V Trstu dne 7. Avgusta 1908. Št. 32. Delaushi bist Posamezna številka = 6 vin. ===== Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. prodna delavska organizacija. i. Istotako je s politiškimi programi; tudi oni se morajo osnovati in izvr¬ ševati, vsikdar računajo z razmerami. Politik, ki hoče nastopiti kot absoluten in ki hoče isti in ni za las izpreme- njeni program vsiljevati v najrazlič¬ nejše razmere, mora izprevideti kmalu, kako se je motil v svojih računih. • Edinost" 20. marca 1899. Narodna organizacija bi bila po tem opravičena toliko, kolikor odgovarja dejan¬ em razmeram. Seveda se mora takoj lo- £ hipne razmere od dejanskih razmer kot splošnega razvoja. Zdi se, da je Is. D. O. Ljtala le iz hipnih razmer in to bi jo (e jo edino opravičevalo, seveda opraviče¬ valo kot hipno prikazen v razvoju sloven¬ skega življa v Trstu. Inicijatorji IS. D. O. sc pa morali imeti pred sabo položaj slo¬ venskega delavstva, položaj delavstva sploh, položaj slovenskih in italijanskih meščanskih strank v Trstu. Jaz za svojo osebo zasledujem pazljivo razvoj tržaškega mesta, ker smatram Trst a temeljno— t očko vsega našega gospodar¬ skega jn narodnega razvoja. Leta 188^, ko sem se stalno naselil v Trstu z namenom, posvetiti še javnemu življenju, v Trstu, v mestu samem, ni bilo ne narodnega ne gospodarskega življenja. Politična akcija slovenskih rodoljubov je merila in obsegala le slovensko okolico. Notranje mesto je bilo v izključni oblasti italijanske liberalne šovinistične stranke. Takrat je bil po celem mestu »ščavo* na dnevnem redu, javno govoriti slovenski se skoraj nikjer ni smelo. Značilna za slovenski element je ravno okolnost, da se jori sodišču, torej pod zaščito zakona samega, nikdo od slovenskih uradnikov ni drznil slovensko občevati in Črez bojazni kazati svojo slovensko na¬ rodnost. To je veljalo v še večji meri pri dragih oblastvih. Saj sem bil ravno jaz, ki je jel trdo ledino orati pri sodišču, ki je takorekoč jel s slovensko okolico slovensko govoriti pred sodiščem. Nekoliko mescev, dokler me okolica ni poznala, se sploh oko¬ ličan ni drznil stopiti pred me s sloven¬ skim pozdravom in slovenskim nagovorom. Kolikokrat je pričel lomiti italijanščino, in moral sem okoličana vselej vzpodbuditi, (la se je osvetil in brez bojazni govoril z mano po domače! Trst je bil leta 1887 le italijansko mesto. Peščica Slovencev, ki se je takrat bavila s politiko, sploh ni prihajala v poštev in si niti ni drznila staviti kake cilje v mestu samem. Prišel je medtem za Slovence skoraj neopaženo dan 18. dec. 1898,. dan, ko je italijansko liberalno meščanstvo hotelo praznovati praznik najobskurnejšega narod¬ nega šovinizma. «Bil je to zgodovinsko Pomemben dan, katerega smemo z zlatimi črkami zapisati v zgodovino slovenskega naroda», «dan sramote» za tedaj vsemo¬ gočno liberalno italijansko meščanstvo piše „Edinost . Razbito je bežalo iz prostorne dvorane velikega gledališča, ki nosi ime Rosetti, meščanstvo; italijanski proletarec mu je priredil dan sramote, italijanska socijalna demokracija je vrgla iz sijajnih prostorov ošabno liberalno-šovinistično ita¬ lijansko stranko. Nastopilo je drugo desetletje in 14. majnika 1907 je prelomil proletarijat tudi politično moč iste stranke. Ves misleči po¬ litični svet v Avstriji je bil presenečen, da je ponosni italijanski Trst volil štiri kan¬ didate proletarcev, socijalne demokrate. Ta dan je preciziral s svojimi številkami pravi položaj v Trstu. V notranjem mestu je bilo oddanih 8099 glasov za socijalnodemokratične kandidate, 7712 za italijanske liberalne nacijonalce, 3670 za narodno slovensko stranko in 2158 za italijanske krščanske socijalce. S 382 glasovi so prodrli socijalni demokratje na italijansko meščansko stranko. Očitno je, da so zmago socijalnih demokratov povzročili glasovi slovenskih socijalnih de¬ mokratov, kajti v tem številu 382 so go¬ tovo oni nastopili pri volitvah. In ni ga pomembnejšega dneva za politično življenje v Trstu, na Primorskem in za Slovence, nego je 14. majnik 1907 z gori navede¬ nimi številkami, ki so ne le začrtale raz¬ merje, ampak ki kažejo tudi razvoj poli¬ tičnih strank za bodočnost. Italijanska šo¬ vinistična stranka se ni upala v ožjo vo¬ litev. Stala je pred eventualnostjo, ali pod¬ vreči se prostovoljno italijanski soeijalno- demokratični stranki, ali pa biti poražena j)o zvezi italijanske socijalne demokracije s slovenskimi nacijonalci. Logično je, da ni pustila udeležiti se ožjih volitev sebi v še večji poraz, v poraz z glasovi slovenskih nacijonalcev. Socijalnodemokratična stranka je smatrala, da je zmagala kot italijanska socijalnodemokratična stranka, in je tako prosta vezi, zastopati interese slovenskih nacijonalcev. Tudi ona kot socijalnodemo¬ kratična stranka, kot internacij onalna stranka je morala voliti pot, začrtano po razmerah. Razmerje 14. maja 1907 je tipično, ker se je v desetletju od 18. dec. 1898 slovenski živelj precej prosto razvijal in prišel po naravnem razvoju do svoje po številu iz¬ ražene moči. Ako bi stopila slovenska nacijonalna stranka takoj v boj za socijalnodemokra- | tično listo in bi tako prodrli socijalni de¬ mokratje z njenimi glasovi, bi bilo upra¬ vičeno iz tega delati tudi konsekvence. Mala četa slovenskih socijal. demokratov ki je pod internacijonalno devizo pomagala socijalnodemokratični stranki do ožjih vo¬ litev, po svojem neznatnem številu ni imela pravice, sploh delati kake konsekvence. Po razmerah, danih 14. majnika 1907, bi morali inteligentni slovenski politiki v Trstu logično sklepati le dvoje: 1.) ali krepiti slovensko socijalno demokracijo, da primora italijansko soc. demokracijo nastopiti dejansko internacijonalno in le kot italijanska socijalno - demokratična stranka; ali pa jo 2.) okrepiti še bolj, da se slovenska socijalnodemokratična stranka emar.cipira ; v zmislu-brnskega programa iz leta iMl-9 in- -samostojno nastopu Razvoj od leta 1887 pa do 14. majnika 1907 bi moral z logično silo privesti slovenske po¬ litike v Trstu do tega, da bi krepili slo¬ vensko socijalnodemokratične stranko iz- vojuje boj proti liberalnonacijonalistični stranki in boj proti premoči zgolj ptujega kapitala in industrije. Dr. Josip Mandič, sedanji voditelj N. D. O., je takoj po volitvah (gl. „Edinost“ 8. junija 1907) konstatiral, da niso zmagale socijalnodemokratične ideje, marveč da je zmagala socijalnodemokratična stranka, da bi odpadlo celo število glasov, ako bi socijalno demokratična stranka dejansko izvrševala svoj program. Ni bolj značilne sodbe o položaju, nego je sodba drja. Josipa Mandiča. Zadela je razmere prav v središče. Dr. Josip Mandič je pravilno sklepal, da je socijalnodemokratična stranka na sebi kot internacijonalna stranka, ki z vso konsekvenco izvaja strankin program iz leta 1901 in narodnostni brnski program od leta 1899, v Trstu prešibka in se mora naslanjati na celo vrsto drugih živ- Ijev, malkontentov. Dr. Josip Mandič je gotovo moral konstatirati, da v onem šte¬ vilu 8099 glasov socijalnodemokratične stranke morda ni bilo polovico pravih socijalnih demokratov, marveč cela vrsta nezadovoljnih italijanskih meščanov in tudi cela vrsta slovenskih renegatov. Logična posledica hi torej bila: krepiti v Trstu ono stranko, ki je pričela boj z italijanskim šovinizmom in ga vrgla, krepiti jo toliko časa, da pride v položaj in do moči, za¬ stopati z vso konsekvenco svoje ideje in svoj program. No, že 18. avgusta 1907, na cesarjev rojstni dan, je „Edinnst“ kot organ slo¬ venske nacijonalne stranke izbobnala v svet ustanovitev Narodne delavske orga¬ nizacije v Trstu, na čelu ji dr. Josip Mandič. Narodni boji v Istri. Pulj, 3. avgusta 1908. Neprijetno razmerje, ki vlada med istr¬ skim in italijanskim ljudstvom, imenujemo navadno narodni boj. Po pravici rečeno, pa ni to nič drugega nego sad narodnjaš¬ kega hujskanja. Kake sorte je pa to na¬ rodnjaško hujskanje nam pove grozno šte¬ vilo takozvanih narodnih žrtev, ki pa niso nič drugega nego nezavedne žrtve pogubo- nosnega narodnega ščuvanja. Posebno po zadnjih državnozborskih volitvah je prev¬ zelo tako hujskanje v resnici pretresujočo a ob enem gnjusno obliko. Naravno je, da narašča število žrtev od dne do dne. In ako si ogledamo jetnike v Rovinju, pa se prepričamo, da jih je dobri dve tretini kaznovanih radi narodnih spopadov. In na žalost moramo konstatirati, da je od teh največ hrvatov, ali bolje rečeno, siromašnih krvatskih kmetov. Če jih pa vprašamo, kako in zakaj da so kaznovani pa nam odgovore kar v zboru, da so jim voditelji (ene in druge narodnosti) ukazali braniti tako svoj narod. Več nego toliko ne vedo. In takim narodnim spopadom, takemu hujskanju narodnjaških kričačev imenujejo naši lažinarodnjaki reševanje narodnega vprašanja. Nobene zavednosti, nobenega narodnega ponosa ne najdemo med temi nezavednimi žrtvami narodnjaškega hujskanja ampak samo ponižno udanost svojim hudobnim pastirjem in globoko a nezavedno sovraštvo do svojih bližnjih a tujerodnih sotrpinov. Sovraži se medseboj to ital. in slovansko ljudstvo, ne da bi vedelo zakaj, ne da bi poznalo vzrokov sovraštvi) ne cilja ne vspeha spopadov, ki so največkrat čisto navadni gostilniški tepeži. In naši narodni voditelji negujejo tako hujskanje take te¬ peže kakor punčico svojega očesa. Jc li res tako hujskanje reševanje na¬ rodnega vprašanja ? In če bi res bilo, mari bi ne bilo mogoče najti drugih sredstev, da se pride do zaželjenega vspeha; ne do rešitve narodnega vprašanja ampak do omejitve narodnega sovraštva ? Kaj vendar je zakrivil italijanski kmet, ki je izko¬ riščan od svojerodnih narodnih kapitalistov kakor naš hrvatski od naših voditeljev. Zakaj se ščuva naše ljudstvo proti itali¬ janskemu, da ni poslednje varno iti niti mimo hrvatske občine in obratno? Mari je vse to v večjo slavo narodnega kom¬ promisa? Mari je vse to sad vašega tri¬ desetletnega reševanja tuk. kmeta in na¬ rodnega vprašanja? Pač so to žalostni sa¬ dovi kajti po 30. letih vašega dela niste bili sposobni pripraviti naše ljudstvo niti do narodne zavesti, do narodnega ponosa, pač pa ste pripravili ljudstvo, ki sovraži nezavednega ital. sotrpina in sovraži in se boji njegovega jezika njegove knjige in ne hrepeni po svoji. Ljudstvo se sovraži, se ščuva eno proti drugemu, se pretepa po gostilnah in se naposled uniči v temnih ječah. Gospodje voditelji se pa sprehajajo v bratskih ob¬ jemih z voditelji ital. narodnosti, pri okroglih mizah kujejo narodne kompromise in po kavarnah biljardirajo — in vse na račun nezavednega ljudstva. Oni hrepene, da bi se to ljudstvo še nadalje sovražilo, še na¬ dalje ščuvalo in pretepalo, saj imajo od tega le korist in priliko sklepati kompro¬ mise ne za ljudstvo ampak proti ljudstvu in proti onim, ki za ljudstvo se zavzemajo. Med tem ko se ljudstvo med seboj sovraži Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor“ št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. IX. j Sredstva, ki jih vživa katoliška hijerar- tija, da bi dosegla svoje namene v šolstvu, [ so sledeča: 1.) Skušala je in skuša dobiti vpliv na birokratkah aparat, ki vlada v šolstvu. Ona si prizadeva vtakniti povsod svoje ljudi, • 111 te, ki niso njeni, demoralizirati in pri¬ dobiti za svoje namene. Posledica temu je, da podpirajo šolski uradi po večini, od najvišjih do najnižjih z vso močjo prizade¬ vanje cerkve in pomagajo izpodbijati ve¬ dnost zakonov, koje bi vendar morali že i P> svoji nravni dolžnosti braniti, ali ne o^nijo, zato ker cerkev veljavnost teh z akonov ne priznava. Nezaslišana in ne- Vet jetna bi nam bila ta stvar, ako ne bi ako pogostoma opažali udarcev, s kojimi 01Je JO šolski uradi v obraz šolskim in ustavnim zakonom_ Svoje ljudi hoče i*ieti hijerarhija tudi med učiteljstvom in zistematično demoralizira one, ki niso njeni. Kdor si .pridobi s prodajo svojega značaja prijaznost cerkve stopi pod varstvo in zaščito šolskih uradov in funkcijonarjev ki stoje pod vplivom iste cerkve. Kandi¬ dati far in konzistorjev se protežirajo in postavljajo na najboljša mesta. In gorje onim, ki se ne dajo ukupiti. Ti se stra¬ šijo z denuncijacijami raznovrstnimi drob¬ nimi šikanami in hujskanjem, s kojim se čudovito lahko pustijo zlorabljati mnogi šolski uradi. Ali z lepa ali z grda: Od prijaznega nasmeha župnikovega in otrokom roke, od povabila na farsko pojedino pa do apela na tron in vladarja do hujskanja ljudi na klerikalnih shodih in s prižnic v cerkvi — nobeno sredstvo ni dovolj ma¬ lenkostno da bi se opustilo. Nobeno ni dovolj zanesljivo, da ne bi bilo posvečeno z namenom — s tem svetim namenom: držati učiteljstvo v. strahu pred faro, da bi se ne upalo učiti in vzgajati mladino tako razumno in moralno, kakor zahtevajo potrebe sedanjega življenja. 2.) Cerkvena hijerarhija hoče v drugič vdo- biti vpliva na zakonodajne zbore, da bi se z njih pomočjo vzakonila tzv. lconfesijonelna šola t. j. šola one vrste, ki je vladala v prejšnjihjvekih,in ki.smo jo že gori popisali. Ako že ne more doseči cerkev tega cilja naenkrat, zadovolji se tudi z manjšimi od¬ plačili; eno izmed teh je imelo biti n. pr. skrajšanje šolskega pouka, koje so zahte¬ vali klerikalci v državnem zboru posebno v letih SO.tih (predlog Lienbacherjev od 20. febr. 1880,, Ebenhochov od 4. maja 1895.; oba ta predloga sta hotela uzakoniti 6 letni šolski pouk namesto Sletnega, ki je sedaj v veljavi; tam kjer imajo klerikalci večjo moč n. pr. v Galiciji zahtevajo še več: 1. 1886. si je želel v deželnem zboru v Lvovu stončikovsko-klerikalni poslanec Szujski, da se šolski pouk, ki traja v Noliniju le 6 let, zniža na 4 leta. Kake namene ima s šolstvom klerikalno poljsko plemstvo, karakterizira nam dovolj izrek enega členov iz rodu grofov Dzieduszyckih: «Kaj potrebuje kmet, da bi znal moliti iz molitvenika in kako da se ima vesti pri sveti maši; to ga naj šola navadi, ako stori več škoduje). Podobno odplačilo za cerkvene namene v šolstvu je bila tudi šolska novela od 2. maja 1883. in cela vrsta drugih naredeb ministerskih odlokov, deželnih šolskih sve¬ tov itd., kojim so prepogostoma dale inici- jativo škofovske konference. 3.) Tretje, splošno najbolj priljubljeno in najizdatnejše sredstvo v kvar šolstvu je cerkvenim krogom — demagogija t. j. vplivanje na nezavedne ali le na pol za¬ vedne ljudske mase, da bi se navzele ne¬ zaupanja in sovraštva do modernega šol¬ stva in — ne v zadnji vrsti — da bi pošiljale v zakonodajne zbore može, ki bi bili pripravljeni skleniti take šolske postave, s kojimi bi bila cerkev zadovoljna. Pri volitvah vidimo to demagogijo vedno na delu, videli smo jo pri Wahrmundovi aferi in pri preganjanju drugih učiteljev. Ali to še ni cela demagogija niti ne njen večji del. Tega zasledimo povsod tam, kjer je duhovnik, v vsaki vasi, v vsakem kraju; kjer pride duhovnik opažano lahko ono drobno a tem bolj strupeno in izdatno farško demagogijo. To je n. pr. tnka-le demagogija: v gos¬ tilni se snide pri kozarcu nekoliko vašča¬ nov, duhovnik med njimi. Govori se o marsičem: o vremenu, o letini, o velikih davkih, dokladah_ Če pojde tako napre 2 DELAVSKI LIST se ga izsesava do zadnjega vinarja, do mozga. — Danes je istrski kmet na robu propada. Prev eč bi bi lo dokazovati sadove tega .čuvanja tega sovraštva. Saj imamo še ‘ vedno pred seboj tudi nepozabni dogodek, ki se je izvršil pri zadnjih občinskih vo¬ litvah v Pulju na velikem vrhu (Molite grande). Danes je dokazano, da je bilo takrat ščuvanje na eni in drugi strani. — Italijanski kmetje iz Galežane so bili na¬ lašč pripravljeni za izivat, hrvatje pa so bili pripravljeni napasti. Posledico tega dogodka poznamo. Neki ital. kmet je bil ubit. Na dan ko se je vršila razprava ali dan poprej sta dr. Zucon in dr. Laginja zahtevala vsak od svojega toženca 300 kron, k e 1 ’ jih drugače bi ne bila šla zago¬ varjat v Rovinj. Plačati sta morala, in bila sta kaznovana kakor je bil kaznovan še marsikdo od katerih počiva še veliko v zaporu v Rovinju. Vse to seveda v svrho reševanja narodnega vprašanja. Menda je tudi to precejšen dokaz izko- riščevanja 'narodne nezavesti. In koliko je še takih dogodkov, ki se ponavljajo dan za dnem, kakor fatalni odmevi nečloveš¬ kega sovraštva. Ravno za časa, zapora našega sodruga Jelčiča je prišlo 40 kmetov prestati več ali manj daljše kazeni radi narodnega ščuvanja v katerega so jih za¬ peljali narodnjaški kričači. In kedaj bo konec teh neznosnih raz¬ mer, je težko določiti; toda naša dolžnost je, da skušamo, da pride čim prej dan, ko si bo hrvatsko in italijansko ljudstvo seglo v roko in si v prijateljskem objemu oblju¬ bilo večno ljubezen. Podpore rezervistom. Navodilu. Zakon, ki da pravico do podpore dru¬ žinam onih rezervistov, ki so poklicani na orožne vaje, je stopil v veljavo z dnem prvega (1.) avgusta. Pravico do podpore imajo družine vseh onih rezervistov, ki so šli na orožne vaje na dan prvega avustga ali po prvem avgustu. Tudi družine onih rezervistov, ki so šli na vaje v mesecu juliju in končajo v mesecu avgustu, imajo pravico do pod¬ pore. Pravico clo podpore imajo: soproga in zakoniti otroci rezervista, bratje in sestre, stariši, in drugi svojci rezervista ako je skrbel zanje on s svojim delom. Da se dobi podporo je treba obrniti se, ne morda k vojaški oblasti ampak k oni politični oblasti od katere se je prijelo va¬ bilo na vaje, t. j. obrniti se je treba k okrajnemu glavarstu (v Trstu k namest. svetniku). Po končanih orožnih vajah je časa še štiri tedne zahtevati podporo. Naznanilo za podporo mora predložiti rezervist sam, ki mora ob enem tudi na¬ znaniti, komu naj se podporo pošlje. — Rezervist ne more prejeti v roke podpore, ampak podporo dobi ali žena ali kak drug član družine ali sorodnik. V slučaju, da skrbi rezervist razven za svojo družino, še za kakega sorodnika izven družine, sme zahtevati, da se pošlje del podpore tudi dotičniku. Kdor skrbi za nezakonite otroke, mora naznaniti ali ma¬ ter ali pa varuha otrok katerim se bo po¬ šiljala podpora. Neresničnih naznanil je treba ogniti se, kajti za to se jo lahko strogo kaznovani. slečejo nas do kože, vzdihne si en občinar. Poprej ni bilo takih plačil... No seveda, poprej pripomni duhovnik, le poglejte, kaj se sedaj vse dela z našim denarjem, le poglejte n. pr. kolikor stanejo pri nas samo šole. Govori se o šoli: kakšne so bile šole poprej, sedaj se zidajo cele pa¬ lače, kaj je stal poprej učitelj, — sedaj jih je kot smetij, nič ne delajo in mi da se moramo dreti za nje... In zahtevajo vedno več. In tudi to pivo je radi njih dražje-Pa če bi vsaj to mladino kaj poštenega naučili, toda to vam pride iz šole in človeka niti ne pozdravi ne. Kako pak v naših časih... Sedaj je to sam socialist in učitelji so najslabši_ Ni mi treba razpresti dalje te razprave; mnogi izmed čitateljev je že bil priča ta¬ kemu prizoru ... Isti večer lega duhovnik bolj zadovoljno v posteljo: glej, kako se da vplivati tudi v gostilni_ Tudi ni treba opažati, da so načini take demagogije v malem najrazličnejši. In posledica te de¬ magogije ? (Konec prih.) Pismeno naznanilo. Samo rezervist, ki je poklican na vaje ima pravico vprašati podporo. Sorodniki nimajo pravico iti ter¬ jati podpore, ako rezervist ni predložil vprašanja. Vsak tedaj naj skrbi, da o pra¬ vem času še predloži vprašanje za pod¬ poro. Naznanilo naj bo sestavljeno tako: Sl. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani. Podpisan pripadam k rezervi pešpolka št. . . in sem poklican dne.1908 na orožne vaje k pešpolku št.v .ki bodo trajale (26) dni. Pri poti na vaje in iz vaj rabim dva dni. Moji družini pridada tedaj 28 dni podpore. Uslužben sem v tovarni. in vpisan sem v (okrajno bolniško blagajno v Trstu). Moja plača znaša tedaj ... K na teden. Prosim tedaj, da bi se pošiljalo podporo kakor predpisano v zakonu z dne 21. julija 1908 št. 14. K. D. Z. moji soprogi . . . v.v ul.št. . . Datum Podiš in naslov. Naznanilo je prosto koleka. V slučaju da rezervist oboli in ne more vsled bolezni domov iz vaj, se plača družini podporo dokler se rezervist ne vrne domov. Dobi se 50°/« one mezde, ki je določena za dotično kategorijo h kateri dotičnik pripada. Domače stvari. Delavci! Pazite, da se ne vjametena limanice, ki vam jih stavijo za nedeljo slo¬ venski in italijaoski narodnjaki. S svojimi za in proti maeifestacijami hočejo spraviti delavstvo od razrednega k narodnemu boju. Nihče naj se tedaj ne udeleži nedeljske ma¬ nifestacije slov. narodnjakov ne one, ki bi jo naredili proti prvi ital. narodnjaki. Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu. Slovenski železničarji državne železnice, so vabljeni na važno zaupno zbo- rovanjn, ki bode v četrtek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „Alla Citta di Klagenfurt" u ul. Šalita Promontorio. Razpravljalo se bo o velevažnih stvareh, zato nihče naj ne manjka. Vsak udeleženec shoda naj prinese seboj tudi poslano mu vabilo. Stavka slikarjev. Dne 10. decembra pretečenega leta t. j. pred osmimi meseci, so predložili delavci slikarji delodajalcem spomenico v kateri so zahtevali približno sledeče: Osemurni delavni čas; popolna prepoved akordnega dela; plače naj bodo za prvo kategorijo K 6'40 na dan; izredne ure po dnevi K 1'20, po noči K 1‘60. Za II. kategvrijo (sobni slikarji! minimalna dnevna plača K 5'80; izredne ure po dnevi K 1M0, po noči Iv 140 na uro. Za III. kategorijo (marmisti itd.) minimalno K 6'40 na dan; izredne ure po dnevi K 1'20, po noči K 1'60 na uro. Za IV. kategorijo minimalno K 5‘20 na dan in izredne ure po dnevi K 1, po noči K 1’40 na uro. Za vajence pa so zahtevali da naj imajo v prvem letu 6 kron na teden v drugem 9 kron v tretjem 12 in v četrtem 18 K na teden. V petem letu - se jih sme že uvrstiti med delavce. Prepoved mcdtedenskih praznikov. Obli- gatorična vpeljava praznovanja prvega maja. Na dan pred božičnimi prazniki in na ve¬ liko soboto naj se dela samo 6 ur toda plača naj bo enaka dri gim dnevom. Slu¬ čajno delo ob nedeljah ne sme biti preko 6 ur in se mora plačati dvojno dnino. Med drugim so zahtevali tudi pripozna- . nje delavske strokovne organizacije in usta¬ novitev posebnega razsodišča, ki naj bi od¬ ločalo o prepirih med delavci in deloda¬ jalci itd. Na to spomenico so odgovorili deloda¬ jalci po treh mesecih in so odklonili vse zahteve izražene v spomenici. Nato so de¬ lavci sami povabili delodajalce na eno zbo¬ rovanje kjer so delavci dokazali deloda¬ jalcem opravičenost vseh zahtev iz med katerih je velik del, katere bi delodajalci lahko sprejeli z zaprtimi očmi. Delodajalci, so priznali, da razmere njihovih delavcev res niso preveč imenitne, toda da oni ne morejo sprejeti nobene točke izražene v spomenici dokler ne ustanove svojo zadrugo (konsorcij). , Dno 3. aprila t. 1. so delavci predlagali delodajalcem naj si izvole poseben odbor, ki naj bi imel popolno moč sporazumeti se z delavci. Niti tega niso delodajaci spre¬ jeli in ves trud delavcev je bil brez- vspešen. Dne 2. t. m. so pa sklicali delavci zopet shod v Delavskem domu kjer so po daljši debati enoglasno sklenili stopiti v stavko, katera se pa ne sme razširiti na delavsko zadrugo. Med stavko so priredili več shodov i delavci i delodajalci. Poslednji so tudi izvolili poseben odbor, ki ima nalogo spre¬ jeti nekatere zahteve delavcev in skušati da končajo stavkati. Do danes pa ni prišlo med delavci in delodajalci še do nobenega sporazuma. In sedaj stavkajo delavci še nadalje in ker ni krumirjev ne stavkolomcev je pri¬ čakovati da bodo slikarski delavci zmagali in premagali kapitalistično trdovratnost, na vsej črti, kar jim (ni treba še posebej pra¬ viti) iz srca privoščimo. Gospo „Sočo‘' urejujejo najbrže ljudje, ki mislijo, da so vsi čitatelji „Soče“ sami tepci. Če bi ne bili taki, bi gotovo ne pi¬ sali take oslarije, ki so v najnovejšem času v čast in sramoto glasila goriške liberalne stranke odnosno glasila vseslovana Gaber- ščeka. Seveda ni treba še posebej omeniti da je tudi novoslovan Gabršček ravno istega mnenja kakor njegovi uredniki. Vsem je še v živem spominu, kako se je ta gospod Gaberšček rotil v svoji „Soči‘ in obljubljal 1000 kron socialistični stranki, če mu dr. H. Tuma dokaže, da se je na seji izvrševalnega odbora goriške liberalne stranke sklenilo, da če bi slučajno dr. Tuma ae bil izvoljen v splošni kuriji pri volitvah 1901, da odstopi potem Andrej Gabršček od kandidature v kuriji veleposestva v gorah in da na njegovo mesto kandidira dr. Tuma. Dr. Tuma je to stvar odnosno ta sklep dokazal s tem, da je prečita] zapisnik do- tične seje na kateri je bilo to sklenjeno. Nato je pa dr. Gaberšček umolknil. Seveda nismo mi od njega zahtevali, da bi nam bil dal obljubljenih 1000 kron, toda upali smo da bi bil vsaj toliko pošten, da bo javno priznal, da je imel dr. Tuma prav. Toda niti tega ni storil. Tudi tega mu nismo zamerili, ker smo vedeli, da njemu in njegovim pristašem ni do dokazov resnice, ampak do obrekovanja nevarnega nasprotnika. «Zlažemo se" — si mislijo ti ljudje — 50% naših čitateljev bo še vedno verovalo našim lažem. Tako nekam so si mislili tudi takrat, ko so pri¬ povedovali, da je vlada obljubila 140 tisoč kron v podporo goriškemu kmetu. In zgo¬ dilo se je zopet nekaj neprijetnega. Na tako pisarjenje in na take obljube ,,Soče“ in goriških drž. poslancev je poslal goriški deželni glavar Pajer v imenu deželnega odbora sledeči popravek: Na podlagi §. 19 tiskovnega zakona vabi se Slavno Uredništvo, da objavi v cenjenem listu - Soča -, odnosno na članek "kaj je z državno pod¬ poro 140.000 K. ali vrhunec vseh škandaIov», ob¬ javljen v štev. 73 z dne 23. junija 1908, sledeči popravek: Ni res, da bi bila dovolila država 140.000 K za kraje, ki so bili prizadeti po suši, in da bi bil potegnil to podporo deželni odbor; ni res, da od državne podpore ni Kras do danes dobil niti vinarja; ni res, da je deželni od¬ bor porabil državno podporo za to, da je Furlanom vse seno daroval, dočim je bilo slovensko prebi¬ valstvo za vso podporo opeharjeno; marveč res je, da je dobil deželni odbor za skupno nabavo krme od države 42.500 K.; da se je s tem denarjem moglo z velikim trudom deželnega kmetijskega urada seno oziroma slamo nabaviti iz raznih dežel Monarhije oziroma Ogrskega in pripustiti živino¬ rejcem po nižji ceni; da so bili vdeleženi dobrote skupne nabave sena obilnoštevilno, posebno tudi kraški živinorejci; da seno se je porazdelilo po ogromni večini v slovenskem delu dežele, kjer je bila potreba večja; da niti Furlanom uiti nobenemu drugemu se ni seno darovalo. Glede te za deželo velekoristne akcije deželnega odbora se je sestavil natančeu z listinami opremljen račun. — Deželni odbor. Deželni glavar: Pajer. Ta popravek je objavila „Soča“ v svoji 78 št. v soboto dne 4. julija 1908. Temu popravku pa ni imela „Šoča“ poguma do¬ dati nobenega komentarja. Da je deželni glavar Pajer v imenu deželnega odbora objavil omenjeni popravek, je ravno toliko kakor da bi bil rekel Štreklju, Fonu, „Soči“ in vsem drugim narodno liberalnim in kle¬ rikalnim politikom da so lažnjivci. Če nismo slepi, pravi deželni glavar v popravku, „da ni res, da bi bila dovolila država 140.000 kron, za kraje, ki so bili priza¬ deti po suši. Kakor vsi pošteni ljudje današnjega ko¬ pita, smo smatrali tudi mi za svojo držav¬ ljansko dolžnost verovati izjavi deželnega glavarja. Toda verovati njegovi izjavi je bilo ravno toliko kakor ne verovati Štreklju in Fonu. Če pa nismo verovali ne Štreklju ne Fonu smo se morali popraševati čemu neki sta obljubljala ljudstvu nekaj česar pravi deželni glavar Pajer v imenu dežel¬ nega odbora tla ni resnično t , je laž. Tedaj če mu sta lagala. Prosimo maramo očitati nič nobenemu, arnn naše izvajanje je bilo logična posledj, logičen sklep Pajerjevega popravka, ( ni res, mora biti laž. Ker sta pa jh in Fon delala dotične obljube rav, časa volitev in ker dotične obljub bile — kakor pravi Pajer -- rK , smo smatrali popolnoma opravičeno^ bile dotične obljube sama volilna /„, rija. Do takega sklepa bi bil pri.š e l! človek, ki zna misliti z svojini niožg, ki pozna nekoliko logike. Sedaj pa pride „Soča v svoji 30. julija pravi, da jo „Delavski [ lažnjivec in očita „Našemu Glasu” kmečke stranke na goriškem, čemj posnema naše laži. I oda gospodje (j „Soče“ imajo pogum očitati laž nismo naredili nič druzega nego nj, sklep iz Pajerjevega popravka. Če smo lagali, potem se je še marsikdo zlagj) naj se očita potem laž ne nam mj, onemu drugemu, če pa „Soča“ nim a poguma naj nam dokaže neresnico p, jevega popravka in mi bomo nasfe, proti njemu kakor proti nji. Toda dokazov je treba, ampak ker i „Soča“ najbrž nima se ne bo odzvala; temu našemu pozivu. Voditelji ST. D. O. bodo prav J tudi na nedeljski slavnosti pripoved«j kaj vsega da so priborili slovenskemu i lavstvu v Trstu. No, da bi se gosp preveč ne zlagali in da bi nekaterih sti , ne pozabili jim priskočimo na pomočmi Dne 8. septembra 1907. so ti vodi■ N. D. O. skočili na stran kapitalistov tako izdali najvitalnejše koristi stavkujo težakov. Po domače rečeno, so organa stavkokaze katere so hoteli iskati in ; Trsta. V arzenalu, ko so tamošnji delavci i i stopili zoper terorizem arzenalske admi stracije, so voditelji N. D. O. tudi orgi zirali krumirstvo. S svojim nastopom zoper socialno- \ mokratično stranko so škodovali jua < železničarjem, ko so zagovarjali akord delo, katero pobijamo mi in vsak pošti misleči človek. V Pulju so za časa stav tamošnjih pekovskih delavcev tudi oiij nizirali krumirstvo. In tako bi našteli laft še nekaj slučajev, ko so s svojim vsi*. vanjem ali samostojnim nastopom škod* vali delavstvu. Dovolj naj bodi še, da S spomnimo na shod koaliranih železnica!#? društev, ki se je vršil v četrtek 2. m« v dvorani telovadnega društva «Einta(i v Trstu. Na tem shodu, so tolovajsko i stopili zoper naše govornike in zop} zbrano železniško delavstvo, ki je razprl Ijalo samo o svojih gmotnih koristih, 1 bi bilo del važnega dela voditeljev ] - D. O. Toda še nekaj so naredili voditelji X-I O. Oni so tudi obljubljali in vodili dela' stvo za nos. — Od kar obstoji N. F® Od kar obstoji N. D. O. obljubljajo * lavcem v prosti luki, kaj vsega bodo # redili zanje, toda do danes je ostalo'* pri obljubah. V spomenici, ki so jo vM vodstvu glavnih skladišč je bilo obsežof 12 točk, vodstvo ni odobrilo niti ene, tiste ne o kateri smo poročali, d* I odobrilo plačevati dninarje na teden vsak dan. Potem so skoraj vsak toh vlagali druge spomenice brez vsakef vspeha. Seveda jih nihče več ni smatral f resne ker so bile zahteve, kakor se V pripoveduje, naravnost smešne. ki se je vršil menda pred par tedi nili končno poslati dva delavca m k ministrom, misleč da bodo z ns klečeplastvom in prosjačenjem kaj Delavci so se seveda nasitili, da ji telji N. D. O. vodijo za nos in so polnoma zapustili. Danes imajo ’ luki še 17 20 delavcev, ki plčuj hovo organizacijo. Niti slovenski odvetniki v Trstu jih 14 smatrali za resne. Ko je skupina od'' niških uradnikov predložila spomenico 0 vetnikom za zboljšanje plač. so jim od' 1 niki pokazali figo. Šele energičnemu nas|° našega ..Delavskega Lista“ se imajo zah liti odvetniški uradniki, da se je s % ne vsem — zboljšala plača. N. D- % imela poguma nastopiti zoper odv^H (seveda ker so narodni) v bran svojih o ganiziranih uradnikov. Tudi tistih revnih 25 delavcev težpjj iz Stabilimento Tegnico pri Sv. An ■ slečejo na drobni niti. že celo leto- njim so ^obljubljali in tudi tam je ost« L obljubah||— in tudi tamošnji delavci zapuščajo. DELAVSKI LIST 3 V prid delavstva niso naredili tedaj .popolnoma ničesar pač pa so veliko ško¬ dovali. Zato so jih železničarji popolnoma zapustili, danes imajo menda še tri želez¬ ničarje v svoji organizaciji. Zapustili so jih (in opravičeno) delavci v prosti luki; od¬ vetniški uradniki tudi ne plačujejo več N. D. O. Zapustili so jih delavci iz arze¬ nala in oni iz delavnice Stabilimento teg- nico. Resnega dela ne poznajo voditelji N. D. O. zato jim nihče nič ne zaupa. — Toda treba je potapljajočo se barko vendar rešiti. Na kak način. S zastavo in veselicami. Našemu ljudstvu se še dopade zastava in veselica. Zato so sklenili tudi prirediti to slavnost za nedeljo na katero povabijo ljudstvo od zunaj, ker domačega delavstva ne bodo imeli veliko. Slavnost pa napra¬ vijo voditelji N. D. O. ker hočejo izivati. Izivati hočejo in zanetiti prepir med de¬ lavstvo, da bi lahko potem pripovedovali, da soc. delavstvo je sovražno slovenskemu narodu. Narodnjaki žive od prepirov, brez njih ne morejo živeti. S slavnostjo hočejo navdušiti delavstvo za njihove proti de¬ lavske namene in ustvariti si hočejo pod¬ lago za obrekovanje. Mi jim pa ne bomo šli na limanice. Naj se slovenski in ital. narodnjaki kavsajo med seboj kolikor hočejo in kolikor jim je ljubo. Zavedno delavstvo, mora biti tndi v nedeljo mirno in ne sme se niti zmeniti za voditelje N. D. O. Pustimo jih pri miru. Naj delajo sprevode in naj razvijajo zastave. — Slovenski in ital. delavci naj ostanejo doma in puste izivatelje z dolgimi nosovi. Okraina bolniška blagajna v Trstu. Štev. bolnikov ostalo od XXX. tedna (od 19. julija do 25. julija) je 1417. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije v XXXI. tednu t. j. od 26. julija do 25. julija je 772. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 771. Odpadlo je tedaj 10041 dnij subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1418 od katerih zdravijo specijalisti 393 bolnikov in sicer 149 radi spolnih in kožnih bolezni 143 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 1. vgusta je bilo naznanjenih 19,603 novih bolnikov, odpa¬ dlo jih je pa 19367 t. j. 264,866 dni bo¬ lezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 13 in 6 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 1. avgusta šteje bolniška blagajna 318 porodov in 246 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v pretečenem tednu 19,447.73 K. Od prvega januvarja pa do 1. avgusta se plačalo 577,615.92 K podpor. Stanje članov je sledeče: Ob zaključku XXX. tedna je imela blagajna 39,305 članov. V XXXI. tednu je pristopilo 1554 novih članov. Izstopilo jih je 1882. Ostane jih ob zaključku XXXI. tedna tedaj 38,977 članov. Zahvala. Podpisano društvo se naj iskren ej e za¬ hvaljuje sodrugu Antonu Vrčon iz Skrilj na Vipavskem za darovani znesek društvu. V Otaležu, 2. avgusta 1908. Za sBralno društvo* Iv. Ambrožič, predsednik. DOPISI. GORIŠKO. Nabrežina. Kakor je znano so skli¬ cati tuk. delavci pred kratkim sestanek za ustanovitev zadružne mesnice v Nabrežini. Omenjenega sestanka se je udeležilo pre¬ cejšno število delavcev med katerimi se je nahajala jako mala skupina onih katerim bi zadružna mesnica najbolj koristila. Izvoljen je bil pripravljalni odbor kate¬ remu se je naložilo, da nabere podpise čim večega števila zadružnikov. Prva seja tega pripravljalnega odbora je bila dokaj živahna. Pri drugi seji je bila udeležba le bolj pičla, ker sedelo je okolu mize samo delavstvo, a narodna gospoda je izostala. Na tej seji se je sklenilo sklicati na 26. julija izvanredni občni zbor za ustanovitev zadružne mesnice in glej, zopet je bilo skoraj samo delavstvo zastopano. Od onih, katerim bi zadružna mesnica največ ko¬ ristila, ni bilo nobenega. Odtegnili so se tudi tega shoda najbrž zaradi tega, ker ga je sklical predsednik tukajšnega konsumnega društva, katero društvo je, kakor splošno znano, trn v peti nabrežinski majki slavi, čeravno ni bilo še pozitivno določeno bo-li delovala konsumna del. zadruga skupno z mesarsko zadrugo ali ne, ker le v to svrho se je sklical shod, da bi se glede tega pravočasno do¬ ločilo. Tu vidimo toraj, da se ta gospoda za splošno korist občanov prav nič ne zanima, sosebno pa za delavstvo ne, katero je skozi leta in leta robotalo za njih okrogle tre¬ buhe in rudeča lica. Ko se pa medseboj snidejo, hvalijo navadno krumirsko organi¬ zacijo v Trstu kot najbolj potrebno. Narod jim je le na jeziku, a trebuh naroda jim je deveta briga. Izvoljeni člani pripravljalnega odbora za ustanovitev mesnice so se trudili in žr¬ tvovali po cele ure, upajoč da speljejo stvar do zaželjenega cilja. Toda zamanj. — Oni, ki so spočetka pripovedovali, da bodo pripomogli, da se ustanovi ta mes¬ nica so delavstvo zapustili. Pozabili so na obljube kakor so pozabili na te pri volit- vahav. Obljubljali so ali potem se je iz¬ kazalo kaj ste, in ravno tu v Nabrežini ste pokazali Vašo .lisičjo ljubezen do delavstva glede ustanovitve zadr. mesnice. No, tudi to nam bo koristilo. Znali se bomo ravnati v prihodnosti. Naše nazivo- kapitaliste peče vse kar ustanovlja delav¬ stvo, na nabrežinskem trgu. Nad vratmi konsumnega delavskega društva se nahaja plošča z napisom, in ta tabla dela pregla¬ vice trgovcem, kateri bi svoje slabše jest¬ vine draže prodajali kakor zadruga sveže blago v konsumnem skladišču. Govorilo se je pri seji da zadružna mesnisa bi mo¬ rala nositi ime „Gospodarska mesnica 11 , ob¬ činska mesnica, samo tako tablo ne sine obesiti zgoraj vrat, katera bi morda raz¬ vnela naše aristokracije in narodni čut Nabrežine. Tako smo tedaj zopet enkrat na jasnem, da je nemogoče delo med delavstvom in buržoazijo in da oni ki zagovarjajo tako slogo v imenu naroda smešijo sebe in idejo. Toda kar se ni dalo doseči s skupnim delom moramo doseči prej ali slej sami kajti zgrešili so oni, če so mislili, da se bomo takoj vstrašili dela. 1 'eritas. Šempolaj. Ne bo treba več vedno povdarjati, da je naš župan gosp. Kosmina resnično povedano izvrsten človek in še. boljši župan. Mož je miroljuben, pravičen bogaboječ in pozna tudi zakone. V nedeljo 2. t. m. se je imela vršiti občinska sejana katerej se je imelo razpravljati tudi o ra¬ čunu občinskega gospodarstva od 1. 1907. Zato je pa bilo več Občinarjev, ki so hoteli prisostovati seji. Toda kako so se začu¬ dili, ko je stopil v dvorano (odnosno sobo) župan, pogledal je osorno navzoče Občinarje ter zarenčal, da on zaključi sejo (ki je ni niti otvoril). Danes se ne bo delalo nobenih sklepov je rekel vsemogočni Kosmina. Ni treba še posebej omeniti, da župan ni hotel, da bi se bila seja vršila, ker je bilo nav¬ zočih več Občinarjev. Toda gosp. Kosmini povemo za danes, da ima ljudstvo pravico prisostovati sejam posebno na katerih se razpravlja o občinskem gospodarstvu. Seje starešinstva so javne le če župan in trije starešini to nasvetujejo sme biti seja tajna, toda to se ne sme zgoditi kadar se razpravlja o občinskih računih, o do¬ hodkih in stroških, kakor prepisuje član XIV. postave z dne 2. marca 1862. Za prihodnjič pa obljubimo županu nekaj lepšega kar bo zelo zanimalo tukajšnje Občinarje. Miren. Tukajšnja čevljarska obrt in delavci. Večkrat se sliši pripovedovati, da je pri nas v Mirnu zelo razvita čev¬ ljarska obrt, toda ta je prej vse druzega nego razvita. V dolgi dobi let, od kar imamo to obrt, bi se bila pač lahko raz¬ vila in sicer tako, da bi bila naša vas pravo torišče čevljarjev v korist tuk. pre¬ bivalstvu in delavstvu. Danes imamo samo nekaj tacega kar je resni obrti komaj po¬ dobno. Večina tuk. čevljarskih gospodarjev se razumejo o čevljarski obrti, skoraj bi rekli, kakor zajec na boben. Komaj vedo kaj je črevelj, o boljšem in finejšem delu, se pa sploh ne razumejo. Ne ozirajoč se na potrebe domačega in tujega trga izde¬ lujejo pridelke kar tja v en dan brez vsake Statistike. Naravno je, da porode take raz¬ mere izdelovanja, pogubonosno konkurenco med delodajalci seveda, na račun delavstva, so prisiljeni (ker niso organizirani) delati po zelo nizki ceni. Navadno kupijo naši delodajalci blago na menjice. Ko pa preteče rok in je treba menjice izplačati, se naši delodajalci rav¬ najo po zelo stari navadi. Prično prodajati izdelke za vsako ceno. (Seveda zato, ker se med časom dela prav nič ne pobrigajo za razprodajo izdelkov po primerni ceni). Ako pa preteče rok menjice ravno v času ko ni prometa (kakor n. pr. ravno sedaj in ni niti denarja, pa gredo naši obrtniki (?) prodajati blago po sejmih in ponujati ga po raznih tržnih postojankah. Ker pa ne marajo vrniti se domov z blagom, in ker je treba izkupiti denar, da se poravna dolgove, pa prodajo izdelke po tisti ceni, ki jim jo kupec ponudi in včasih celo za celo krono pod ceno troškov posameznega para črevljev. Umevno je, da trpi vsled take konkurence največ delavstvo, ki ga delodajalci izkoriščajo, in ga silijo eden bolj nego drugi k delu za sramotno nizke cene, samo, da bi pokrili primanjkljaje ki nastanejo ako se prodaja blago za krono manj ,nego stane, ter da bi jih nadaljno blago čim manj stalo, da bi mogli delati konkurenco eden drugemu t. j. Če se de¬ lavca manj plača, stane blago tudi manj in se blago tako prodaja lahko po nižji ceni. Da pa naši obrtniki ne morejo razpro¬ dati ob času in za pravo ceno blaga, je pripisovati tudi, da je blago sploh slabo izdelano in zelo neokusno. Naravno, za slabo plačo ne more delavec narediti dob¬ rega izdelka, pa se to od njega niti ne zahteva. Oni gledajo samo na kolikost ni¬ kakor pa ne na kakovost. Navadno delajo tuk. čevljarski delavci po 14 do 15 ur na dan. Le redkokedaj 12 ur. Kadar ni sile dela pa zadržujejo delodajalci delo kolikor morejo, da celo pošiljajo delavce iz dela. Ko se pa delo povrne jih pa iščejo po gostilnah ter pla¬ čujejo delavcem piti, samo, da jih spravijo zopet k sebi na delo. Cel teden razpravljajo po krčmah o politiki in se bahajo češ kdo smo mi. — V soboto si pa glave belijo češ, kje bom našel denar da plačam de¬ lavce in mnogokrat se zgodi, da ostane delavec v soboto suh, potem ko je cel teden delal. Delodajalec ga nima ščim pla¬ čati. Take razmere ne bodo smele ne mogle še dolgo časa obstajati. Mesto pripovedo¬ vati, da so delavci preveč plačani (?) in da vsled tega ne morete izhajati in mesto se jeziti kadar zahtevajo delavci par vinarjev poboljška za svoje naporno delo, bi lahko skrbeli za svojo obrt in jo razvili tako, da bi bilo lahko v ponos naši vasici. De¬ lavci se ne morejo odreči življenju, da bi potem brezskrbno živeli. Delavcem dajte kar je njihovega in sami skrbite zase in za razvoj obrti. Sicer bodete propadli vi in skupaj pojdemo potem s trebuhom za kruhom. Delavci naj se združijo in združeno pre¬ prečijo današnje izkoriščanje strani delo¬ dajalcev. Mi delavci bomo skrbeli zase, toda na naš rovaš nočemo da bi ostalo vse pri starem in se obnovile želje po lepem življenju naših delodajalcev. Toda o vsem še nekaj prihodnjič. ISTRA. Pulj. Te dni je obhajala tuk. podruž¬ nica pekovskih delavcev petletnico svojega v vseh ozirih delavnega obstanka. Pri tej priliki je daroval sodr. Josip Zlobec 36 kron (šestintrideset kron za brezposelne delavce. Sodrugu Zlobcu lepa hvala. Družini sodrugu Jelčiča so darovali nadalje. Zidarji in klesarji: Sfiligoj K —'60, Molič — '60, Zurman — '46, Gast — ‘40, Tunis — ‘40, Bonano —‘32, Bores — ‘40, Catonaro —'46, Capello —'20, Capolicchio —'20, Bilusič —‘20, Tometi —‘20, Antanini 1' — , Sfiligoj F. — '60, Dvornik —'20, Martinuzzi F. — '20, Antonietti —'20, Ignac —'30, Benkovac —'20, Barzelato —'20, N. N. 1'—, Fonda —'50, Pakor — '50, Lošara — '19, Viceli —'46, Vio —'46, Pernar 1'—, Tesari —'46, Susič —'49, Pepoli —‘40, Dorigo F. 1'—. Razni zidarji K 8'04, cestni pometači K 9'40, krojači 6'30, razni delavci 5'08, Adolf Mazin K 1'—, N. Coslovich 1'—, Butignoni —'50, Faragona 1'78, sodr. Carlo — '40; E. Szanta —'40. A. Sabag —'50, Antonia Misoni —'50, Modrec —‘60, Koslav — '90, Glavičič —'40, Haramina 1'—, Perkovič 2'—, nabralo v Fazani 5'81, Ostanek 1‘20, Ugovič —'80, delavci v Labinju 33'22. Labi lij. Za družino sodr. Jelčiča so nabrali tuk. sodrugi 33 kron in 22 vin. Zahvala. Podpisani se najprisrčncjc zahvaljujem vsem sodrugom, ki so začasa mojega zapora darovali moji družini 104'50 K. Še enkrat prisrčna hvala. Pulj, 3. avgusta 1908. Ivan Jelčič. Delavsko gibanje. Shod lesnih delavcev. — Vodstvo skupine lesnih delavcev vabi vse lesne de¬ lavce na veliki ljudski društveni shod, ki bode v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani Delavskega doma ulica Boschetto 5. II. nad. Dnevni red je Agitacija in organizacija. : Nihče naj ne manjka. Skupina kotlarjev vabi svoje člane na zborovanje, ki bode v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih pro¬ storih. Skupina uslužbencev glavnih skladišč vabi, po nalogi predsedništva osrednje zveze, vse odbore skupin promet¬ nih delavcev, na važno sejo, ki bode v so¬ boto dne 8. t. m. ob 8V2 uri zvečer v I. nad. Delavskega doma. Pridite vsi. Vodstva strokovnih organiza¬ cij so vabljena da izvole v najkrajšem času delegate na kongres strokovnih orga¬ nizacij, ki se bo vršil dne 8. sept. t. 1. To velja tudi za strokovne organizacije v Istri, Goriškem in v Dalmaciji. Imena delegatov se mora pismeno naznaniti ko¬ misiji strokovnih organizacij v Trstu. Delaveem slikarjem. Ker so tr¬ žaški delavci slikarji stopili v stavko ostane Trst za slikarske delavce zaprt. Noben slikar naj ne pride v Trst iskat dela. To velja posebno za goriške, reške in puljske delavce. Za stavkujoee delavce v Splitu se je nabralo: Signorelli 20 v, Vimmer 20, Longhin 20, Leo Salvatori 40, Coloica 20, Raumič Sime 20, Papas Ernes 20, Sbricai 20, Dorigo Anon 50, Milost 30, Krištofič 50, Jadres 60, Globo 60, Kobal 10, Ko- ciančič M. 60, Bevilacqua 20, Fragarasi 20, Rakoval 40, Salvatore 40, Dorigo 50, Delbianco 86, Lonzar Beniamino 40, Dean- geli 20, Štanta 30, Galassi 40, Signorelli 20, Genari 20, Grasai 28, Bares 20, Kašuta 20, Milost 30, Milkovič 40, Francovič 40, Urizio 20, Deselich 40, Iladolovič 40, Bolovič 40, Jerman 20, Gristofič 50, Sovič 40, Pavichievac 40, Viscovič 40, Papič 60, Antonini Rudolfo, Bebeto Domenico 20, Sfiligoi 40, Ucossich Liberato 60 v. Delovanje zveze lesnih delavcev v Avstriji. (Dalje). Brezposelna podpora. Vsled velike obrtne krize, ki je strila občutiti vse svoje posledice posebno v drugi polovici leta 1907. je morala plačati zveza veliko brezposelne podpore. In sicer se je izplačalo letos 130.940'93 K brez¬ poselne podpore dočim se je dalo v letu 1906 samo 85.88P96 K t. j. 45.88P97 K manj nego letos. Iz tega se pa da sklepati, da je bilo vodstvo osrednje zveze prisiljeno zahtevati popolno regulacijo prispevkov, ako je hotelo vršiti popolnoma svojo dol¬ žnost napram članom. Tudi v tekočem letu se je že izdalo veliko brezposelne podpore in vse kaže, da se je bo moglo dati še ve¬ liko. Že v prvem četrtletju se je dalo te podpore že 91.000 K. Članov, ki so dobivali to podporo v letu 1907 je 7028, v letu 1900 pa samo 1864. Potovalne in druge podpore. V letu 1907 se je inkasiralo 22.222'23 K za podpore t. j. 443'90 več nego v letu 1906, ki se je inkasiralo samo 15.397’47. Število delavcev ki so prisiljeni iti po svetu izkati si dela se je povečalo v letu 1907 na 3044. V letu 1906 jih je bilo samo 2650. Podpore onim članom, ki so vsled brez¬ poselnosti prisiljeni se seliti se je dalo 10.78L88 K. V letu 1906 pa samo 5.996‘51 K. Skupaj je dobilo to podporo v letu 1907, 398 članov, v letu 1906 pa 234 članov. Članov v vojaški službi se je dalo v letu 1905 kron 2970; v letu 1906 kron 5850, v letu 197 pa 10.181 kron podpore. Pravovarstvene podpore se je dalo v letu 1907 98. članom v skupnem znesku 6018'36 K. V 202 slučajih je tajništvo re¬ šilo spore na obrtnem sodišču. Bolniška podpora. Veliko se je dalo tudi bolniške podpore in sicer se je dalo v letu 1907 98.097'30 kron podpore 4817 članom (med temi je 102 ženski). V letu 1906 se je dalo pa samo 66.322 K podpor. Podpor v slučajih smrti se je dalo 4350 K. Vsaka skupina dobi od vsakega prispevka ti vin. v svrho lastne uprave. Iz letnega računa je razvidno, da je imela zveza v letu 1907 sledeče dohodke: Saldo blagajne dne 1. januvarja 1907 K 31.S36'09. Prispevkov K S0.175'05. Razni dohodki K 30.041‘51. Troškov je pa 82.766'91 Iv. Ostane saldo blagajne dne 31. decembra 1907, 59.288'21 K. Skupaj tedaj K 142.056’12. To je račun blagajne skupin. Toda klub teinu vspehu ne moremo go¬ voriti, da je ta zveza v zadnjem letu na¬ predovala. Lahko bi bilo še veliko več nego je. A ko tedaj računamo naše poročilo vidimo, da je imela zveza skupno 617.94<>"52 Iv dohodkov in <>12.467'90 K troškov. — Društveno imetje je naraslo od K 252.577'94 na 258.056136. Da se pa razmere lesnih delavcev sploh zboljšajo, je treba seveda razviti veliko agitacijo. Pri točki 4 pove sodr. Luis, da je bla¬ gajnikov namestnik se preselil v Reko in je odbor na njegovo mesto izvolil sodr. Miam in na tega sodr. Boller-ija. Zboro¬ valci so vzeli to enoglasno na znanje. Pri točki slučajnosti pove predsednik, da se bo vršil dne S. septembra v Trstu strokovni kongres. Zastopnika na ta kon¬ gres je odbor izvolil dva in sicer sodr. Osbel E. in Morili Ivana. Tudi to imeno¬ vanje vzame zbor na znanje. Nadalje pove predsednik Luis, da je bila veselica, ki se je imela vršiti pretečeno nedeljo predložena na nedoločen čas. Vršil se bo v kratkem javni shod mestnih lesnih delavcev. Priporoča naj vsi dobro agitirajo. Po daljši razpravi, ki se je vdeleži mnogo navzočih sodrugov, se je zaključil ta lepo vspeli shod. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št 3 - Trst Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. Fran \I an i ii TRST ulica Machiavelli štev. 8. IPaNTON CE,CH^! TRST - Ulica Fonderia št. 12. Skladišče oglja, premoga in drv. = Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. inoijl II Maršale, Vermuth, i. t. d. Odlikovani elektro lotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via