iiua*M. »to tk« A«t of (vniiMt Marck «. Utl. if —tU», «t Ui Ml« •/ po.«.,, p,i« 1103. Acl .( O«! 3, 1917 ...thorL.d Ju«. II IS»R Urednllkl In upravn pn».toHl MSV 8«. Lawadale A»e. Hiti— •( P« MU« tU« i 2«5T So. UimdaU An. fr lephonc U« iul.lt 4C«r. vnliU Chicngo, IIL, pntnk, 28. novembra (Nov. 28), 1924. ^ STEV.—NUMBER 280. IZGUBILI BITKO. .JKIJ&KA obravhata PO "lazuji brbzmjmo hi-8KAMN06T TEH LJUDI, aega človek* to obdolžili požiga. licoavtr. B. 0. — Devet za vtlnih družb M ji združil«, or ae družijo tatovi, da bi ne treba izplačati zavarovalni K 60 pričeli a kampanjo proti i^aju kapitana Albert Berqui Kki je zapovedoval pogreli Lllni ladji. JUpitan Berquist je vložil tož da se mu izplava petdeaet ti tavarovalnine, ker je ogenj čil njegovo vlačilno ladjo Trebla". Zavarovalne družbe so lliile kapitana, da jo zavarova djo višje, kot je bila vredna, in je zapalil ladjo, da prejme za ijo odikodnino. Sodnijska obrav iava je dokazala, da nimajo za* valne družbe še trohice do-x za svoje obdolžitve. Kajti imava je dokazala nasprotno sicer, da jo bila ladja za več »oč manj zavarovana, kot je bi ■vredna. Obdolžitve so bile tako jasno Iz tairvite in neutemeljene, da je •dnik rekel, ko je podal svojo dbo: "No morem si mislit vkaj bolj obsodbe vrednega — besede rabim s premislekom — la kdo izreče tako obtožbo (po-in pride na sodišče brez do mov, ki bi jo podpirali." Velebizniiko časopisje je paro alo, kakor je pri tem reptilnem toopiiju v navadi. Priobčilo je ibtoibo proti kapitanu Berquistu1 •»tlačilo je p* sodnifcOr kometi-tir tn zamolčalo jd imena zaVaro-jalnih družb, ki so sledeh: Be-Fire Insurance Co., Guardi-n Assuranee Co,, Itd., General lecident Pire and Life InsUVftncc J»rp„ Itd. G len Falls Insurancc Dritinh Crown Assttranee Corp.. Itd., Uoyal Seottish Insur-1° . Prudential Assnranec »■ in Essez and Sttffolk Equit-Insurance 6ociety, Itd. BANKIRJI in farma rjl Pregled dnevnih dogodkov. — • - •-•- lil -V r~ • Amerika. Delegacija A. D. F. z Gomper om na Čehi je odpotovala v "Mehi ko h Callesovemu ustoličenju. Zavarovalni zlikovei so izgubili bitko. Državni tajnik Hughes najbrž odloži tajništvo. Železničarjem Ie ne bo znižana mezda. Preiskava o pastorjevi, v peči aežgani ženi se še vleče. Ameriško občinstvo posluh evropske koncerte na radio. Veleslepsr Koretz napoveduje hud boj pred sodiščem, Nedodelsna drednatka, ki je bila za tarčo, je končno potopljena. Po svetu. Angleški delavci protestirajo proti pestenju Egipta. Francija se noče mešati v angle-ško-egiptovsko krizo. Herriot je zopet zmagal v zbornici. Fašisti v Italiji zopet udarjeni s polomom Jadranske banke ▼ Trstu. ZNIZANJE MEZDE ZA ŽELEZNIČARJU ŠE NI TU! NAJPRVO NAJ POIZKUSIJO ZELEZNIOI S ZNIŽANJ« TOVORNIH* * I Delavska delegacija ad- DELAVCI ZAH-potovala v Mehiko. m » b i j Oompers vodi dtlsffaoijo k slav nostim uatolltenja predam! Evropa ]• zdaj redno na radijeken slušalu. Tiha ura v Ameriki jt prinesla poslušalcem godbo in petje is Anglija, Francija, Nemčije itd Nekateri senatorji so proti mu iporn s železniškimi delavci nika Oall< KI Paso, Tex„ 26. nov. —* Več ko 200 delegatov in gl. odbornikov Ameriške delavsko federacije od potuje jutri v Mežico Clty, kjer bodo gostje mehiške vlade pri ustoličenju novega ln prvega socialističnega predsednika mehiške republike 11 utarča Bliaaa Calleau. Oompers, ki je bil včeraj ponovno izvoljen predsednikom federacije, bo vodil delegaoijo. Gompurs je sdaj prodeednik A. D. F. štiriinštirideseto leto. Prvič je bil ^voljen leta 1881, Frank Morrison, ki je bil tudi pouovno izvoljen, je še 28 let tajnik fede* racije. Vsi stari kI. odborniki so bili izvoljeni vzklikoma; protikandidatov ni bilo. Federacija je pred askljuČkoin konveneije ie sprejela resolucije, ki odobravojo vstop Aifterike v svetovno sodišče, protestirajo proti izkoriščanju Nlearague po Wall Htreetu in zahtevajo, da kongres preišče volilno korupcijo ps Portoriou ter odredi nove v«, litve kakor zahteva portoj-lški socialistični senator . Hantiago Igleslss. | Waahington, O. 0. - Sedaj ml ali jo nato, da se zniža mezda železničarjem. Kaj prinese prihod nost, se ne ve, zato je priporočljiv vo, da organizirano delavstvo agt> tira in pomnoži svoje vrste. Ds zdaj ne mislijo na znižanje mezde železničarjev, pokazujejo smernice v Beli hiši, za katere se je izvedelo 21. novembra, ko ^e vprašali administracijo, ako misli, da je znižanje mezde želeti carjev potrebno, da ae zniža zadosti tpvornina in se tako pomaga farmarjem na zapadu. Mr. Coolidge ne misli samo, da je znižanje mezde potrebno, da se znila železniška prevoznina, Ampak njegovo mnenje je, da se sedaj ne more znišati mezdna mera. Ako se zniža prevoznina, tedaj naj to izvrši z umnim gospodarstvom pri obratovanjn železnic. Ako v to spada tndi znižanje što-vila želesniških uslužbencev, pa "smet Je spat porazil raakslisssrji. TEVAJO PRAVICO ZA EGIPT. Angleške čete paradirajo v Kairu ; egiptovski parlament ja odgoden. FRANCIJA BI NE BO MBftALA V EGIPTOVSKO KRIZO Italijanski failati , vi kaii. v no« bankirje se izplafe obdelovale zemlje, ca farmarja pa no, Wiihmgton, D, O, — Res kra-V' 'lanašnji gospodarski si-Hvalijo ga Rockefellerji, Fmiii, Melloni in drugi gospod-I«' »imajo najmanjše ideje, ko- H truda iu dela je" treba, da "iiljaroJI Sleiu zrno in drug sadež. | pplača sedanji gospo-"c izplača ae pa ca [■""•J", k- s svojim razumom in ohdriuje zemljo in tako n" «1« človeška družba ne po- gladu. Ibtt J'" t«, ranica, nam pove ftta-Bcn" Poročilo poljedelskega F,n*wa. Denar, ki so ga po-11 kot vknjileni dolg i wiaja, da se je ta "a farmarje našel način, da se je delo "J"*ore družine reč*, rili ki i* prejema na- Vko bi l 1/k»rai0| da je loži I ftrmar r fT#jj »*guba. ne bika pital. c»arlis chaplut i '"PET OŽENIL. JE I < at — Cbarli« "lin» krnski komedi- M.luka. , Lito Grar, LuJPada vodilna fffmtka Charlie t, ki Je tudi r«, '^•jaaskUi čet « Ohioago, HI. — Poskušnja med narodnega razširjevanja koncer tov po radiju, ki se je začela v pondeljek, se je sijajno obnesls. Ameriška tiha ura, ki je določena do desetih do enajitih ponoči, jo dala. milijonom poslušalcem pri* *ko sljftati prvič oddajna fostsje vKvropi " ^ Poslušalci so sporočili, da so natančno in razločno slišali godbo, in petje v Londonu, Aberdeenu na Škotskem, Parizu, Berlinu, v Italiji in na Španskem. Nekateri so aalo slišali Dunaj. Največ poslušalcev je čulo Aberdeen. Poskušnja sc bo nsdaljevala redno trikrat na teden. Preko-morska radijska zveza postane nedvomno redna. Dnevni listi, ki so do zdaj objavljali imena in programe vseh ameriških razširjcval-nih postaj, bodo sdaj dodsli vse glavne postaje v Evropi. Evropo so slišali ne lc oni, ki imajo močno prejemne aparate, takozvane neutrodyne In auper-bete z več '-'vacuura-tubi", temveč tudi amaterji, ki so si sami naredili dva- in tritubne aparate ali dobre kristalne prejemnike. Medtem so prišla brzojavni po ročila iz Evrope, da sc tamkaj dobro slišijo ameriške postaje, kadar imajo oni "ameriško noč". Celo iz Capetovna v Južni Afriki poročajo, da so tsm slišsli koncert v New Yorku. Radio postaja svetovna vsak. danja potreba. be lahko prenesejo znižanje jm^ voznine, da se odpomore farmsr jem na zapadu. Vprašanje je bilo zastavljeno "veliki avtoriteti" v Beli hiši, ker Je polkovnik Oeorga Harvejr, prostovoljni svetovalee admini »t racije, povedal v nekem članku, da se morajo farmarji pridobiti na upravo s znižanjem prevozni-ne na Železnicah, prevozalna pa ne mere snilati, ako ae ne sni-žajo mezde železničarjev. Od tega časa se ne more ve& "mežikati" o bolečine povzroča jočem procesu za znižanje mesd na Želesnieah. Znano je, da so aenator Borah ia drugI acnatorji, pripadajoči k Nap&d bi njegovo vlado radi manifoatacij v sveti i prenosom Jaureeovih kosti v Pantheonu je M! bnmorang u kritika. Parts, 26. nov, bloku "ravnotežne sile" v novem senatu proti vsakemu sporu z Že* lezniškimi delavci. Zlomili so prvi navsi Mcllon-Butler-Hmooto vetra elementa za takojšnjo znižanje do* hodninskegs davka na velike dohodke in na Coolidge so napravili vtis, da je nespametno poročati nepotrebne sitnosti s organiziranim delavstvom, dokler ne ve, ali bo sploh kaj mogel izvršiti v prihodnjem kongrenu. Od tnkaj prihaja za sedaj politika zmernosti, LBITKRJIVO KLKT SO ZOPKT OBISKALI TATOVI Bavarlj, Mais, — U.Urjevo klet no njegovem poseatvu, iz ka tera so v soboto vseli zs *.'>0.«X) opojne pijače, so zopet obiskali roparji in odnesli za $! vina, ki > bilo še v kleti. Čuvaj fcuzlev je hitro ouvesU, policijo o tatvini in policsja Dol-lirer in Edward Egsn sta dohite-la tatinski tovorni avtomobil z u-kradenim vinom. Bile je osiai ro-psrj«rv. katere sta pol«»i* <>Jredl" U da sedejo v Dolliverjev avtomobil. Ko so tolovaji opszili, ds ji k straži le en policaj, so gs na-padli in pobil« »a tla. kajti hgan •nji Odpeljal tovornim svto-mobilom. Odvzeli so pOtieajn as »•kres in M odpeljsll v njego-avtu. ROPABU tO ODNSSLl ZA UMOO STILS g. g, — Maakirsni t+ w vlomili v takajšnje W UdaUraaje blaga is sVV M tla 60-1 »t nefS M^ Oeorga Hermaja ia *i/>nrsi m*iU Plen eo $30.000 tvfle S1NAT0R SHIPSTKAD JI PO. TKDAL BRIDKO R1SNIOO Washington, D. 0, — Senator Henrik Hhipstead iz Minnesot«» pripadajoč k fsrmsrski delavski stranki, se je vrnil po dolgi kam* panji za U Follettovo glasovnico na zapadu. Nanj je napravilo velik vtis, da so strokovno organizirani delavci in farmarji v sad* njem trenotku zapustili panično farisarsko delavsko gibanje. Takega paničnega utrahn menda še ui bilo med volil«i. Henalor Kbipatead pravil "A* ko «o si v resnici želeli Coolidgs. ali čc bi hoteli imeti kaj opravka s korporaeijami. tedaj "bi se bolj zgodaj |>ridrušili stari gardi. Am psk fskt pouloji, da jrno imeli o-grom no večino na »evtroaepadu do zadnjih tednov kampanj, na kar m je vse spremenilo. Človek, ki je kupil star avtoasobil is dru rok«, redijo ali fonograf, jo pričel pozabljati, kaj je vse doti vel v zadnjih oamih letih od te gaiig', in pričel je rasmiAljst i,j kaj bo, ako prid« •f»re»oi»bii v vladi, glede nsrs^ajoč« fMen* trne. akoravoo ni issel pMee. "Preden ameriško Uudetvo ro prt osvoji svojo vlado, se bo mo ralo dobro okrepili proti »esa« panja rm», da ae sna bolje voditi zadev, kot ameriški bankirji." ZEVA JB IšlliU MOŽA UI — Zamorea Oas Witlia»s m ji apH a avoja leno V leku prepira ja žena pograbila ml in sunila svojaga mola. ki je pod legel rani. ko so ga prijeli v iMrinišueo Zeao so aretirali kaj minut kasneje. jia,j V francoski bitTIS^Mj^lKra sadijo nedeljo ob priliki prenosa Jauresovega trupla v Pantheon, kjer )eie najslavnejši frsaltign možje. Debato je izzvsl Pierre Taittinger, ki je imcno^l nedelj* ske svečanosti "revolueijonsrno aaturnalijo", katera je privabila v Pariz "drhal mednarodnega podzemeljekega sveta". Hocialisti in komunisti so sko* Čili pokonci in vrgli Taittingerju v obraz mednarodni nadzemeljski svet, ki predstavlja naJgoroNtas-uejšo drhal pod srdncem, Taittinger je tudi rekel, da je bi! Pariz tisti dan izročen boljše* vikom. Vojni minister, general Nollett, je moral beftati in pasanti na ulieah so bili primorani po-zdravi jati rdečo zastavo. ' llerriot je po dolgi debati Izjavil, da Taitting«rjeva interpelaei* ia pomeni predlog nezaupnice. Zbornica je nsto glasovala in dala zaupnico vladi s 31H proti 196 glasom. PABIIIK POORBZira IKUNL Norfolk, Tn. — Moštvo z dveh Ikun, kateri je pogreznil «den in isti psrnik v silnem riharjn pred rtom ifatterae. se je rešilo Vihar je divjal s hitrostjo dO mig v ori. Hkuna *1 Perrjr Hetzer" y bila prerezana akoraj na dvoje iu kapitan Akun« A. i. W i I so»i j« bil pri tej nezgodi ubit, .Kapitan Coata, ki j« sapo vedo* val škuni "Marguarite M. nens", izjavlja, da je nje«ovo ladjo pogrermI neznan parnlk. V mornarskih krogih »odij«, je parnlk ^ oi Moritgome-ry" pogreznil obe škuni London, 20. nov. Neodvisna delavska (socialistična^ stranka je včeraj objavila deklaracijo, v kateri ostro kritizira torijsko vlado radi njeno akcije napram Egiptu. Izjava ae glasi, da je vla da izrabila zločin v Kairu sa nove imperialistične zahteve, ki stavijo Anglijo v aelo slabo luč pred avetom. Stranka zahteva, da Velika Britanija izprazni Kgipt in poveri vprašanje Sudana in Suelkoga prekopa ligi 'narodov v niitev. Protestu socialistov ae deloma pridružujejo tudi liberalci. Ula aila liberalne stranke ostro kriti* sirajo vlado. t Kairo, Bfipt, 2U. nov. - Kralj Fuad je odgodll egiptovski parla nient do decembra. Vlada, ka teri naČeluje Zirvar paša, Ima mlaj proste roke, da lahko rešuje krizo a Veliko Britanijo. Basgo v ur Janja z generalom Allenbyem in drugimi predstavniki Anglije so V teku. Vter&j so trljo bstaljoai angle Ška armade paradirall po glavnih ulieah Kaira. Posebnih incidentov ni. Zaglul paša je apeliral nt nselouallate, naj obdrle hladno kri. fttrajk oglptovakih dijakov v Kairu v znak protesta proti angleškemu ultimatu je bil danes končan. '•». ' ,• . » i duliajajo v Aleksau« ravno ni videti najmanjšega sna menja, da bi a* Egipt upiral sah* tevam Anglije. Paril, 26. nov. — Premljor Herriot je na včerajšnjem sestan* ku s francoskimi delegati lige narodov in funkeljonarji v sutia* njem uradu zaključil, da Franelja na stori nobenega koraka za predložitev angleško-eglptovakn krise ligi narodov. Vlada je prišle do tegs zaključka na podlagi pogodbe z Veliko Britanijo Iz leta 1U04., v kateri so obe velesili zavezujeta, da bosta spoštovali medsebojne pravice v Afriki. NMftBOA VA ODPBTS Krah Jadranske banka v Trat« ja ardiwkompromitiial voditelja črnih srajc; lcatnik banka ja popiha) na Krf, Rim, 2U. nov. FaŠistovski voditelji v Italiji so sopet v smoli. Polom "llanoc Adriatlee'* v Trst u in beg ujcuega predsednika Kos *inija na otok Krf se ainatra velik udarec sa fašiste. "Banca Adristlea" jo bila ro* organizirana podružnica hrvatsko Jadranske banke. Fašisti so bau* ko ispremenlli v italijanski savod kmalu po nastopu svoja vlade. Glavno premoženje banke je bilo šop popolnoma ničvrednih predvojnih avstrijskih cesarskih bou* dov. Predsednik banka je bil Alleasandro Bossinl, lasttik restavracije "Caatello del Oeaari" v Rimu i njegova edina prejšnja izkušnja v financah jo bila ta, dn jo sešteval račune sa vino tujim gostom. 1 Toda Bosalm je imel političen vpliv. Domneva se, da ja uamern-val pridobiti neko večjo banko v Rimu, dn prevaame omenjeno , avstrijske bond<- po nominalni vrednosti istih, toda banka ul hotela iti na llmsnlee. Ker Hossl-nI nI Mogel prodati ničvrednih avstrijskih bondov, ul mogel plačati svojega deleža glavniae v Jadranski banki, ki je bil v bančnih knjigah osnačen, da ja Ža plačan. To je povzročilo krah. Direktorji banke ao odstopili ln Roeslni je pobegnil na KrfMiijo* gov tajnik Caeopardo Crispi ja pa bil aretiran. Afera ja povzročila veliko aen-zaeijo v Italiji, kajti Jadranaka banka jo bila na glaau kot «a-ji v savod in eukrat Je celo s Jugoslavijo M posojilo, fcd*J je pa prlAio na dan, da ni imela skoraj nobonega pro- V Rimu aa vprašujejo, kako Ja mogel nevedni rsstavrater postati predsednik bsnke. polsgoma »a stvar jasni. Kosslnijeva reaUvra-eija v Rimu je bila favorizirano aliajalllč« fašisUčnlh poglavarjev Iti Um so se delali važni sklepi. Rossinl je bil intimni prijatelj Cesarl Hosslja In drugih fašistov, ki so napletenl v Mattcottljev umor. Fašistični listi so po nojevo vtaknili glsvo v peaek Iu molč« o celi atvarl. Toliko bolj giaenl so pa Uati opoalalje, ki priduo perejo škandal Jadranake banke na ra-4uu fašistov. ODKRILI SO BftLOO PONAR* JBTALOSV Okmagro, Ul — Zvezni uradniki ao aretirali I>ominiek Hoaea, lastnika pivniee, v kateri so ae to-šila nropojne pije'"«. IV tekli v i ds so a to aretneijo odkrili glavni stan ponarejeraleer, v katerem eo ponarejeli vrednostne papirje. Aretiranih je bilo dvaj* «et neab. M«d aretiranimi oaeba mi je Bon Nenmerk, Mrli državni maršal ogn^gaeee« l- . - lelo I ' Hs mil ton, Okio — Atirje mla deuiči v »tarosli 2'/ in TA let so se peljali v avtomobilu, ko je divjal sneženi vihar. IjouU Htimpoon je lofiral. Na cesti se je delni led in kolesa so polzela. Naenkrat sta gadnji kolesi zdrsnili, avtomobil je Ksueslo v stran, ki se je prekue* uil v Jarek. I/ouls Lakes iu John Combs sU zletela is avtomobila in aadobiia sta majhne poškodbe. Htimpson in llaasie t'oml»s sta o* stala |»od avtomobilom I/ti kes in John (Jomba sta takoj I BO/VA LADJA, KI JB BILA IA TARČO, POTOPLJBMA. Nedovršena drednatka ington je končno pognana na Norfolk, Vi. — Nedovršena drednatka " Washington'#, ki jo •tala trideset milijonov dolarjav in katera je bila porabljene za tarčo drugim 'lojnim Oljarn in letalcem, je bila t. m. potopijo-.lieua nedaleč od tukajŽne obale, pri' itela svojim, tevartšema na { " u topov na pomoč Hkuesia sta re«ti ^Maredn.ikl "Teza." - j« pognal* I« izpod avta. Počil Podrobuorfi o uničenju Jta^ie Comha, hi je trpel strašne JJk ^ ^^ ^ |e bolečina, ja segel ? av^ ^ ^jp ^ departm.ntu, M mokrrsu In ai pognal kroglo skozi J glavo, mimpsona je pa ubil avto.|^l,, t,ftl ____ ko se js preknenil nanj. «BW Y0RK «A STOJO SOJMttKO 1ALBOO PO fARROWU O0ITAJO SLAVO-MLBPMOST New Tork, B. Y. - Naw V«rk lm« svoje pobojniike kriza in to-inve, kot jih Ima vsako veliko O-meriiko meeto. Med njimi zopet ditja fevdna vojua, v kateri ae pobojniki ravnajo po svetopjsem-sk r -MIBirfk^H nr MM Datum V okUp*ju n. pr. (N»v. 90-14) p«U( vtH|a iMM m m»Io . 6 vm j« • Im Amvm pot«kl« uralaiM.' PoaoriU J« pravo« GONJE PROTI KRIMINALCEM. .. V'' Gonje proti kriminalcem so v velikih ameriških mestih najmodernejši šport, ki se zdaj izvaja v mestu na z* padu, nekaj mescev kasneje pa v mestu na vzhodu ali na jugu ali na severozapadu. Taka gonja proti kriminalcem, od katere pričakujejo znižanje zločinov, se zdaj vrši v Chicagu. Te gonje so prav enostavne. Policiji se naroči, pojdi in aretiraj vse kriminalce. Policija seveda vboga in izvrši, kar ji ukaiejo. Policija v vsakem mestu prav dobro pozna človeške nižine in ljudi, ki živa v njih. Zato ji je lahko izvršiti ukaz, ki ga prejme od svojih višjih oblastvenikov. Za-pori se napolnijo čez noč in zopet izpraznijo. Policaji vlačijo nove kriminalce v zapore, tisti, Id so bili prijeti prejšnji dan, jih pa zapuščajo. Policiji so celo znani kriminalci, ki se potepajo po Ameriki, ki zdaj mogoče žive v Chicagu, prihodnji teden v New Yorku, čez nekaj tednov pa v Philadelphiji ali San Franciscu. Zato lahko policija izviti nalog za aretiranje vseh kriminalcev v mestu. 4 Ampak uspeha od teh aretacij ni. V Chicagu je bila taka gonja prirejena najmanj že desetkrat v enem letu. Zločini so se pa množili. Kriminalci so izvrševali cestne rope, vlome, tatvine, uboje in umore, kakor da ni bilo proti njim prirejene še Nobene gonje, p Kriminalci so organizirani. Imajo svoje advokata in ljudi, ki so pripravljeni podffisati zanje poroštvo. Ako je kriminalec pri taki gdiji prijet, mu morajo tudi dokazati, da je izvršil kakšen zločin, kajti v nasprotnem slučaju je ravnotako hitro zunaj, kot so ga pripeljali v zapor. Gonja na kriminalce kot sredstvo za znižanje števila zločinov je ena najbolj ponesrečenih akcij, ker vse gonje, kolikor jih je bilo do danes prirejenih v vseh mestih Združenih držav, niso ostrašile niti enega kriminalca, da bi zapustil zločinsko pot Te gonje proti kriminalcem so prenešene is srednjega veka v sedanji moderni čas, ki so se v Evropi izkazale kot sredstvo, ki ne prinese uspeha. Zato tudi ljudje, ki priporočajo danes take gonje proti kriminalcem v svrho znižanja števila hudodelstev, niso izredno bistrih možganov, še manj pa ljudje, ki so resno proučavali, zakaj se število hudodelcev mnoii. Sedanji gospodarski sistem s svojimi gnojnimi jamami kot prostitucijo, podkupovanjem javnih uradnikov, ne-potizmom in lovom za bogastvom brez koristnega dela za človeško družbo je največji krivec, da se število hudodelcev množi, mesto znižuje. r Ako socijolog priporoča občini ali državi, da se naj v velikih mestih zgrade igrišča v tolikem številu, da bodo otroci pod nadzorstvom dobrih vzgojiteljev, kadar pridejo iz šole domov, ker jih ne morejo nadzorovati njih stariši, ki gredo po opravkih in za zaslužkom, tedaj vprašajo merodajni faktorji takoj, ako se to izplača in če bo nosilo profit Njim je več za dobiček, kot za vzgojo mladine. Ako poslanec v postavodajni zbornltf predlaga, da naj mladina hodi do osemnajstega leta v šolo, zopet se oglaaijo ljudj* ki imajo precej debelo denarno moinjo, in pravijo, da je taka zahteva boljševiška in nevarna za državo, ker jim njih profitaželjnost tako narekuje. Ako morajo otrod hoditi v šolo in po šoli biti pod nadzorstvom . dobrih vzgojiteljev, jih ne more nihče Izkoriščati v tovarnah v svojo oaebno korist To j« vzrok, da se v kapitalističnem gospodarskem sistemu ne more Izvesti nobena dobra reforma v korist vse človeške družbe. Privatni interesi poMMftfln* ovirajo te reforme. V teku en« federacije bi ee pokazalo, kaj ustvarita obvezni šolald poduk do osemnajstega leta in nadzor stvo mladine po končani šoli pod vodstvom dobrih vzgojiteljev. Število sMinov bi padlo za več kot polovico, razmere v človeški dražbi bi pa bile najmanj desetkrat boljše, kot ob času, ko se je uvedla taka reforma. i • f.u/t ljno* ovira odejstvtnje takih reform in zato imamo gonje na kriminalce za nižanje števila hudodelcev, Id toliko koristijo kot r SLIKE IZ NASELBIN. I Malbarrjr, Kana. - Časoma "Pitteburg Sun" pUc pod naslovom, da rudarji grijajo dintrikt-ne uradnike na masnem »hodu, sledeče: Sprejeli ao resolucijo (a »klicanje izredne konvencije, ki uaj odpokliče odbor. Howat in drugi obtožujejo eedanje vodit«, lje, da ao hoteli nadvladati radarje brez njih privoljenja. — " Na »hoda v nedeljo popoldne v Armi, Kan«., j« bila »prejeta resolucija, v kateri je isrečena graja proti u-radnikom 11 distrikta rudarske organizacije in je izražena zahteva, da se dvigne proti njim obtožba, ter ako se jih spozna kri-vim, da se odatavijo sedanji uradnici. Shod je bil skliean na prigovarjanje rudarjev, čez katere jc odbor dal odredbo, da niso upravičeni kandidirati za uredniška mesta, zlasti proti (lanom, ki so bili odstavljeni od distrlktnega odbora po mednarodnih uradnikih organizacije, in njim pristalem. Govorniki so obtožili dbtrikt-ne uradnike, da so hoteli ukazovati radarjem, ne da bi imeli člani pravico izreči svojo beaedo. Zagrenjeno je bilo kakim 25 članom, ki so se prisadevaU priti v odbor, da niso priila njih imena na de-lavsko glasovnico. Deloma se resolucija glasi: "Sklenjeno, da radarji distrikta it. 14, zbrani na shodu, obsojamo akeijo distriktnih uradnikov, ker ni|p pustili, da bi priila Imena naiih članov na glasovnico, kar je kriitev ustave. Dalj« j« sklenjeno, da M vloži obtožba proti uradnikom naiega distrikta v smislu ustav« in če «e spoznajo krivim, da morajo biti takoj odslovljeni iz urada. Sklenjeno, da posovemo vm lokale diatrikta, da m združijo in »kličejo izredno distriktno kon-veneijo, da bomo spoznali, Če zakoni naie unije odgovarjajo po-trebam. Uradniki naiega diatrikta vedo, da morajo spoštovati pravice posameznih članov unij« in tudi zakone organizacije." Itczolucija aklicnj« izredno konvencijo, ki saj •« vrši 4. decembra, je bila razdeljena med ud«, ležene člane, da jo rafd«Ujo pri sejah svojih lokalov in pridobe lokale, da sprejmejo rosolneij* Ur distrikta sahteva posebno konven-Jjo, jo morajo dlstriktni uradniki saileati. Vsrokl sa sklleanj« so bili podani na shodu, kot so osne-čenl v resoluciji, kj«r j« med dragim tadi vključeno! "Distriktni odbor j« potlačil mnogo nalih članov, ki «o bili postavni kandida-tj« sa urad, da «o bila njih imena isven glasovnice. Če konvencij* dožeue resnico, bo naložila, da morajo prisadetih imena priti &a glasovnico, kakor sahteva dietrilrtna ustava in dati s« mora našim unij-nkim radarjem prilika, da glasujejo po svoji volji. Sh<*& so je vrlil na prostem v mestnem parku in j« bil odprt « koncertno godbo rudarjev is Rln-ga. Glavni govornik je bil Aleksander Howat, odstavljeni predsednik kanaaikoga distrikta; drugi so govorili Allai is Riaga, A. F. Van Hook is Cherokee, Jo« Hierbradt is Croweburga, Charles Law«on is Franklina, Dan Coffev in Augoat Doreby. Slednji so na-meravali kandidirati sa tfrade, a so biU savrnjeni." V aadnjem mojem dopisu s« j« u rinila pomota. Ql«d« Johna Le-poshaka bi m moralo glasiU, da j« stanoval v hiši majnarsk« kempe it. 01, n« 57, a draga pomota je, da j« meni smanjkal stol, n« dl«-to. Pozdravljam člana 8. NT. P. J. in rojak«, ki «o oddali svoj glae UKollettu in Wheelerju. - Jo« »hranimo, Wts. — želje slovenskih nas«lj«a««v v Milwsu-keeh m bodo končno vendar aro-ničU«, ako bodo rojaki tako prid-ao sledili drag sa dragim a pod-(»•oranjem obvesnie sa Hloventki dt.m, kakor m j« pokasalo v i istkn. L« tako naprej, slovenski »olje ia Žen«, fantje ta 4«kkta, nt tsostojajmo n dragimi, bodi mo pri prvih. Vsak naj M upi** sa čimveč delale meg«ie. N« «mem posabiti aa sslt ge ■tilniferje In trgov«« ter dra« sloveask« "baairMmaM", kateri t* niste ispaluitl ehvesai«. da vpišete sa aajvelje vsoto, ki vam j* mo**Aa, ker s Um as hoet« U-kazali, da eU navdušeni sa Slo venakl dom In narod, iksaim pa lohiU lep vgla* ta vpliv »*•! ro Jaki, ker uv.deli bomo, da m dr lit« tudi vi fele. k »v«jim PETEK, 28. NOVEMBRA, 1924. Vredai bute spoštovanja med »io-v enakim narodom. lato bi apeliral na vsa stoven-bka društva in klube v Milwau-keeh, da aledijo društvu Lilija od S. S. P. D., katero se je Še podpisalo in obljubilo za v«eio vsoto delnic H. D. Apeliram tudi na odbornik« slovenskih društev in klubov v Milw«ukeeh, in zaatopnike 8. D.,- da delujejo Čimbolj mogoče v prid in za koristi Slovenskega doma. Opozarjam zlaatf tajnike, naj n« zanemarjajo odpošiljat-ve obveznic, da bo gotovo dobil \ su k član po eno. Priporočil bi tudi vsem tajnikom, ako bi član kateregakoli društva ne hotel sprejeti obveznice, da tudi to zapišejo in potem s« ne bo mogel nihče izgovarjati ,da obveznice ni dobil. Slovenci v Milwaukeeh, n« u-strašimo ae dela in požrtvovalnosti za Slovenaki dem,t ker za to plemenito delo se bodo na nas spominjali še naši potomci, ko nas nikjer več n« bo. — A. Mlinar, tajnik Slovenskega doma. Dowell, m. — Ko sem dno 15. nojrembra dobil plačo, ki aem jo zaslušil • Štirinajstdnevnim delom v premogovem rudniku, aem šel v grocerijeko prodajalno in mesnico, da plačam račun, s katerega sem se aadoJŽil v 15 dneh. Pri tej priliki aem dtbil tnal papirnat zavojček sladkorčkov, da jih pone-sem deč1, kav sem naredil in dal "kendi" mojemu pet let,. mesec in 27 dni staremu otroku. Otrok ae je igral « podarjenim, med katerim jo bil tudi mali kavčukast predmet, balonček, kakoršne otroci navadno napihujejo. Tako je tudi moj Milan napihoval oni ne-srečni kavčnk. Ko ga je čisto napolnil, je deček odprl usta in kavčuk mu je zl«tel v sapnik ter na pljuča, da s« je otrok radi tega raduiil v dveh minutah.v Roditeljem naj bo ta vsgled v svarilo, naj čuvajo svojo otroke pred takimi igračami, ki so nevarne. Starii pasi te na svoje otroke, da se vam na sgodi nesreča, kakor se j« meni. — Ojart OJerma-novioh. Hrainio, Pa. — Kaj takega pa i« nisem mislil, kot mi je naznanila novica is Proevete v it. 272, da •« bomo tudi v nebesih tako ljubili in moiili in imeli vse naslade, ki spadajo srsVen. Zdaj pa skrbi, pošteni kristjani in ivet« d«vie«. Nič aato, ako mora- |im bomo r«i«ni. Pripravljajmo «• sa svota nebesa, kajti tam bo večnost. Tam bo vočno ljubimkanj« in v«««lj«, vsak bo dobil svoj parček, če je io tak pohabljenec ali pokveka, kajti tam bo bog odločal in kakor bo on ukazal, tistega bo morala doviaa vzeti. Nič ne "kikajmo", ako nam kompanije trgajo plačo, eaj to ne bo zmerom i zaupajmo, da nas čaka sreča v nebesih. Garaj, kolikor morei, kajti bolj boš d«lal, prej boš v »vetih neb«-sih, kjer boi imel vsega na rsspo-lago, samo otrok a«, ker tam jc uv«d«na stroga porodna kontrola. Nič se no jeti nad svojim gospodarjem, ako ti ne da saslušiti toliko, dn hi se mogel pošteno pre-ii vi jat i, mirno ntradaj, kar ti pa oatano od saslužka, daj boijemu namestniku, ki ti kaše pot v sveta nebesa. Pri vojakih so nam nripovedo-vali. 4a j« najsrečnejši človek tisti, ki pade v vojni sa vero in cesarja, ker tak pride gotovo v nc-ker Kristov namestnik vse blagoslovi prej kot se podajo v o-genj.Da ao v nebesih tudi ljabav-a« rasmere, tiatega pa niso povedali. Oe bi bili vojaki to vedeli, koliko bolj bi s veseljem koraka-U naprej v bitk« aa vero in cesarja. Skoda, da tega niso vedeli. Pa naj ie kdo reče, da nI neb««! Kar molil naj tisti, ki sem ga sli-•al včasih med pogovorom izreči, da nihče ao v« sa nebeaa, i« duhoven a«. Duhoven, ki v« poročati, kako M v nebesih ljubijo, bo Sotove tudi vedel, kje «o nebesa, .as verujem, da ao nebeaa na av«-ta ia f«k«l tudi kakor bog, a n« aamo eden. V«4 jih j« v različnih Pri vpraiaajn o botu sem imel •itnoeti i« v ljudski šoli. župnik me j« nekoč vprašal, koliko j« bo-Kar sa kričal je nad mm mu s gotovmrto odvrnil da trije Hot«l je pojaaaila. m kar asm ga mu dal is pratike, kjer m videl namalane tri kralji « Gašperja. MIha Ia Boltežarje Ia mislil, da morajo II trije Mti ker eo ara »ta e* otokov. Podnčil m« is, da j« aamo ea bog v aebeaU. Ko mm ga kot sitaež »prašal, kaj pa hoš«j« potem ti«ti kra^i « pretiki. mi j« v odgovor r:M aaašaka. . + Pa U daaea aa v««, koliko j« m še v višje šole. Toliko pa vem, da jc v Ameriki samo eden, za katerega imamo delavei žuljave roke. I To naj zadostuje, ker o »reči v nebesih ne smem govoriti. To je, namreč tajna atvsr. — John Ste Kadar je kdo aretiran. umnuu " - > kršite- P«d Kaj se godi, kadar je kdo aretiran? Vsak, ki atori kak zločin ime biti aretiran; vsak, ki s svojim sumljivim obnašanjem vzbuja aum izvrševatelja zakona, da jc zakrivil kak zločin, utegne biti aretiran. Ali kakof Zakon določa, kaj ao zločini, in jih jo težjih in lajših. Najtežji je umor \n od tega dol ao razne stopnje do zločinov proti osebi, kot je javno na-silstvo (assault and batterjr), in zločinov proti lastnini, kot so tatvina, rop itd. V mnogih občinah se celo prestopek občinskih odredb smatra za zločin. Ako se hoče, da bo kdo aretiran, treba iti k mirovnemu sodni-kx (justice of the peaoe), sodniku nižjih kazenskih sodišč (ma-giatrate) ali enakemu eodnemu uradniku. Njemu treba povedati vsa dejstva, dati ime človeka, ki naj--bo aretiran, ia s prisego potrditi resnico svojih navedb. Ako se je po mnenju tega sodnika o-vajenec pregrešil proti sakonu, izda tiralnico ali zaporno povelje (warrant). Ta "warrant" je dokument, ki nalaga policiji, občinskemu redarja (constable) ali drugemu enakemu funkcijonarju, da aretira obtoženca. Policaj ali enaka uradna oseba vzame tiralnico in privede obtoženca pred sodnika. On sme rabiti okove (handeuffs), ako se ma zdi potrebno. On sme rabiti tako silo, kakor se mu razumno zdi potrebna, da prisili obtoženca, da pride ž njim, in v nekaterih slučajih sme celo streljati na obtoženca, ako ta hoče pobegniti. Dočim se čaka na magistrata, da zasliši obtoženca, sms policija v nekaterih državah fotografi*«^ ga, posneti njegove prstne odtis-1 kc, preiskati njegovo osebo in odvzeti mu one predmete, ki u-tegnejo biti v kaki zvezi z zločinom. Ali človek je lahko aretiran tudi na druge načine. Na primer, ako kdo moti javni mir, utegno provzročiti aretacijo Ija s tem, da se pritoži k zastopniku policljc. Redar sme v nekaterih slučajih aretirati tudi brez tiralnice (warrant). Prihodnji korak po aretaciji je — zaslišanje (hearing). Sodnik (magistrate) pokliče priče, ki znajo kaj o stvari, in l njimi razpravlja ves dogodek. V nekaterih dršavah sme tudi obtoženec biti zaslišan v svojo obrano. Dokazila (evidence) proti obtožencu morajo biti taka, da se msgistrst prepriča o vpravičenosti nadalj-nega postopanja. Ako ni takih za-doatnih dokazil, sme odrediti takojšnjo izpustitev obtoienca in stvar j« a tom končana.:'t Ali ako ima aodnik dokaz« o prekršitvi zakona « strani obtoženca, on ga sme v slučaju manjših prestopkov takoj kaznovati. (Magistrsti smejo v mnogih slučajih po svojem uvidevsnju takoj obsoditi in določiti kazen.) V takih slučsjih ima obtoženec dvoje na raspolago, da obvarojo sebe. On sme ali prinesti dokase, da nf kriv, ali pa m sm« prisivsti (apelirati) ns višje sodišče. Da to stori, treba mu odvetnika. V mnogih slučajih magistrat, ko je zaslišal dokaze, preda vso stvar višjemu sodišču v nsdaljno obravnavo. V takem alučaju j« obtožence v d v« stvari: variČIno fbt.il) in odvetnika, ki naj ga braal. Varščina (bali) j« poroštvo, da-no od kakega prijatelja obtofen-čevega, ki jamči, da bo obtoženec ob določenem roku prišel na sodišč« k nadaljni obravnavi, kajti dragač« jamščina sapade. "Bail" obstoji Is gotovino ali Is nepremičnin (resi ««tat«). V obojem »lučaju, prijatelj, ki polaga r.r-j &< mo. sestavlja to svojo lastaiao pri sOdišču. Ako m obtožeae« prikaže na sodišča ob prihodnji obravnavi (triaJ) ali saaliiaaju ■ —S I - --- 'i.. ii XVHWmV7i rj^nr prijatelj sestavljeni denar oziroasa "lastnina. Jako vsžno sa ob«aj«a«a j«, da bodi varščina čim manjša in da n« ho predrag« plačal sa uslugo. Je namreč m .ogo ljudi Ia ss-rodov, katerih reda! peeel je p» lagati varščin« aa drag«i pri t«sa »> maogi saracunajo velike sirotka sa ta posel. Dostikrat j« U rivičeao redi rtsiks. aH prisili •k«, ki aima srfdetev Ia hal« biti aa svobodi, aa je I« bolj pravnikov. Imamo tudi dok društva za pravno pomor- (1C| aid societies). Ali imamo i mi,'* kaj odvetnikov, katerih uaizksi noat ali neprimerno znanje a k na jih nc priporočujpta kot Jofc zagovornike. Vrednost dobre odvetnika ae ne daje vedno do četi po vsoti, ki jo zaračuna I kar treba paziti, je to, da bo rca prišel na obravnavo in da' bo provzroeil pretiranih utroikj V tej stvari je najbolj pameti da Človek ravna pri izbirauju govornika ratno na isti način,! mora ravnati pri iibiranju doln ga zdravnika. — F. L. I. 8. Vesti iz {Jsgoslavije. m Umrli so meseca oktobra M stu Celju: — Terezija Dež,'.! mestna uboga, 77 let. — j0| Zorko, podpreglednik finanfl kontrole, 63 let. — Kok \Ve| policijski nadzornik v pok., 54II — V javni bolnici? Amalija Dro nič, trgovčeva žena v Laikem,; let. — Karol Podergajs, dninar Škofiji vasi, 26 let. ~ Jožef Z benreich, lajnar nestalnega biv lišča, 4« let. — Tomaž 6pegu,| lavec, 43 let. — Franc Adam kovač nestalnega bivališča, 63 L — Joaip Lončar, prevžitkar iz ol lice fit. Jurja ob juž žel., 64 let! Osendorf Ludvik, pivovar v Lt kem, 48 let. Ana Oolčar.l jemnica v Škalah, 51 let. — % vard Perič, sin. pol. nadstražni r Celju. 12 let. — Mariji Mu prevžitkarica v Vojniku, 75 H — Marija Koprivšek, kroječe žena z Gomilskega, 06 let. — J malija Zdovc, brezpoaelna pri £ Krištofu pri Laškem, 26 let inl van Nunčič, ain zidarskega ] močnika v Celju, 3 leta. Ogenj r SL Bistrici V peta 31. oktobra je izbruhnil v Vreg vem kozolcu na preferiji Slov. I strice požar ter uničil kozolae vsemi zalogami krme in drug pridelkov, ki so jih imeli U shranjene deloma lastnik delom pa drugi sbvenjebistrijki posea niki. Sreča, da je bilo vreme n no, ker bi bila sicer nevarnost gospodarska poslopjs in hiše, stoje v bližini, še večje. Želmiška nesrsča v Borovak — Dne 6. nov. m je zgodila v B rovnici težka železniška nesreč Na dos«dsj še nepojasnjen nač j« prišel tamkaj službujoči itrsj vodja Franc Leben, star 26 1( pod lokomotivo, ki J« premiki Stroj mu je odrezal obe nogi. N srečneža, ki je močno krvsvel, i pripeljali a prvim vlakom v Lja Ijano in ga oddali v splošno bj nico. Žalostna posledioa rodbin^ prepirov. — Pri Sv. Jakobu! Slov. goriesh je 201etni Vincen Knuplež ubil v prepiru avojeg 261etne(ra polbrata Janezs. Oče i mati sta Živela v vednem prepir« Janez je bil na očetovi, Viocea pa na materini strani. Vincen« j po izvršenem siočinu zbežal v Mi ribor in se tsm »sm jsvil sodišči folfffftnt smrt šolar j s. — V 8« botici j« nek 141etni učenec ciU o izvršitvi »mrtne obsodbe ns ia< rileu Totu. Hotel je sam poskus ti ob«šanje. Ovil si je vrv oko vratu, »topil na »tol in vrv prit t 411. Naenkrat se mu je stol i*poJ maknil in nesrečni deček jc obvl sel in umrl. Oor. Eadgona. - Vinske trga lev je bila letos pri nas skrsjol pičla. Vinogrsdi niso dsli niti M petine normslnc- letine. Vendar j< ono vino, ksr ga je bilo, vrlo do bro. Mošt se prodsja po 26 do kron. V zelo ugodnem položaj«/ j nahajajo avstrijski dvolaatnjki.» imajo v JugoaUviji vinograde, kn uvažajo svoje vino prosto don»ov( dočim je za naia vina visoka uvos na carina. Kadi tega aaia v»nsjj morejo kljub i»vrstni kakormj konkurirati v censh z dragimi dr ž-vami. Neobhodno je potrcl* taka trgovska pogodba s Av.tnjj ki nam bo omogočala post.^ naša vina na njen trg. Na žswj imamo eedaj poUtiine vlado, Id aima pojma o kmetjk" Ctrebah, osiroma gs neše r vodi v poljedrtaki irfc^ » razito bančno in iadastnjako p» litiko aa ikodo kmeškegs " daretva, a aajbolj vinor^ kraj«v. Pričakovali kor po znižani orni. * ena po!nfnW r. ^h«- ^ ^ jih p-"f.TSili imamo leto^ bo komej «•'!< *. le ae deUvee Ia ^ J' J „ barske politiko vodijo m*** Iftične stranke Vendar tadrpri n- ^ gloda vajo. ^dal^- •o jih s snaaimi oH^T' . kU Ia »odej or^nU J«^ novembra. 1924 PROSVETA Ameriške kongresnice. Podporna Jcdnota ,at0* boeah mu dkla pRlVBfi SKRBI. ^moulN bože najbrž nad rj^jo, preden pojde. hihmrton, D. 0,' (Federated Hughes najbrž zapusti E kabinet po končanem na-L Rusija, Uoover osUne. fio radnjc informaeije od o-rjjaterim §o razmere znane. Lov odhod bodo raztolnja-urnosti, da »or* Hughea raji nekaj denarja z advokat-Ukso. Njegovim prijateljem ^povedali resnico. On je je-Lidi načina, po katerem ne Itar Borah priporoča kot pred-U]( senatnega odseka za zu-ijadeve. |B?bes se umakne iz depart-C f katerem prihaja pod L bombardiranje od strani Lja Boraha glede vpraianj, Lih se mednarodno konfe-frevizije veraaillsko mirov-Endbe, pripoznanja Rusije in Ene razoborožitve. Preden [k> mogoče povzročil, da se iH velika množina propagan-paegu materija!« W. J. Burn-[rrste, da ustvari pri ljud-[predsodke proti pri nanju le. Ako se prerokovanja uree-f tedaj bo to gradivo pripojilo, da je Sovjetska Ruaija jriiče preganjanja, aretiranja tbekutiranja na debelo polili liberalno navdahnjenih lju-[Zadnji nemiri v Georgiji se i prikazali kot divjažko ma-iranje patrijotov itd. hdjr, ki ugibajo, kdo bo na«' I Huf?hesu, zdaj pravijo, da aailedi Charles Beecher War* [parlamentarni zakulianik za uu sladkorja in sladkorne Iki je uipeino prepreSil znl-> carine na sladkor. Warron pokat iu jjolkovnik Harvey, k njegov najuglednejši na-Ptoik /a to .službo, ni advokat. fHooverju pričakujejo, da o-p v kabinetu že najmanj dve in da bo izvajal večji vpliv v petu kot ob času Hughesove bčnosti. Ko Borah prične na-Iti za priznanje Rusije in da Nja in Nemčija povabita na prenco, ki položi podlago za i* Evropi in Aziji, se bo Hoo-[»taja! v poziciji; da bo lah* pmuentiral o vprašanju z di-Is« bizniškega stališča, fkj s« vedno bolj dani, da so Wi izmed militaristične kli-Washiugtonu naklonjeni pu »porazumu med Zdru-Pi državami in Rusijo, odkar Nnore r. Japonsko obračajo wbo. Uoover ima stike s vo-I kot poledica pomožne živll-pije ob easu vojne. Na dru-poi pa 1 udi še ni pozabil svo-prih Mikov z 1Jquhartovim »tem, ki je laatoval ogrom-Nn^ka zemljišča t Rusiji. Pe v vVa«hingtotm ne ve, f" ,,al|»(,c zavzame Warren P nifckrjrji vpralanja. Izjema f»- ti« bo M« vprašanje gledal Pftepa stališč®. V zveznem kongresu, in sicer v reprezentančni zbornic!, je bilo do danea pet žensk. Prva je bila Jcanette Rankin in sedanja je Marv Norton. Na sliki so: zgoraj: iniss Alice Robert son in mrs. Winifred Mason Huck; v sredi mrs. Mary Norton; spodaj miss Jeanettc Rankin in mrs. Mae Nolan. \ Ropariki napad ▼ Trstu. — žrtev nezaposlenih lopovov je ta dni postal ielesnilkl čuvaj Matija Rosmao, ki ja iel ob 10. sveler po uliei Areata. Naenkrat jt planilo proti njemu pet nesnaneiv Ur sahtevalo izročitev Uatnlee r de« narjem. Rozman se ja skušal braniti, toda se je noral kontno vdati. Napadale! «o mu Utrgali listni-eo ter nato ibelali. Orožnik! so po-tneje aretirali nekega mola, o katerem pa le nI gotovo, (le jt bil med storiloi. Suhi Ijudja W marali Citati to. bt k*** t>ri4^M4 m MM Mi mlati tst*» Ito Ja kaj t« »4i»*M« »Ufi V M« hrt tkem Um, NmH tf«4J« HM* *•«•>•• vftlww Mi tMvl* 4» M pmmu hKN«4 S t« ti fwuv vUkiltM Ti SMI Mrtvile h MMMMtveM nrilK«v». m h*««* m mj«m4*v||«j»i msi« •»»• mv pnivini, kot ioku- Washinfton, D. 0. — 51,509 o-seb v Združenih državah j« poročalo, da je imelo $2,906,245,m dohodkov. Tako se glasi poročilo davčnega komisarja za leto 1922« ki je služilo Ljudski ligi za rekonstrukcijo kot argument proti Mellonovemu poizkusu za znižanje dohodninskega davka na velike dohodke. Ta vsota je skoraj, tako velika kot dve petini vsote, katero je prejelo 6,946,570 delav-eev v mezdah leta 1921 in skoraj tako velika kot tretjina Od vsote, katero je prejelo 6,400,000 farmarjev v L 1921-22 kot letni dohodek. Ko je teh 51,509 oseb plačalo svoj dohodninski davek, je povprečno prišlo na vsako osebo le $45,-307 letnega dohodka. Ta ossbe tvorijo razred, katerega letni dohodki so $25,000 ali pa višji kot ta vsota. Ako pogledamo skupino 2,171 oseb, ki so izpovedale, da imajo od $100,000 do $150,000 dohodka na leto, se prepričamo, da je vsaki osebi povprečno ostalo le $66,-995 letnega dohodka po odbitku dohodninskega davka. 309 oseb je Imelo na leto od $800,000 do $500,-000 čistega dohodka. Ko so te ose-be plačali dohodninski davek, je vsaki ostalo povprečno le $236,-841 čistega letnega dohodka. 161 osel« je priznalo, da njih dohodek znaša od $500,000 do $1.000,000 na leto. Povprečno ja oeUlo $429,-263 povprečnega dohodka da osebo. Bedim in lestdeset oseb je poročalo, da šo imele več ko en mi-Ijon dolarjev letnega dohodka. In Um osebam, ki pltkajo, da je zanje dohodninski davek strdku nadloga, ki jih Ure in muči. je o-stalo povprečno $1,371,1*4 letne ga dohodka. Koliko ja pa oeUlo farmarje« in Industrijskim delaveem, ako-ravno niso plačali aohodmn»kega davka T - Njim so ostali žnlji. srage, skr-bi, muke, trpljenje in žalost. Papež sprejel raske pr*wtlavte Rim. 21 nov. — Pape« jt vi* raj sprejel 80 ruskih emigrejev, večinoma prtvotUvn« vere. Rim ■ki Utti pripisujejo Uma epreje mu politično potezo Vttikana. ki špekulira na povratafc vabodne eerkrs v papetko. DENARNE FOSlLJAT VE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Jsr in 11» se Mte v««rsj, skupn« i U'Jtt$ m^TiTI M JFSSSVMI' lMilkl, urluiiuiMa In Mt iftltl V It. i+mTi* ——< h ............»i ■■«■ - ITAUJUin MIMIIIKI , IT AIlističi NAniToNiMs I 80 ČUVAJA m POD taknili ogenj. •wk, Wis. - Trijt na-so napadli, zveza-nočnega čuvaja »»nncin. nhlužbenega l!" 1 ' "iiilipr koiupaniji. NUsknili ogenj v delav-so so severna od ho izpustili ču- J' "fpravil $10.000 iko-»ioia sledi t slikov- BMOJAVNO. Vat peMjatv« aaalevlu aa sLOva^eao BANKO ZAKRAJSEK * CES ARK ?• - tik A*., 9Um V »Hi« It. V. (tia R^Rs^^^Ln Dobil krasnega dekleta—plačilo ljubezen! Naprednost i« v ti valiki igodovineki drami primitivne Amnikr Farrtll, Pa. - V soboto dne 3». novtmbra priredijo vaeallaa slovenska dekleta v koriet aovsfa doms v Mlevsnskem domu. Na prograaia je ialjiva po*«a in dru gt rsbavaoftti. Igral bt orkertar. V. t opni na jt st moške m dolar. Dekleta petsija in te prlptralajt rojakom m kak dar In koda tudi obiskale vsako slaveaake bila. Ha svidenje v soboU 1$. t IRON UORSE WOODS tl§šštlth$ mLU k Imirni Okm. I. tuam "" i i SQcta75c ■*Bff 0 IVA D2UV01. 7 M^tni sdrav-'Mr lffrnuB B||J|. —Hlo, d. Mj M dan nikar pra-naj jsde ^ dobra prsfrali- toda st d«. pomena, ker ne be na «»Uko jf«li, j« af f4- iens in otrofi Doenos Airea, Ar»., ti. m* — Vesti t brazilske meje aa ftoae de so državne Cena M infO osntov. Zopet nove Slovenske V tor plošče. V»e po 75c 77M* Ve««!l drurl polk«. Potko Mosurka. Harra. ■ c Oooot sopovadi ta dekleta. 7742» Noto i« Pavol. 8»«t..a i I , . Mapi' 77433 GoroaoM v.Utk, harmonika. Columbia Plošč $5.00 PETEK, 28. novembra, ij rr. Oestrin; Iz arhiva. PoVCBt. XI. ' . . . v r£i se ples, dekleta so brhke in zala s mladenč-i okrog se sukale plamtečih očes In vitkih teles. Ivan Jenko. Obično je lesniška kazina pri re jala svojim družabnikom in končno vsem Leeničenom po tri veselice na leto. Prva se je vrli-le vselej jeseni. Ako smo rekli, da so bile te veselice prirejene vsem Lesničsnom, verjeli nam bodo blagohotni čita-telji, ki gotovo poznajo, kaki ne so kiuinc -.hvala Bogu, da jih le le malo životari — po naiib many lih meetih in trgih. ' Veselice v lesniikl kazini so se razločevale od ondotnih čitelni-Ških najprej v tem, da so bile brez petje, ker hemškutaraki družabniki njeni niao mogli nikjer dobiti pevcev, in da se je k njim vozilo v — kočijah. Marsikatera stara kočija, ki je leto in dan počivala v skednju in ■■v tceteri so ai kokoii morda i« ži-valjega instinkta, da jih ondu ns bodo nihče motil, napravile gnezda, morala je o priliki kazinske veselice na dan. Oprati ji je bilo treba prah, omesti pajčevine in, zakrpati morda raitrgano streho. Na večer potem pa se je veličastno (na srečo so bile Leeniee slabo razsvetljene) zibala proti jedva dve »to. korakov oddaljeni gostilni, kjer so se obično vrfttle veseli uj kazinske. Prilla je eoboU. Ves teden poprej je le lla po trgu govorica o kazinske m plesu. Med nežnim spolom lesniškim se je vedelo že do pičiee, katera bode imela Aovo "toaleto", kje jo je naročila in koliko je veljala, vedelo se je tudi, katera je dala svojo lansko ali morda celo predlansko obleko oprat in prekrojit, odkrite so bile sploh vse one ma-lenkosti, za katere ae, kakor znano, ženstvo rado najbolj briga. Molki spol, kar ga je bilo ple-aalcev, hitel je, da se "angažira" za pojedine pleeove. Osobito je bil priden v tem oziru nai dobri znanec lekarnik fttipko Zgaga. Isti dan, ko se je zvedelo, da ae nepravi veselica s plesom, anga« tiran je bil za vse štiri kadrilje in več plesnih toček. Bil pa je to oni isti 6tipko Zgaga, ki je tako sovražil nemlkutarstvo in vsaj po svoji izpovedi z vsemi močmi delal za slovenstva Toda prestrogo ne smemo soditi fttipKa, ker drugi Lcsničanje niso bili prav nič boljii od njega. Uradniki so bilj iz znane, sosebno temu stanu svojske kurtoazije. vsi družabniki kazinski. Neka-termki so sieer trosili po trga novico, da je bil kriv tega okrajni glavar — strasten nemlkutar — ali kdo bi verjel hudobnim jeai-kom t! — Tudi večina tržanov, kf so bili udje čitalnilki, bilo je lo zaradi ljubega miru in prijateljstva vpisanih v kazino. Zato pa ao ti stopivlemu v dvorano, kjer se je vrUla veselica, zazveneli le redkokdaj na uho apekudrani glasovi lesničke nemičine. Prilla je zoboU. Jedva ie je jel nagibati dan, oživile so se Lesniee nenavadno Tu si videl uradniškega slugo, ki je nesel davčnemu pristavu Lepo sojene črne hlače, ondu je zopet drevil čevljar z novimi čevlji, drugje si opazil ponosno koraka-jočega odbornika kazinskegm v fraku in belih rokavieah hiteti proti gostilni, kjer se je imela vršit i veselica. J; ^ Okna veselične dvorane so se razsvetlila in kmalu potem so je-le po trgu drdraii kočije. Vhod in stopnice v prvo nadstropje, kjer je bila dvorana, bile so razsvetljene s slabo brlečimi petrolejevimi svetilnicami. Vrhu stopnic je vzprejemal odbor do-(le goste ter vodil dame v dvorano na pripravljene sedeže. D očim so se one dolgočasile, čakajoč aa-četka, krepčali so se njih zveati soprogi, odnoslio častilci v pritlični pivski sobi. — > Na lesnilkem zvoniku je uda rila osma ura. Večina pivcev je ostavila pritličje in lla v prvo nadstropje, za kaj veselica se je napolnila pre eej oblirna dvorana. V tem je obstal pred gostilnico voz, iz katerega so izstopili Anica in nje brat, pl. Hagcr in Kodran. 'Mnogo pregovarjanja in prepričevanja je trebalo Pavlu, da je zvabil svojega prijatelja v kazino. Odbor vrhu stopnic je vzprejel goste iz Kota s posebno prijaznostjo, katere največja mera se Dr. Pavel Orolelj: Astronomski pomenki. (Dalje.) Življenjski pogoji ae luni. Kdo bi si upal danes jasno začrtat! meje življenja, kdo razložiti njfcgovo bistvo, kdo povedati, pod katerimi najneugodnejiimi odnolaji le tli njegova lakraf V pravcat požar se je razplamtela te Iskra na zemlji. Premagala je sovraltvo večnega ledu in anega, kljubovala neprijazni moči tropičnega soln-cs, v naročje morskaga dna, v tmino zemeljske akorje je poslala svoje žarke. Toliko pa je gotovo i vsepovsod! je npsiteljica življenja neka specifična snov, a določnimi kemiš. K i m i znaki, beljakovina. Tudi najenostavnejšega življenja »i n« moremo prcdatevljati drugače kot vtekleno drobni kepiei beljakoviuastih snovi. Za postanek, obstoj in rast šive beljakovine pa ao poleg primerna hrane neobhodne potrebni najmanj trije pogoji t srak, voda, primerna temperatura. „ Zrak je priprostemu Človeku vzor brestvar-nostl. Oko ga ne vidi, vonj in okus ga ne zaznata, tudi s tipom mu ne moremo do živega j kakor ima matematika svojo ničlo, tako ei je vstvarlla tudi fizika svod fizikalni nič — in to je trak. Tako al miali neuki lajik. Ako pa se zrak odteguje načim Čutilem že na asmljl, kjer naa vsensokro« obdaja, kdo naj ae drsne na razdalje stotisočev kilometrov dognati njegovo prisotnost in kakovoett Počasi, prijatelj I V sto in sto pojavih se jav-. lja srak tvojim čutilom In edino tvoja duievna slepote je krivs, di jih ne opazit ali ne razumel Poglej 1 — na tla te sobioe, ki je 6 m dolga in 4 m Uroka, pritiaka zračna plaet s telo 250,000 kg. Četrt milijona kilogramov I Znositi bi moral v sobo 5000 vrel premoga, da doseže! isti pritisk. Ce bi ne bilo v sobi pod tebo tudi zreke, ki izenačuje s svojim pritizkom to presilno telo, tedaj bi ti srsk us jeko drastičen način dokasal svojo t vam ost, udri bi ti tla in ti bi so znafcl z svojimi mobilijsmi vred nensdoma na dnu kleti. Kako rumeni iiolnce, kadar gre ne zspsd, celo rodeča postane car i h njegova plošča; kekoabres-Nkrbno mu Uhko gledal v liee, ne da bi ti mamilo oči. Ksko mirno gorijo cveide vrh nebs, one P«, ki stoje nitko, trepetajo in migljajo, kot da Iu hotele ugasniti. Da, prav hltcu horieonta v ree< niei tiRAMiejo, kar tamkaj ne opati! vsenaokrog i udi v najjasnejši noči niti eno xvezdiee. /rak je, ki se us ta način igra z sveidno in milnčno hvetlobo. I>a»i se nam dozdeva (rak popolnoma prozoren, vendar kolikor toliko |>oiira avetlobne ler* kr. Luč, ki prihaja od zvezdo 1)1 i iu horieonla. mora preromati ekoai srak dolgo, dolgo pot, in u-gnane, predno dospe do nak-tm očoaa. Tako zamre studenec, čegar pot zaide ne prostrana |*4čena tla. — Zrakoplove!, ki so ar dvignili v Izredno srečno vilino, so ae prsatraiili nml budnim pojavom. To lepo modro neba poOaj« \edno temnejše ie temnejše, končno ea »temni popolnoma, da Katere ne njem avezde pri polnem aolnčnem dnevu. Tudi ta čarobni ažurni lialdahin nad nam! je delo zrake, la atobarvne aolnčne luči g« razume stkati i rodeče, mm« ne in telene tvetlotee nitke, ki je »prede« ta njih na v,letno beli MlMni le rek, pre trge, modre p« odbije proti temlji, de ae oem Bdi. kot de viei nad ve ml j« kupola la a*-drega Karluaa. Kjer pojenj« irak. ugeeee tudi ttt'» Groeerljam, aladčlimrjem ,B • Cajaln« teletom« dame primeren puat prt večjih naročilih, p^it informacija Ui FRANK OGLAR Met Saperter Avmm, in REVMATIZE laVratM "iomUm adravilo" o4, valut, ki ga je mb imel Uia ttM M bil Mpadvn po ht. miMmmm rtTMilui. Trpel .tre h kar mm« »ai v«, ki al j« to ,ku.i •l«rr trt htm Pockutll tdr.»tu a4r«vUon. mipak ,w pavio«. ki ud «to6iU U bila aataana. Koatao bil «Jra»|U». U M« J« popolnoma oU »il* ia nikdar a# mi va« vraiU bol, Kašelj ealabujo siste« ln ja vodno neprijeten*:. Tukaj prida ne i nam groaote prrpada i nrak imata ravnotako eolnčndi Urkov v tta»k«h tih ob«eva aoleae. dasi se ns- Je li ke U|X» Z najboljšimi zračnimi sesalkami ne moremo doaečl tega cilja Tudi toli strog« fizika smatra v taki asori razredi«« srak ea prazea prostor! Zamisli ar trenutek v to brezupno pušča vol M ga leku< tia \ rtriče. ki bi ušuštel v mrtvaško tišino. nI )• kapljie« ki bi kaniU hladilno na ras. beljene kamni j« . Preatrašna Kaharaka puatinja je v primer t hi no le pravcati paradi! t In fts litim aa tvojih ustnih pritajeno v pre« tanje t "lakaj nima luna osračja ia vode, saj eaao Mokra čiili, da jo tone prava hči naše aeeOje, ki s* )* v pradavni pretekloeli utrgale njenem n loJeait!** leBlrv t c uganke ae je poereeile fiziki UU v novejAem ^aau. -L Da, tu.l luna je prejele v predavale! vna «. preem. kt c- mladi msetjskl hlekl, ^ treč-ne obleko h, M|ejo veda. A zapravila je to mate. linake+oto. t«de kekof (Delje prihedaj**.) KLOBASE Pitanih prascev mesa in pravimi diiavami, prekajene z "Hickory" lesom se prilteva, že od davnih časov izvrstnim prigrizkom.. Pra-sel, popolnost prsvih dilav, skul-nja in vsa priprava, mi daje Ežnost in priliko ponuditi ob-tvu najbolj lo vrste klobase. Namen mojega oglasa ni priporočati, temveč dati priliko ljudem pokualti dobre klobase. Cena za funt je 85c, poltnino plačana. Pošljite naročila na: Anton Li-pold, P. O. Naylor, Mo. (Adv.) G Man Hrt vaMak. banaonlk«. Na akak Bkoii. harmonik«. Vabilo^ Ig. Huda motkl Pa.tlriek, Bud«, niotvi iboi N. York. Mari«ka vaMak. W«b«r Ran (ilatbenl val«ak. Wtb«r lUa 8trai«ava ljubica, totit. O laabala vaMek. Narodni fo Kavalarijaka koratalea Holtahacker koratniea. N»r. V dlvni dolini, polk«. Kram« Mari ' nom ali brat harna. Za poštnina pokljite 25e. nlke zastonj. -- IVAN PAJK, I 24 Meks St, Cenomaugh, I NENAVADNA PONUDBA ZA PRED PRAZNIKE. 2 ZA GR1NJAL1 I KUKU njR^antm U nikdar » tlvlja^n---- ■ # ■ anaka ponudb, kat it U. M poalaMta. Eknetaa »«»ia»ar« podobna pravi atan«kl kpku url. ■ala artlatUno l.daUna 1g*«mU«-aaes ho v«am prtljubljaaa. Ima aaodno kola«Ja. Zrli prart ta« «a urajuj« a atrti. iionnb ran me iipkam »aert- njali ta okna »# »»roka # lartjav dohra. »ajrtH« u Cejs^a lietaTlJe ln"artl»«l4n i«l »B-kaati, ratniml doekl M »rka ia na Sna. Modno »arajtnl kra«» - obrobji. Baanidno artlatUno dalo In a.a PfJ.ri4.nl da M bodo jlb obaalta na okna 4mmm. aoaadja S> Mo * " Al J nanadilL Kava vrrdno.t trak komadov l. vra.nkl dvakrat v«t « od «voU ki> *] iT bSm^Z**« l»h komadov >. vra«nlal dvakrat v«#.« oA «voU •ao mM«. Na od ta ta j U d. «ad«U« ^.ZST. ««ht«v_____... — --- •• aa»tav v padtaib aramkah trn poiltjatva pr«jmrto Mapa aa -vat do». r»MU la <1»».. LUXU3 SALES COMPANV. 1BI3 Em iXss pUSa^ pol« 31., Dept. C 11, Cheac«. BOŽIČNE DENARNE POSlUATVE! Brze In točna postrežba! Najzmernejše cene! . tiakor običajno hoče as ledi tetoa večina naSeiru naroda .pominjsti sto jih dragih t domoelni a večji« ti irinj' Božič redHeijev ■ eel as otrok rouudl Razen le znane točnosti pri vseh bančnih pod h Pesjelo^ aaH banka poeebno pažnjo IsvrSersnjo MUmA JeMr«fh peidjsi.t- Naše (zborne eeae v start domovini omočijo na« vseh naročil zaneeljtiro, brso in pe najnliji ceni. Radi te«a Vam priporočamo, da se «t Va*e boi ina ie efej obrnete na nae Ur Uk» zaaipraU pra^wm, «rr*ii Valih naročil, ker ae bodo. kakor rUko leto. polHjatvi j^J FRANK SAKSER STATE BANK Cortlandt Street, New Yefk, N. T, Bo±16 lejblteu« kraje ob tem ča.a s V1 | po je ob te* čaae patr»k^. Ker ima mašm banka eeeje mnmma avsae a . riaal bankami e stoM krai«. je v eu»e dati gj ** ^ ZAKRAJSEK AND CESARKa 70 — M Atoshm, YeA ^i- Msil&lall. PisSeiabi Tudi v kraj ao Befttt. je v Vd ...................