost dogovarjanja o izvajanju politike cen, kakršni smo bili priča, je bil grobo prisoten zaradi izrednih pritiskov na cene in s tem nevarnosti, da bi bili vsi predvideni okviri rasti preseženi, še preden bi se dogovorili zanje. Omenjeni izhodišča so vsebovala celovit pregled vseh zahtevkov po rasti cen v združenem delu in pregled dejansko možni rasti cen v naši republiki ter pregled ukrepov, ki naj bi zagotoviti izvajanje politike cen na vseh ravneh. Na podlagi stališč in mnenj iz razprav o teh izhodiščih je bil pripravljen osnutek družbenega dogovora o ukrepih za izvajanje politike cen, katerega podpisniki niso več samo izvršni sveti družbe- nopolitičnih skupnosti, ampak številni drugi dejavniki, ki soodločajo o cenah. Da bi letos zagotovili bistveno nižjo rast cen v primerjavi z letom 1978 in s tem dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije, določa dogovor, da bodo naloge vseh omenjenih udeležencev usmerjene v odločno zaviranje rasti inflacije, v pripravo in sprejem novih sistemskih rešitev na področju cen in primarne delitve, večanje odpornosti gospodarstva za inflatorne pritiske s svetovnega trga idr., saj bo dolžnost vseh teh udeležencev skrbeti za to, da cene proizvajalcev industrijskih izdelkov ne bodo porasle za več kot 10%, cene na drobno in življenjskih potrebščin za 13 % in cene storitev za 9,5 % skupno z 1 % rastjo na račun stanarin. Bistveno počasnejša rast cen bo veljala zlasti za cene komunalnih storitev, in sicer v tistih občinah, kjer so bile cene lani precej nad dogovorjenimi okviri politike cen. V marsikateri občini ■ bodo zato morali letos upoštevati z zvezno resolucijo določeni proračun prekoračene rasti cen v 1978. letu, predvsem pa zagotoviti diferencirano in selektivno rast cen nasploh in še zlasti počasnejšo rast cen komunalnih storitev. Vseh omenjenih temeljnih nalog s področja trga in cen pa ne bo mogoče uresničiti, če ne bo dohodek združenega dela rezultat večje storilnosti, gospodarske učinkovitosti, ekonomičnosti poslovanja, uveljavljanja dohodkovnih odnosov, boljše organizacije dela ter boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ob večjem obsegu proizvodnje in izvoza. Sproti bo treba analizirati razmere na področju preskrbe, sprejeti selektivno davčno politiko, uveljaviti novi zakon o sistemu cen in družbeni kontroli cen ter vrsto drugih sistemskih predpisov. Vse družbenopolitične skupnosti bodo morale čimprej sprejeti konkretne programe za izvajanje politike cen v letošnjem letu. Med udeleženci družbenega dogovora in drugimi dejavniki so v prvem sklopu javne razprave bile izoblikovane številne splošne in zelo konkretne pripombe. Na podlagi njih je bil osnutek preoblikovan v predlog dokumenta, ki je pravkar ponovno v razpravi in presoji pri udeležen cih družbenega dogovora, ki bodo dolžni dogovorjeno politiko cen izvajati, jo sproti spremljati in analizirati njeno uresničevanje. tozd zala se predstavi Naj v grobem predstavim temeljno organizacijo združenega dela „ZALA” Idrija, ki se je formirala v začetku tega leta. Naša temeljna organizacija združenega dela šteje 106 delavcev, od tega je 99 delavcev v neposredni proizvodnji. Naš kolektiv je sorazmerno mlad, tako po letih kot po stažu, saj je 55 odstotkov delavk mlajših od 30 let. Ker pa je med nami veliko mladih mamic, predstavlja to sorazmerno velik problem pri vodenju proizvodnje. Ob dnevu žena smo proslavljali 10-letnico obstoja tovarne. Pri tem smo podelili jubilejne nagrade ob 10-letnici dela 18 članom kolektiva, ter povabili na proslavo prvega upokojenca iz naše delovne sredine. V preteklem letu je kolektiv občutil močan zunanji pritisk s strani družbeno-političnih organizacij občine in delovne organizacije „ETA” Cerkno, ki je želela, da bi kolektiv tedanjega TIP-TOP — obrat Idrija, prestopil iz konfencijske v elektro-kovinsko stroko in bi deloval v sklopu ETE. Na zboru delavcev pa se je kolektiv odločil, da ostane še nadalje v konfekciski veji ter na referendumu z 80 odstotno odločitvijo prisotnih odločil, da se konstituiramo kot Temeljna organizacija združenega dela v delovni organizaciji „Labod”. Na koncu naj izrazim željo kolektiva, da bi v nadalje uspešno združevali delo in sredstva z ostalimi delavci Laboda ter tako dosegli čim bolj ugodne poslovne rezultate in s tem tudi čim višjo življenjsko in družbeno raven. ALBINA TUŠAR V prijetno in lepo urejeno okolico TOZD DELTA so zopet zagrebli stroji. V začetku letošnjega leta so se začela dela za izgradnjo lil faze, s katero bo kompleks te temeljne organizacije zaokrožen. Učenci iz osnovne šole Stopiče, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija, so se pridružili čestitkam ob dnevu žena in ob prazniku Laboda. avtomatska obdelava podatkov Kako daleč smo v Labodu z uvajanjem avtomatske obdelave podatkov Tako kot v vseh večjih delovnih organizacijah, smo tudi v Labodu že pred leti začeli razmišljati o prehodu na avtomatsko obdelavo podatkov in sicer predvsem na tistih področjih, kjer se zahteva stalna ažurnost, količina dela pa je velika in jo je ročno vse težje obvladovati. Pri tem smo imeli pred sabo dve možnosti: razvijati svoj računalniški centar ali za avtomatsko obdelavo koristiti usluge od enega obstoječih centrov za avtomatsko obdelavo podatkov. Razvoj lastnega računalniškega centra v takem obsegu, ki bi zadoščal vsem potrebam Laboda, bi zahteval poleg znatnih finančnih sredstev za nakup računalnika (najmanj 10 milijonov dinarjev) tudi celoten team strokovnih delavcev — organizatorjev, programerjev in operaterjev. Takoj smo lahko ugotovili, da ne bo možno zagotoviti potrebnih sredstev niti potrebnih strokovnih kadrov. Vprašljivo pa je bilo tudi to, če bi dobili dovoljenje za uvoz potrebne opreme. Druga možnost pa je pomenila, da se pogodbeno vežemo na eno od delovnih organizacij, ki ima računalniški center in bi nam pomagala pri izdelavi potrebnih programov ter prevzela redno obdelavo podatkov. V letu 1975 smo se končno odločili in sicer za tretjo t. j. kombinirano varianto. Nabavili smo manjši knjigovodski računalnik DARO-1840, vhodno nemške proizvodnje, ki dela z magnetnimi karticami in je zelo primerna za obdelavo finančnega knjigovodstva. Cena tega računalnika z vso pripadajočo opremo, je bila 1,2 milijona dinarjev. Potreben program nam je pripravil Birostroj Maribor tako, da finančno knjigovodstvo za vse TOZD-e in delovno skupnost obdeluje na tem računalniku že od 1/1-1976 dalje. Kapaciteta računalnika je s tem izkoriščena približno 60 %, zato obstaja možnost, da bi postopoma prešli še na obračunavanje osebnih dohodkov na tem stroju. Istočasno, t. j. s 1/1-1976 pa smo pričeli z avtomatsko obdelavo fakturiranja in sicer v ra- čunskem centru tovarne zdravil Krka Novo mesto. Za zajemanje potrebnih podatkov za fakturiranje, smo v letu 1975 nabavili lastno opremo (luknjač in veri-ficirko) v vrednosti 200 tisoč dinarjev. V lanskem letu smo se odločili, da razširimo avtomatsko obdelavo tudi na knjigovodstvo gotovih izdelkov in na knjigovodstvo kupcev. To predstavlja pomembno racionalizacijo dela, ker računalnik za obdelavo knjigovodstva gotovih izdelkov in za obdelavo knjigovodstva kupcev koristi velik del podatkov, zbranih za potrebe fakturiranja. Ker nam, za to potrebnih programov niso mogli izdelati v Krki, so nam jih izdelali strokovni sodelavci CAOP v Novo-lesu in s 1/1-1979 smo odpovedali koriščenje uslug strojne obdelave v Krki in pričeli z obdelavo v Novolesu, ki nam je dal na razpolago kapacitete za sedanji obseg obdelave in za morebitno povečanje v prihodnje. Avtomatska obdelava podatkov pa zahteva veliko mero kvalitete pri zbiranju in pripravi podatkov. Od kvalitete zajemanja podatkov je odvisna kvaliteta obdelanih podatkov, pa tudi čas in stroški obdelave. Prav tu pa je že od vsega začetka naša najšibkejša točka. Pogostost na- pak dosega celo do 10%, kar je povsem nenormalno. Kljub temu, da prizadete delavce, ki izpolnjujejo osnovne obrazce, stalno opozarjamo, ne pride do občutnega izboljšanja. Posledice tega so večstranske: zmanjšana točnost obdelanih podatkov; zamujanje rokov; dodatno delo s popravljanjem podatkov; dodatni stroški zaradi večkratne obdelave podatkov; Da bi vse prizadete delavce ponovno v potankosti seznanili z načinom dela in jim prikazali pomen točnosti oz. posledice slabega in površnega dela, smo dne 3. marca 1979 organizirali triurno instruktažo, ki so jo vodili strokovni delavci centra na AOP iz Novolesa. Neposredno pred tem pa je bilo tudi kratko predavanje o avtomatski obdelavi podatkov, ki so se ga udeležili vodilni in vodstveni delavci TOZD Commerce in DSSS. Temu pa je sledil še ogled CAOP v Novolesu. Ogledali smo si naprave in celoten potek obdelave naših podatkov. Koriščenje računalnikov postaja v sodobnem poslovanju vse večja potreba oz. nujnost, ker bomo le tako lahko, ob vse večjem obsegu dela, obvladovali posamezna področja točno in pravočasno. praznik naše delovne organizacije Praznik dneva žena je tudi praznik naše delovne organizacije. Letos je Labod praznoval 55 let svojega obstoja. Pot, ki jo je prešla naša tovarna, ni bila Lahka Mnoge težave so zahtevale veliko odpovedovanja, s tem pa tudi trdno vero in voljo. Zato so bili uspehi še toliko lepši! Od skromnih začetkov, pa do današnjih osmih Labodovih družin so bile naše žene tiste, ki so prevzele breme ekonomskih in drugih težav z neomejano vero v to, kar danes že imamo in v vse, kar gradimo za prihodnje dni. Več kot 80 odstotkov žena, ki poleg svojega često normiranega dela, opravljajo tudi mnoge funkcije v samoupravnem in političnem življenju, ustvarja razvoj in napredek ne samo naše delovne organizacije, ampak celotnega družbenega življenja. Odkar je v letu 1963 delavski svet sprejel sklep, da osmi marec praznujemo kot praznik Laboda, ga vsako leto praznujemo uspešnejši in zelejši. S ponosom se lahko ozremo na uspehe, v katere je vtkano delo in trud slehemegr zaposlenega. Ob našem prazniku in ob dnevu žena pa so veljale še posebne zahvale vsem družbenopolitičnim delavkam, ki so mnoge svoje proste ure žrtvovale za delo izven delovnega mesta, za izpopolnitev in dograditev samoupravljanja, za še trdnejši in za še lepši jutri. V vseh naših temeljnih organizacijah so se vrstile svečanosti ob našem prazniku. Po celi Sloveniji smo Labodovi delavci dali osmemu marcu, s tem, da je to tudi naš praznik, še posebno obeležje. PRIZNANJE DELAVCEM TEMENICE Po sklepu delavskega sveta TOZD TEMENICA iz Trebnjega, ki je ugotovil da je 10 odstotkov delavcev v letu 1978 dovršilo največ minut, se izreče javno priznanje z objavo v našem glasilu. Seznam najuspešnejših delavcev: Šavrič Ivanka, Zupančič Ivanka, Rajkovič Jožefa, Groznik Marinka, Grmovšek Angela, Lokar Magda, Grez-nik Majda, Mrvar Jožefa, Horvat Kristina, Krevs Jožefa, Zidar Marija, Hajdinjak Frančiška, Fortuna Ana in Skube Ana. kako živi tozd tip - top Iz vsebine aktivnosti organov upravljanja: 5. februarja 1979 je bila 10. seja delavskega sveta TOZD TIP-TOP, ki je razpravljal o poročilu inventurne komisije za leto 1978, nadalje je sklepal o reorganiziranosti in imenovanju članov komisije za ustanovitev Temeljne organizacije združenega dela v obratu Idrija, o razpisu referenduma in o sprejemu samoupravnih sporazumov o razporeditvi pravic in obveznosti med Temeljnimi organizacijami združenega dela, o združevanju dela delavcev v Temeljni organizaciji združenega dela Idrija in o statutu TOZD Idrija. Delavski svet je obravnaval tudi pisma 46 delavk brigade 2100 in 3100 in odgovor glavnega direktorja tov. Petana ter sklep glede višine akontacije za januar 1979. Člani delavskega sveta so aktivno posegli v razpravo po posameznih točkah dnevnega reda. SPrejet je bil tudi sklep, da se zaradi ustanovitve TOZD Idrija razpišejo nadomestne volitve za člane delavskega sveta. Zbor delovnih ljudi TOZD TIP-TOP Ljubljana je imel 23/2-1979 obsežen dnevni red in sicer: — delavci in delovni ljudje so na osnovi uvodnega pojasnila direktorja TOZD razpravljali o gospodarjenju svoje in ostalih TOZD ter DO Labod. Soglas- no so potrdili zaključni račun za leto 1978, o formiranju skladov in razdelitvi ostanka dohodka za leto 1978. - Delavci in delovni ljudje so na zboru zadovoljivo sprejeli vsa pojasnila in problematiko, proizvodnje, prodaje in ustvarjenega dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka v vseh TOZD delovne organizacije Labod, ki jih je podal glavni direktor Zdravko Petan. - Na zboru delovnih ljudi so delavci in delovni ljudje soglasno sprejeli samoupravne sporazume samoupravnih interesnih skupnosti s področja zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva Skupščine občine Ljubljana — Bežigrad. - Po končanem zboru delovnih ljudi je bila sklicana TRIBUNA, kot oblika medsebojnega obveščanja o problemih, ki se pojavljajo pri delu. Vsebina „tribune” je bila namenjena odgovorom na vprašanja delavcev iz neposredne proizvodnje, direktorju TOZD in glavnemu direktorju, ki je ostal z delavci do izteka tribune. Odgovarjal je na mnoga vprašanja, ki sojih delavci postavili ustno oz. že pred tem v pismeni obliki. Iz vsebine aktivnosti družbeno političnih organizacij: Osnovna organizacija sindikata je imela v letošnjem letu dve seji na katerih so prisotni razpravljali o: zaključnem računu TOZD TIP-TOP Ljubljana in gospodarjenju v letu 1978, o uresničevanju Zakona o združenem delu, o raznih socialinih in ekonomskih vprašanjih delavcev, o pripravah na proslavo dneva žena in praznika delovne organizacije Labod, ki bo 8. marca in o nadaljnjih nalogah osnovne organizacije sindikata v naslednjem tromesečju. Osnovna organizacija ZKS TOZD TIP-TOP in TOZD COMMERCE enota Ljubljana je razpravljala o financiranju za člane Zveze komunistov Jugoslavije o nadaljnjem poslabšanju položaja v jugovzhodni Aziji in sestavi informacije za občinski komite ZKS Ljubljana — Bežigrad. V nadaljevanju seje je razpravljala osnovna organizacija o izvedbi nadomestnih volitev za delavski svet, evidentirala je kandidate za delavski svet in predsednika ter namestnika delavskega sveta, ki so posledica odhoda članov delavskega sveta iz TOZD in odcepitve obrata Idrija v samostojno TOZD. Hkrati je osnovna organizacija evidentirala tudi člana za centralno delavsko kontrolo delovne organizacije Labod, ki ga delegirajo vse temeljne organizacije. Iz vsebine aktivnosti združenih, splošnih in posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti: Delavci in delovni ljudje so v letu 1979 preko delegatov samoupravnih interesnih skupnosti razpravljali o programih in poročilih s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana - Bežigrad in skupščine mesta Ljubljane. Redno se sestajajo tudi konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti in zbora združenega dela kjer razpravljajo o pomembnih vprašanjih razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti občine in mesta Ljubljana. ANICA GAŠPERŠIČ Zunanjost TOZD TIP-TOP naši vsakdanji odnosi Etika - beseda, ki jo po-mvadi pripišemo zdravniškemu poklicu. Pa vendar se ne tiče le medicine. Etika je nauk o nravoslovju, je celotnost načel o dolžnostih sočloveka, torej o odnosih v našem vsakdanjem življenju. Pravzaprav so ti odnosi vse lepši, vse vljudnejši Prišlo nam je „pod kožo”, kot se temu reče, da se spontano opravičimo, da si dajemo prednost, da se po telefonu predstavimo. . . skratka, naučili smo se biti vljudni. Vendar to še ni vse. Da bi zadostili etičnim načelom, je potreben korak naprej. Ne samo, da zadostimo splošno ali pravno postavljenim normam, stremeti moramo, da bodo naši odnosi vse bolj človeški - humani. Kolikokrat si povemo to ali ono resnico na boleč in žaljiv način in pri tem rečemo, da smo odkriti, da želimo samo dobro! To isto resnico bi lahko povedali drugače, bolj taktno in šele tedaj bi se lahko sklicevali na našo dobro željo. Našo etično dolžnost moramo izpolnjevati v imenu socialističnega humanizma. To je beseda, ki zahteva dosledno človečnost, enakost med narodi, rasami in med posamezniki, ki terja človeško dostojanstvo in popoln razvoj osebnosti. V naši družbi bi moral biti socialistični humanizem prisoten v vsakem trenutku in posod med nami Ne sestavljajo ga samo „velika dejanja". Ne, iz drobnih vsakdanjih odnosov sije naša socialistična zrelost in prebujenost. Potruditi se moramo, se vzgajati, da bomo lahko zadostili etičnim načelom. Naučiti se moramo potlačiti našo ne-čimirnost in kljub naglici, ki nas vedno preganja, znati upoštevati psihično ranljivost sodelavca, pa naj bo ta nadrejeni ali podrejeni. Začutiti to pa ni malo! Le tako si bomo olajšali marsikateri žalostni trenutek in le tako bomo lahko zadostili človeškemu dostojanstvu! L. J. V vseh naših TOZD smo počastili dan žena in praznik Laboda, ob tej priložnosti pa smo zaploskali mnogim jubilantom, K*, • • b: 1 \ "tv B 1 Tri desetletja je tov. Angelca Primc že v Labodu in dobro se sporni , kako se je naša delovna organizacija preimenovala iz Industrije perila v Tovarno perila Labod in nato pred parimi leti v Tovarno oblačil Labsd. Tri imena naše delovne organizacije v treh desetletjih. letošnji jubilanti Ob prazniku naše delovne organizacije TOZD DELTA Ptuj 10 let delovne dobe v DO LABOD: Šega Jožica, Hrovat Zdenka, Lešnik Marija, Solina Štefka, Stergar Anica, Topolovec Marjan II, Slameršak Anica, Topoli-šek Kristina, Herga Silva, Janežič Marija, Krajnc Sonja, Krajnc Marija, Veselko Katica, Kmetec Franc. 20 let delovne dobe v DO LABOD: Bele Marjeta, Kuhar Nežka, Levanič Kristina, Jerič Štefka, Korošec Elizabeta, Matjašič Marija. 30 let delovne dobe v DO LABOD: Kokol Marija I, Druzovič Rozalija, Emeršič Rozalija, Kovačič Elizabeta. TOZD LOČNA — Novo mesto 10 let delovne dobe v DO LABOD Bartolj Alojzija, Božič Fani, Blatnik Zdenka, Cvijanovič Zdenka, Florjančič Kristina, Gotlib Marija, Gorišek Tončka, Kranjc Danica, Kovač Martina, Kic Jožica, Klobučar Marija, Kos Jožica, Lenart Marija, Marenče Jožica, Murn Danica, Mikša Branka, Novak Jožica, Negovanovič Darja, Peterlin Majda, Penca Jožica, Pate Jelka, Perše Edita, Radovanovič Ljudmila, Rifelj Ivanka, Staniša Alojzija, Šime Marija, Zupan Milka, Pavlin Cvetka, Čimer -mančič Jožica, Duh Magdalena. 20 let delovne dobe v DO LABOD Bučar Anica, Darovec Ivanka, Golob Marija, Škoda Slavka, Zgonc Marija, Vovko Eli, Štrumbelj Anica, Košir Jože. 30 let delovne dobe v DO LABOD Primc Angelca TOZD LIBNA Krško 10 let delovne dobe v DO LABOD Arh Jožefa, Andlovič Ivica, Abram Sabina, Alegro Anica, Bevc Zofija, Belas Marija, Ciglar Marija, Colarič Martina, Fuks Verica, Hruševar Alojz, Hočevar Rozalija, Ivanetič Mihaela, Jereb Slavica, Jalovec Anica, Jarkovič Marija, Kostič Zdenka, Kuhar Miroslava, Kavšek Jožica, Kerin Anica, Kodrič Slavica, Kostelac Marica, Mrgo- le Marija, Mustar Terezija, Mu-har Anica, Orešnik Olga, Prah Anica, Pregl Marija, Rabič Nusreta, Radič Jožefa, Starc Antonija, Strle Anica, Špiler Dragica, Stokar Frančiška, Urbanč Marija Vujanovič Kristina, Voglar Vera, Zalokar Stanka, Bernard Marija, Miklavž Jožefa, Glas Zala, Šket Marija. 20 let delovne dobe v DO LABOD Knavs Ana, Bučar Ivanka. TOZD TEMENICA Trebnje 10 let delovne dobe v DO LABOD Cugelj Marija, Mikec Franc, Povhe Ana, Slak Cveta, Vidmer Antonija, Zarabec Antonija 20 let delovne dobe v DO LABOD Gričar Cirila, Skube Ana. TOZD TIP-TOP Ljubljana 10 let delovne dobe v DO LABOD Habič Ladislava 20 let delovne dobe v DO LABOD Fink Štefanija, Jeras Ivanka, Klavžar Ana, Konda Ana, Ko-helj Karolina, Momnek Viktorija, Mramor Marija, Novak Irma, Oven Jožefa, Peterca Branislava, Podražaj Angela, Srovin Rozalija, Šmid Jožefa, Šporar Amalija, Ulčnik Magdalena TOZD ZALA Idrija 10 let delovne dobe v DO LABOD Bajc Metoda, Brus Milica, Brence Marija, Lapajne Mirjam, Hvala Martina, Kogej Nada, Kunaver Jožica, Kumer Lea, Kravos Kristina, Lampe Franc, Lapajne Vera, Likar Danijela, Pavšič Pavla, Permozer Mihaela, Pečirer Nada, Šubič Jožica, Tušar Olga 20 let delovne dobe v DO LABOD Šorli Justina DSSS 10 let delovne dobe v DO LABOD Potrč Lojzka, Bratož Milan 20. let delovne dobe v DO LABOD Mohar Lučka TOZD COMMERCE 10 let delovne dobe v DO LABOD Bobič Jože, Pavlovič Frida, Kralj Boris, Turk Marija, Povše Zdenka, Indof Slava (Lj), 20. let delovne dobe v DO LABOD Golob Anica, Avsec Janez, Boh Jožefa (Lj), Ložar Marija (Lj), Pavlovič Jožica (Lj) Iskrene čestitke vsem jubilantom! Kdo se nebi smejal Neli Eržišnik. Na prireditvi v Novem mestu in v Krškem je do solz nasmejala navzoče. 30 let zvestobe Pričakovala sem mnogo starejšo ženo, pa se mi je prismejala nasproti vendra in mladostna Angelca Primc. Vprašanje: Trideset let je veliko in spremembe, ki jih je prinesel ta čas, so ogromne. Kako jih vidite vi, ko se ozrete nazaj? Odgovor: Kar verjeti ne morem, da je v tako kratkem času — saj čas tako beži — možen tak napredek. Ce se ozrem nazaj, se spomnim mračnih prostorov, mraza, pa tudi lakote. Včasih ni bilo malic, zato smo si pogrele od doma prine-šeno zelje, ali kaj skromnega. Sicer je bilo to prav na začetku, takrat, ko so nas obkrožale še ruževine. Vprašanje: Takrat ste bila mladinka. Ali ste tudi vi pomagala pri čiščenju reševin in pri graditvi nove domovine? Odgovor: Več ali manj smo vsi mladi sodelovali pri udarniških delih. Mnogih akcij sem se udel ežila, popoldanskih in celodnevnih, kakor je bilo pač mogoče. Spomnim se, s kakšnim veseljem smo vsi skupaj takrat delali! Vprašanje: Kaj vse ste pa delali v teh tridesetih letih v Labodu? Odgovor: Pravzaprav sem delala na vseh operacijah. Skupno sem šivala 22 let, zadnja leta pa delam v kontroli. Prav na začetku smo nekatere šivilje same izdelovale tudi cele srajce. V osmih urah sem jih naredila 13, včasih pa tudi 14. Tudi kasneje sem dosegala in presegala normo. Seveda je bilo treba večkrat zelo pohiteti, toda vse se da! Hudo mi je bilo, ko so nekatere sodelavke obupovale in odhajale. Me starejše smo jim dajale „korajžo“, čeprav tudi nam ni bilo vedno lahko. Takrat smo doma gradili hišo. Ni bilo ne denarja, ne posojil, plače pa so bile resnično majhne. Pri vseh težavah sem morala delo za eno leto prekiniti, ker nisem imela varstva za otroka. Malo sem razmišljala, ali se naj vrnem v Labod ali ne. No, po pogovoru z direktorjem Petanom sem se vrnila in tako mi sedaj teče trideset Labodovih let. Vprašanje: In česa se najraje spominjate? Odgovor: Veselja ob preselitvi v nove, svetle prostore, ki pa sedaj znova postajajo tesni. Tako se širimo! V Najlepšem spominu pa mi bo vedno ostal izlet v Sofijo. Labod je takrat prirejal nagradne ekskurzije. Težko sem se odtrgala od doma, saj do takrat pravzaprav nikoli nisem šla nikamor. Pa mi ni bilo žal! Veliko sem videla in vedno se rada spomnim tiste poti. Še štiri leta pravi tov. Primčeva, da bo med nami, potem ga se bo s 55 leti upokojila. Želimo ji, da bi se še naprej dobro počutila, da bi bila zdrava in da bi z delovnostjo in skromnostjo še naprej razveseljevala svojo delovno sredino. praznovanje v libni Osmi marec, mednarodni praznik žena, mater, delavk -samoupravljal k. S trudom so si žene pridobile pravico do praznovanja, težka je bila njihova pot. Ko danes praznujemo, se tega zavedamo, velikokrat pa pozabimo na kmčeko ženo — mater, ki ob svojem vsakdanjem delu ne pozna praznikov. Toda šopek, četudi je skromen, ji zasolzi oči. Tudi v našem kolektivu TOZD LIBNA iz Krškega smo na soboto, 10. marca počastili dan žena in naš praznik. V sklopu praznovanja naše delovne organizacije so bila svečano podeljena priznanja jubilantom, ki so letos deseto ali dvajseto leto v Labodu. V kratkem kulturnem programu je sodeloval tudi pihalni orkester tovarne celuloze in papirja „Djuro Sa-laj“. Svečanosti pa so se udeležili v večjem številu tudi naši upokojenci. Čeprav smo imeli pester kulturni program in nato še zabavo, na kateri so za razpoloženje igrali brežiški fantje, seje naše svečanosti udeležilo dokaj malo predstavnic kolektiva. Čutila se je velika praznina, zlasti v srcih jubilantov. Njihovo delo bi bilo vredno priznanja in pohvale, ki bi jo sodelavci izrazili tudi s prisotnostjo na svečanosti. S svojim nepričakovanim in nenapovedanim nastopom nas je na koncu do solz nasmejala znana humoristka Nela Eržišnik. Za vse prisotne je bilo praznovanje dneva žena in naše delovne organizacije nad vse prijetno. MARIJA ŠTAMFELJ stran 6 stran 7 imamo svojo zbornico Ustanovna skupščina medobčinske gospodarske zbornice v Novem mestu V skladu z zakonom o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, je bila dne 2. 3. 1979 v Novem mestu ustanovna skupščina medobčinske zbornice za Dolenjsko, na kateri sem bil prisoten kot delegat OZD LABOD. Po otvoritvi skupščine, sprejemu dnevnega reda in izvolitvah teles, nujnih za delovni potek ustanovne skupščine, je dosedanji predsednik medobčinskega odbora, tov. Unetič podal poročilo o delu tega odbora, ki je bil ustanovljen 9. julija 1975 in je deloval praktično do te ustanovne skupščine. Navedel je vse osnovne značilnosti poteka in uspeha delovanja tega odbora ter se kritično ozrl na vse neizvedene naloge, težave in slabosti, ki so spremljale delo tega organa v dolenjskem prostoru. Za njim je povzel besedo predstavnik republiške gospodarske zbornice iz Ljubljane, ki je poudaril, da je vsklajevanje naših celotnih družbenih dogajanj z ustavo in zakonom o združenem delu, narekovalo tudi novo vsebinsko prilagoditev delovanja organizacij združenega dela v zborničnih asociacijah in s tem podal tudi okvirno opredelitev za na- vXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXVN.VVNXXVNXVVVVN.NV DELTA OB NAŠEM PRAZNIKU Ob dnevu žena so v TOZD DELTA Ptuj podelili knjižne nagrade najboljšim delavkam, najboljši mladinki in družbenopolitični delavki. Letos so v tem TOZD razširili akcijo za najboljše delavke tako, da je v vsaki brigadi in v režiji dobila nagrado po ena delavka. Vse nagrade so letos pripadale ženskam, nagrajenkam pa ob tej priložnosti čestitamo! Najboljše delavke: brigada 2100 Vavpotič Marija 8100 Pšajd Silva, brigada 8200 Kirbiš Marija, 4100 Petek Marija - III, briggda 3100 Kelc Danuša, 2200 Habjanič Nežka, brigada 4200 Koletnik Kristina - I, 3200 Matjašič Marija, 1100 Mar Anica, brigi da 1200 Zalar Majda, iz proizvodnje režije Vidovič Marjana ter iz splošne režije Krničar Marija. Za najboljšo mladinko je bila izbrana Marija Petrovič II, najboljša družbenopolitična delavka pa Cirila Ivčetič. daljnje preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije. Poudaril je poglavitni namen nove organiziranosti zbornice ki je v tem, da se bo združeno delo na gospodarskem področju ustrezno povezovalo. Tako bodo delavci v združenem delu preko medobčinskih zbornic, splošnih združenj in Gospodarske zbornice Slovenije kar najbolj učinkovito, racionalno in samoupravno vsklajevali posebne, skupne in splošne interese in reševali vprašanja, ki so skupnega pomena in zadevajo hitrejši razvoj, boljše gospodarjenje in poslovanje. Na ta način bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali tisti del samoupravnih pravic in obveznosti v družbeni reprodukciji, ki jih sicer ne morejo v svojih oranizacijah in drugih oblikah poslovnega povezovanja. V razpravo se je tudi vključil delegat KZ Novo mesto, ki je prisotnim predočil kritično situacijo na področju preskrbe s hrano v Novem mestu in predlagal nujne takojšnje ukrepe za sanacijo takega stanja. Tov. Unetič, direktor trg. p. Novo-tehna in dosedanji predsednik medobčinskega odbora GZ je nakazal problematiko trgovine v novomeškem prostoru, tov. Avbar situacijo na področju informativnega delovanja (tisk), delegat Novolesa tov. Pečar pa problematiko razvoja računalništva na Dolenjskem. V nadaljevanju dela skupščine smo delegati z manjšimi korekturami sprejeli statut medobčinske gospodarske zbornice, predlog opredelitve nalog, predlog finančnega načrta za 9 mesecev tega leta, ter pristopili k samoupravnemu sporazumu o strokovnih službah zbornice. Med potekom razprave je kandidacijska komisija, katere član sem bil tudi sam, končala svoje delo in delegati smo začeli z volitvami in sicer: delegatov za skupščino GZ Slovenije, delegatov za koordinacijske odbore pri GZ Slovenije, izvršnega odbora medobčinske GZ za Dolenjsko, ki ga sestavljajo: predsednika, podpredsednikov, sekretarja in članov, sveta, nadzornega odbora, komisije za manj razvita področja, komisije za izumiteljsko, inovacijsko in racionalizacijsko dejavnost, komisije za kadrovska vprašanja. Naj izmed vseh teh izvoljenih organov in komisij navedem samo to, da je bil za predsednika Gospodarske zbornice za Dolenjsko izvoljen tov. Stane Dolenc-Luka, za podpredsednika tov. Unetič in tov. Gole iz Trimo Trebnje in tov. Vladek iz BELT Črnomelj za sekretarja zbornice. JOŽE TEKSTOR uspešno na področju slo Na razširjeni seji odbora za Ljudsko obrambo, ki so se je udeležili tudi predstavniki štaba za Civilno zaščito pri SOb Novo mesto, so prisotni pregledali obsežno in zahtevno delo v letu 1978. Poleg uspešno izpeljane enomesečne vaje ZMAGA 1978 — 1979 je DSSS preko referenta obrambe pomogala in nudila veliko strokovno pomoč tudi ostalim temeljnim organizacijam pri oblikovanju in uveljavljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tih dveh področjih je bilo v delovni organizaciji Labod izpeljanih 268 dni, oziroma 2605 ur. Po Posamenih temeljnih organizacijah pa se je ta dejavnost razvrstila tako: TOZD LOČNA, TOZD COMMERCE in DSSS so opravile 145 dni, oz. 1216 ur, TOZD LIBNA iz Krškega 9 dni ali 101 ur, DELTA iz Ptuja 24 dni ali 366 ur, TOZD TEMENICA 2 dni ali 18 ur in TOZD TIP-TOP 88 dni oz. 934 ur. Za dosežene rezultate, v katere je bilo vloženo mnogo truda, je Labod prejel visoka priznanja tako iz strani skupščine občine, kot tudi republike. Štiri priznanja posameznikom in eno kolektivno priznanje dovolj nazorno kažejo, daje bilo delo nosilcev SLO in posameznikov zares zahtevno, pa tudi dobro izpeljano. Vendar pa vse le ni teklo tako gladko. Iz analize izvršenih nalog iz 12-mesečnega programa dela je razvidno, da vse naloge s področja Ljudske obrambe in Družbene samozaščite niso bile izpeljane, kljub temu, da so se vsi člani odbora zelo prizadevali in da so v poprečju vsi občutno presegli okvirno postavljene norme. Poleg nerešenih zadev iz lanskega leta je v letošnji program dela vnešeno še mnogo več obveznosti. Torej nas čaka še težja bitka. Med drugim bomo izpeljali drugi del vaje ZMAGA 78-79, kri bo zajela tretjo stopnjo pripravljenosti. Dopolniti moramo obrambni načrt ter pripraviti in izdelati varnostni načrt, ki vsebuje varnostno oceno, načrt izvajanja nalog s področja družbene samozaščite, načrt delovanja narodne zaščite po stopnjah od ena do tri ter program samozaščitne aktivnosti nosil- cev SLO. Ob vsem tem pa je nujno rešiti problem kadrov na področju ljudske obrambe civilne zaščite in družbene samozaščite. Preko delavskih svetov bo nujno poiskati rešitev administratorja ter skladiščnega delavca, kot tudi vprašanje skladiščnega prostora za opremo. Ob koncu razprave je tov. Jože Hudelje, načelnik štaba za Civilno zaščito pri SOb Novo mesto prisotnim obrazložil stališče upravnih orggnov SOb do delovne organizacije Labod. Poudaril je, da so udeleženci pokazali veliko zanimanje in skrb za naložene naloge na področju civilne zaščite družbene samozaščite in ljudske obrambe in da je treba nadaljevati z dosedanjo prakso. „Mo-ram priznati, da je stanje v DO Labod zelo dobro. To je mnenje občinskih pa tudi organov na ravni republike. Vaša samokritičnost, ki ste jo izrekli na tej seji, pa zagotavlja, da boste v prihodnjem letu dosegli še večje uspehe/1 je dejal tov. Hudelje. REFERENT OBRAMBE srečanje samouprav- Ijalcev V Kragujevcu je bilo 15. in 16. februarja 11. srečanje samo upravljavcev „RDEČI PRAPOR". Na srečanju se je zbralo 600 delegatov in 300 gostov iz vse Jugoslavije. Delegacijo iz Slovenije, v kateri je bilo 61 delegatov, je vodil tovariš Vinko Hafner, predsednik RS ZS Slovenije. Iz občine Novo mesto sva bila 2 delegpta (Rade Milenkovič iz Splošne bolnice Novo mesto in jaz) ter Dragica Galič, kot član pripravljalnega odbora. Prvo srečanje „Rdeči prapor" je bilo leta 1969 ob 100-letiiici upora delavcev, ki so bili zaposleni v Kragujevških delavnicah. Tema srečanj je vsako leto druga. Letos je bila „Svobodna menjava dela". Pripravljeno je bilo obsežno gradivo, ki nam bo služilo za nadaljne delo. NAd xspreemom in delom srečanja sem bila zelo presenečena, saj smo na vsakem koraku občutili gostoljubje prebivalcev Kragujevca. Deleggti iz Slovenije smo si izmenjali številne izkušnje iz dela samupravnih organov, ki nam bodo služila pri našem samoupravnem in političnem delu. MARICA PRAZNIK zapostavljeno zapisnikarstvo Zapisnik je dokument trajne vrednosti in je kot tak osnova za uresničevanje dogovorov, zamisli, pravic, odločitev, sklepov itd. sprejetih na določenem formalnem sestanku. Z njim potrjujemo dejstva, stanje. Tako je pisanje in oblikovanje zapisnika še kako odgovorna zadolžitev. Cesto pa se zgodi, da ga piše najnižji po rangu, ki je največkrat najmanj kvalificiran za tako opravilo. S tem pa nemalokrat stečejo dragocene misli v prazno. Hudo zgrešeno je mišljenje, da je mogoče vsebino in zapisnik oblikovati pozneje, po sestanku in to s pomočjo tistih, ki so na seji sodelovali. Mnoge raziskave opozarjajo na to, da kako hitro nastopi v človeku proces pozabljanja in kako se z njim kvalitativno in kvantitativno spreminja besedni in nebesedni spomin. Ob primerjanju magnetofonsko - posnetega sestanka in poročila navzočih, ki so bila napisana teden do dva po omenjenem sestanku je bilo ugotovljeno, da so se udeleženci spomnili le 8,4 odstotkov razprave! Hkrati so udeleženci navajali 48 odstotkov takih sporočilo iz zale Naša OOZK TOZD ZALA iz Idrije šteje tri člane od skupno zaposlenih 106 delavcev. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da bomo začeli z akcijo pridobivanja novih članov. Upamo, da nam bo akcija tudi uspela. Kot sekretar OOZK TOZD ZALA menim, da se moramo še posebno sedaj, ko smo se organizirali kot samostojna temeljna organizacija združenega dela, še bolj intenzivno povezovati s člani Zveze komunistov na ravni delovne organizacije. Želimo si skupno pogovoriti o nalogah, ki so pred nami, pa tudi o problemih na nivoju OZD. Dosedanje sodelovanje s člani OOZK TOZD TIP- TOP in z ostalimi člani Zveze komunistov Laboda, nam je dajal občutek zavrženosti. Upamo, da bo v bodoče ta občutek izrinilo sodelovanje in skupno plodno delo. Sekretar OOZK TOZD ZALA MARTINA HVALA Čez teden za šivalnim strojem, v soboto pa v šolski klopi. Tov. Nuša Rabič iz LIBNA je ena mnogih, ki se v naši delovni organizaciji izboražujejo ob delu. enot, ki niso bile točne. Poročali so o stvareh, ki se sploh niso zgodile, ali pa so se pripetile kdaj prej. Psihologi navajajo, da že v prvi uri pozabimo veliko nad polovico tistega, kar bi se radi zapomnili. Po dveh do treh urah nam ne ostane v spominu niti petina. Ob tem pa se začenjajo še kvalitativne spremembe — dvoje ali več enot se stisne v eno, podrobnosti hlapijo, poudarjajo se le stvari, ki so na zapisnikarja naredile velik vtis. Osnovna vsebina bledi. . . Po navedenem je treba reči, da mora biti zapisnikar zares ustrezno pripravljen za svoje odgovorno delo in da mora biti razgledan v stroki, ter da mu vsebina ne sme biti tuja. Imeti pa mora tudi določene osebnostne lastnosti, kot so odgovornost, iznajdljivost, samoiniciativnost pri delu ipd. Zapisnik naj nastaja že med samim sestankom, po seji pa se vsebina le razčleni na obvezne sestavne dele zapisnika. Seveda pa ne nastajajo napake samo pri tistih zapisnikih, ki jih pišejo premalo kvalificirani za tako opravilo. Druga skrajnost je, da postavijo za zapisnikarja visokokvalificiranega strokovnjaka. Tudi tedaj se marsikaj spremeni, celo mnogo več, kot bi si človek mislil. Besedilo postaneprirejeno pogledom tega strokovnjaka, torej je često tako, kakršnega v razpravi s ji oh ni bilo. Tak zapisnik pa tudi ne ustreza resničnosti. Ce razčlenjujemo zapisnik po obliki, govorimo med drugim o stenografskem rednem, kratkem, o sklepnem zapisniku ter o zapisu. Vsem tem pa sp skupne nekatere obvezne sestavine: besedica zapisnik in sicer v zvezi s pridevnikom stenografski, sklepi ipd., redna številka in vrsta sestanka, zbora, kraj, datum, ura začetka in konca sestanka; podatek o udeležbi in o odsotnosti ter podatek o sklepčnosti. Prav tako je treba navesti, kdo je otvoril in vodil sestanek, pri večjem zborovanju jra tudi imena izvoljenih članov predsedstva. Z vabilom mora biti zapisniku predložen tudi dnevni red in njegovi morebitni popravki. Temu sledi vsebina uvodnega poročila, predlogov, razprav po posameznih točkah dnevnega reda in vidno označeni sklepi. Na koncu je obvezen podpis vodje sestanka in zapisnikarja. Prav je, da zapisnik vsebuje tudi postavljene roke za izvedbo nalog in osebe, ki so za to zadolžene (kolektivna zadolžitev, individualna odgovornost). ISKRICE Besede, ki ni bila izrečeva, ne more nihče zlorabiti, j PRjjatelj Na koncu konca, cilj civilizacije ni napredek znanosti In strojev, temveč človeka. A. CARREL industrijske prodajalne V sklopu delovne organizacije Labod delujejo tri industrijske prodajalne, ki s skoraj tremi milijardami prometa po bruto cenah predstavljajo enega najboljših kupcev. Novomeška prodajalna je v lanskem letu dosegla 13.251.062.45 din prometa. Z razširitvijo prostora smo v lanskem poletju dodali srajcam in bluzam še težko konfekcijo, ki je bila pri kupcih zelo dobro sprejeta. Tudi prodajalna v Krškem, ki je z delom začela v mesecu aprilu, je opravičila svoj obstoj. Dosegla je 5.449.268,50 din realizacije, poleg Labodovih izdelkov pa ima na zalogi tudi nekaj izdelkov Svilanita. Prodajalna CM L v Ljubljani pa ima poseben namen. V svojem delovanju ima tudi akcije razstav prihajajočih kolekcij vseh članic CML, s poudarkom na Labodovih izdelkih. Ena od specifičnosti Centra mode je tudi izdelava oblačil po meri, ki predstavlja še posebno kvalitetne usluge te prodajalne. CML je v preteklem letu dosegel promet za 10.301.819.25 dinarjev. V sklopu zaokrožitve TOZD DELTA bo predvidoma v avgustu dokončana še četrta industrijska prodajalna v DO Labod. Delovala bo z enakim asortima-nom, kot ga imata prodajalni v Krškem in v Novem mestu. sejmi, sejmi... Del pomladnih sejmov je že za nami. V Skopju je bil letos prvič organiziran sejem Mode-fest, na katerem je sodeloval tudi Labod. Prisotni smo bili tudi na tradicionalnem sejmu mode v Sarajevu in v Beogradu. Tako kot vsa leta doslej, smo se za beograjski sejem še posebno skrbno pripravili. Labod je imel atraktiven štant, kjer je bilo tudi dovolj prostora za modne revije in za številne gledalce. Mini modne revije so se odvijale na našem štantu štiri krat dnevno. Tokrat sicer nismo bili edini s tovrstnimi prireditvami, saj so našemu vzgledu sledili še nekateri drugi konfek-cionarji. Vendar lahko rečemo, da so bile naše modne revije zelo dobro pripravljene in dobro obiskane. Na sejemskem prostoru smo imeli veliko poslovnih srečanj, zaključevali pa smo v hotelu Jugoslavija. Z vsemi dosedanjimi pomladnimi sejemskimi prireditvami in z našo udeležbo na njih smo lahko zadovoljni. • • • Tudi letos smo si ogledali modne revije nekaterih metra-žerjev. Največji slovenski tekstilni tovarni MTT iz Maribora in Tekstilindus iz Kranja sta v začetku meseca marca na svojih modnih revijah prikazali najnovejše tkanine. Tekstilindusove tkanine so bile prikazane na modelih, ki jih je izdelala naša delovna organizacija, pa tudi nekatere druge konfekcijske tovarne. Ob tem naj povemo, da so modeli, ki jih je Labod izdelal na Tekstilindu-sovo revijo iz njihovih najnovejših tkanin, že vključeni tudi v naše kolekcije, nekateri artikli pa so tudi že v prodaji. Tkanine so v vzorcih drobnega kara, pik in v pepita vzorcu. Labodov največji dobavitelj MTT iz Maribora je na svoji modni reviji prikazal mnoge zanimive in visoko modne tkanine. V sklopu MTT deluje pet temeljnih organizacij združenega dela, ki vključujejo v svoj proizvodnji program po pelin, lahke karo tkanine, tweed, jersy, sukanec, volno itd. Vse te tkanine pa Labod s pridom uporablja za svoje izdelke. Kreatoiji MTT so sami sami izdelali modele, s katerimi so predstavili širok program svojih tkanin. Namen obeh revij je bil približati se kujrcu in končnemu potrošniku. Širokemu občinstvu pa sta obe modni reviji pokazali, kaj smo lepega za novo sezono naredili skupno metražeiji in konfekcionarji. SLAVKO JERMAN Ze na parih sejmih mode je Labod v sodelovanju s članicami CML prirejal ob svojem štantu mini-modne revije. Posnetek je iz letošnjega sejma mode v Ljubljani, kjer so bile naše mini-modne revije edina tovrstna popestritev v sejemskem prostoru. rifll T' *■ '(t Tak je bil začetek 15 desetletij tekstilne industrije na slovenskem Tekstilna industrija se je začela razvijati na slovenskem ozemlju razmeroma zgodaj. Prva podjetja so nastala že v tridesetih letih 19. stoletja. Toda čeprav je njen razvoj dosegel daleč največji obseg v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami, je bila do razpada Avstro-Ogrske obrobnega pomena v okviru celotnega avstrijskega gospodarstva. Ni se razvijala v taki smeri in v tolikšnem obsegu, da bi zadovoljevala domače tržišče, pač pa so morale slovenske dežele tri četrtine tekstilnega blaga kupovati na Češkem in v Avstriji. Podjetniki iz drugih krajev habsburške monarhije, so na slovenskem ozemlju gradili tekstilne tovarne tam, kjer so lahko izkoriščali ugodnosti vodnih sil, bližino prometnih poti in poceni delovno silo. DELE2 ZENA IN OTROK Tekstilna industrija je zaposlovala predvsem ženske, v povprečju je bilo delavk okrog 60 %. Skoraj vse so bile nekvalificirane ali polkvalificirane (priučene) delavke in so bile plačane na akord. Precej je bilo zaposlenih tudi mladoletnih delavcev in otrok. Zaposlovanje otrok in njihovo čezmerno izkoriščanje je imelo za posledico vidno zaostajanje v telesnem razvoju, dasi je to prepovedal že dvorni dekret leta 1842, vendar je leta 1846 v prvih treh predilnicah na Slovenskem še delalo 257 takih otrok. Zakon o obrtnem redu iz leta 1885 je načelno prepovedal delo v nočni izmeni tudi za ženske, vendar je dovoljeval izjeme in ga niso spoštovali. Skoraj vse delavke so delale na akord, medtem ko so moški delali pretežno na urno mezdo. Delovni čas je bil v tovarniških podjetjih od leta 1885 omejen na 11 ur na dan, vendar so bile dovoljene izjeme. Med delom je moralo biti eno uro odmora za kosilo, pol ure pa za malico, če je strnjen delovni čas trajal več kot 5 ur. Čas za odmor ni bil plačan. Do uvedbe kolektivnih pogodb so delovne odnose urejali tovarniški delovni redi, ki jih je morala izdelati vsaka tovarna (Za tovarniška podjetja so šteli take obrate, kjer je v zaprtih prostorih s stroji delalo več kot 20 delavcev). Za spoštovanje delovnih redov so skrbeli obrtni inšpektorati. Pred uvedbo obveznega bolniškega in nezgodnega zavarovanja so si delavci pomagali s samopomočjo; ustanavljali so bolniška in podporna društva, pri tem so sodelovali tudi podjetniki. Podporne blagajne so vzdrževali delavci s samoprispevki, prispevki za podjetnike niso bili določeni. Obvezno nezgodno zavarovanje delavcev je v vsej Avstriji vpeljal zakon leta 1887, bolniško zavoravnje pa leta 1888. Dve tretjini zneska za bolniško zavarovanje so morali prispevati delavci sami, eno tretjino pa delodajalci, vendar prispevki delavcev niso smeli presegati 3 % njihovih mezd. Zavarovanje delavcev za onemoglost, starost in smrt ni bilo uvedeno. TOVARNE RASTEJO Do leta 1941 je bilo v Mariboru zgrajenih 11 večjih tekstilnih tovarn, v Kranju pa 8. Drugod tekstilna industrija ni bila tako osredotočena, tudi tovarne so bile nekoliko manjše. V Ljubljani z okolico so bile 4 tovarne, v Celju 3, v Škofji Loki, Kočevju in Laškem po 2 v Tržiču, Litiji, Preboldu, Grosupljem in Majšperku je bila po ena večja tekstilna tovarna. Manjša tekstilna podjetja in pletilstva so se razvijala v Ljubljani z okolico (10), okrog Domžal in Kamnika (5), v Radovljici (4) , Kočevju (3), Mariboru (12), Celju (6) in Novem mestu (5) ; v Žireh in na Bledu se je razvilo industrijsko izdelovanje čipk in vezenin. PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV Leta 1932 so se vsa prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer, za osemurni delavnik, za plačevanje nadurnega dela s 50-odstotnim poviškom in za zvišanje mezd začenjala in končala s posredovanjem delavskih strokovnih organizacij, delavske zbornice in inšpekcije dela. Delavskih zborovanj, protestnih shodov in stavk ni bilo. Gospodarska kriza se je pač zaostrovala in čeprav v tekstilni industriji ni bilo brezposlenosti, je le močno vplivala na delovne razmere kot stalna grožnja. Komunisti so morali delati v najstrožji ilegali, bili pa so aktivni tudi med tekstilnim delavstvom. Spodbujali so k razrednemu boju, razgajali izkoriščevalske namene tovarnarjev in pozivali delavce k organiziranju. V tekstilni tovarni Hutter in drug v Mariboru je partijska celica 15. oktobra 1932 raztor-sila letake, v katerih je protestirala proti uvajanju denarne kazni za napake v blagu, pozivala na discipliniran in enoten nastop za krajši delovni čas in za višje mezde. Pozivala je, naj se delavstvo organizira v celice in tajne skupine in naj se pripravi, da z revolucijo prevzame tovarne. Mestna policija v Mariboru je osumila in aretirala tri delavce, a jih je morala izpustiti, ker so bila vsa zališanja in preiskave zaman. POZIV DELAVCEM Decembra 1933 so po Kočevju raztrosili letake „Zahte-vajte kolektivno pogodbo", ki jih je izdal mestni odbor komunistične stranke v Kočevju. Letak je pozival delavce: ,,Sami se morate boriti za svoje pravice. Zahtevajte predvsem enako delo za enako plačilo! Zakaj bi bile ženske in mladoletniki za enako delo slabše plačani kakor moški, zakaj inozemci boljše kakor domačini. Če bo vsak od vas šel v pisarno in to zahteval, ga bodo odpustili. Tu morate nastopiti vsi skupaj za skupne interese, za skupno kolektivno pogodbo. Borite se zanjo res enotno, ne glede na politično prepričanje. Zato morate izvoliti iz svoje srede poseben akcijski odbor, ki naj vodi pogajanja za kolektivno pogodbo. Če pa ne bodo kapitalisti ugodili vašim zahtevam, stopite v štrajk. Zvežite se v ta namen z vsemi brezposlenimi in s kmeti v Kočevju in okolici, da pomagajo v skupnem boju. Ne verjemite ne fašistom ne klerikalcem in prav tako ne socailpatriotom! Pod vodstvom Komunistične stranke Jugoslavije stopite vsi v enoten boj z zahtevami: za enako delo enako plačilo! za kolektivno pogodbo! Proti vsakemu izkoriščanju! Za kruh in delo! Na letaku je bil podpis: Mestni odbor v Kočevju Komunistične stranke Jugoslavije. Julija 1934 se je začelo mezdno gibanje predilnice v Litiji; končalo se je s sporazumom, da bo uprava izdelala nov delovni red in ga izročila v razpravo zaupniškemu odboru in strokovni organizaciji. Pri teh razpravah se je pokazal poskus enotnega nastopa Jugoslovanske strokovne zveze in Splošne delavske strokovne zveze. Vendar je bil to šele poskus, ki pa ga je hotela Narodna strokovna zveza že v kali zadušiti. ŠTRAJK TUDI V NOVEM MESTU Jeseni 1934 se je začel štrajk v Novem mestu. V nedeljo, 23. septembra, je Svoboda v Novem mestu priredila izlet v Dolenjske Toplice. Na shodu so razpravljali o neznosnih razmerah v tovarni in sklenili da bodo stavkali, če ne bo šlo drugače. Delavke so takoj naslednji teden predložile tovarnaiju svoje zahteve, a ker jih je zavrnil, je izbruhnil štrajk,kije uspel. jaz in moja sestra Klara Teta Ema je prinesla dva hranilnika, dva prašička Kot dvojčka sta saj ju sploh ni mogoče ločiti Enega je dala meni, enega Klari. Prašička sta iz porcelana, zelo debela, na hrbtu pa imata zelo tanki zarezi Tako sta tanki, da niti z nožem ni mogoče spraviti ven kovanca. Večkrat sem poskusil in zelo me je jezilo, da ne gre. Pa ne gre. Teta Ema je rekla, da morava zdaj prašička pitati z denarjem. Ko bosta polna, ju bomo pa zaklali Prašička se zelo veselita, če ju pitamo z denarjem, je rekla, in vsakokrat zakrulita „runk“. Potem je v vsakega prašička vtaknila dva dinarja. Ampak moj prašiček ni rekel „runk“, zato sem moral kar sam zakruliti „runk-runk". ,, Vidiš," je rekla teta Ema, „kako se veseli. “ Takoj sem še enkrat zakrulil „runk-runk" in teta Ema je vtaknila v zarezo še dva dinarja. Od tedaj zelo velikokrat krulim in pozdravljam vse naše goste s prašičkom v rokah. Mamo to zelo jezi Pa res ne vem, zakaj. Povedal sem Klari, da se moj prašiček dosti hitreje polni kot njen, kar znam tako lepo kruliti „To bomo šele videli", je rekla Klara „Boš že videla! Runk — runk - runk!" sem rekel. Potem sem Razprave o okolju naj ne bodo površne Jezeri bi v Idrijski občini poplavili ves prostor za naseljevanje IDRUA, 36. februarja — Kaže, da ae ▼ Idriji ranprav v Bvcei a projekti etovenslae elektrogospodarske skupnosti o energetskem tekari.šča-Hju Idrijce lotevajo leto« resneje kot poprat. Vsatl tako Je moč soditi po sobotnem posvetu v Idriji, ki so ga pripravili na pobudo zveze društev m varstvo Okolja Slovenije, na katerem so razpravljali o prednostih in posledicah, id bi jih idrijski občini primerila graditev HE Trebuša in Doblar II. Splošna ugotovitev Je, da projekti upoštevalo zgolj ekonomsko plat novogradenj in ne dajejo odgovora, kaj bo z okoljem. Zbiralni jene-ri pa bi vrh vsega poplavili edini ravni predel idrijske občine, torej prostor primeren za naseljevanje. k.R. stekel na stopnišče, da bi pozvonil pri stricu Tončku in mu pokazal prašička. Ampak mama je zavpila za rm no: „Takoj nazaj! Zdaj boš hodil še beračit!“ Moral sem domov in bilo mi je zelo žal Stric Tonč bi mi prav gotovo dal kaj hrane za prašička. ,Jiunk-runk-runk!" Postavil sem prašička k svoji postelji in mi rekel: „Ne bodi žalosten. Veliko debelejši boš od Klarinega prašička, ker te tako dobro krmim. Runk -runk. Najdebelejši pujs na svetu boš, ker znam tako lepo kruliti Runk-Runk. Priden pujsek si, “ sem rekel, „runk-runk-runk " Potem sem p ogledal okrog sebe in ker Klare ni bilo v bližini, sem potežkal njenega prašička, da bi videl, koliko denarja je že v njem. Zelo sem bil presenečen, ko sem spoznal, da ga je kar veliko. Celo težji je bil njen prašiček kakor moj. „To je vendar nemogoče," sem si rekel. „Potem moram prašička še bolje krmiti. “ Zares sem se močno potrudil in sem neprestano krulil s prašičkom v rokah in hodil za očkom in mam. Čez tri dni je bil moj prašiček že težji od Klarinega. Anifiak naslednjega dne je bil spet lažji. Pa sem moral spet kruliti. To sem tudi počel. Dokler nekega dne nvj prašiček ni bil do vrha poln denarja. Žal je bil Klarin prav tako poln in to me je jezilo. Prav gotovo je imela koga, ki je na skrivaj krmil njenega prašička. „Moj prašiček je poln", sem ponosno razglasil. Klara je rekla: „Moj tudi." , Ampak moj je čisto poln!" „Jaz znam dosti bolje kruliti kakor ti." Bi „Jaz znam prašička dosti bolje krmiti!" ,,Res je. Saj si krmil tudi mojega prašička." „Jaz? Kako? ? ? " „Ker sem prašička vsako noč zamenjala Podobna sta si kot dvojčka, “ se je zasmejala Klara in zbežala Hotel sem j o dohiteti in jo krepko brcniti Vendar tega nisem storil Zato, ker je iz otroške sobe zaklicala: ,, Veš kaj? Ti znaš takooo lepo kruliti Ti si najboljši brat na svetu!" MITINGI OB 1. MAJU Zveza sindikatov Slovenije in SZDL si že nekaj časa, prizadevata dati praznovanju 1. maja, kot tudi 27. aprila večji poudarek in množičnejše obeležje. Tudi letos se mora akcija nadaljevati. Delovne organizacije naj bi organizirale ob prazniku dela množične mitinge, ki so bili včasih značilna oblika praznovanja 1. maja. V ZAHVALO, KER ^ STE PES NEKAJ STORILI ZA OSVOPODTTEV . zcEHsK tekstiliada Letos so se v sklopu XXI. tekstiliade odvijale zimske športne igre na Kobli, oziroma na Sorški planini, ki se jih je udeležilo preko tisoč tekstilcev. Tekmovali so v veleslalomu, kjer so bile za ženske tri starostne kategorije, za moške pa štiri in v teku, kjer so bile za oba spola po tri starostne skupine. Labod se je tokrat prvič udeležil zimskih športnih iger tekstilcev. Našo delovno organizacijo so kljub temu, da je v njej zaposlenih več kot 70 odstotkov žena, zastopali le moški, ki so vsi tekmovali v veleslalomu. Zaradi zelo slabega vremena je bila proga prestavljena iz Kohle na Sorško planino, kjer pa je bila tudi zelo meglena. Naši tekmovalci so se brez pravih predpriprav prvič zapeljali po njej šele v tekmovalnem delu. Vendar so s svojimi rezultati vseeno lahko zadovoljni. Od 175 prijavljenih so v starostni skupini od 25 do 35 let dosegli naši fantje take rezultate: Vodopivec 81. mesto, Iglič 89. in Stih 119. mesto; Judež pa je bil v naslednji starosti skupin 73. Za prihodnje zimske športne igre bi morali našim tekmovalcem omogočiti trening, poskrbeli pa bi lahko tudi za žensko ekipo.