Političen in strokovnjašk list za obrtni stan. „Obrtnik* izhaja 8. in 24. dne vsacega mesena in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 3 gld. — Za pol leta 1 gld. 50 kr. — Za četrt leta 76 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo in Upravništvo Preširnov trg št. 3 Naročnina in inserati sprejemajo se tudi v „Narodni Tiskarni* Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati se računajo .‘Isto p na vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje. Ljubljana, 21. septembra 1888. ! Mnogokrat uže v teku let, ko se borimo za j jedinstvo in probujenje obrtnega stanu, prigodilo se ! je, da smo navzlic prepričanju o dobri ideji, ki more j imeti konečno zmago — pričeli sami omahovati, \ da nas je zapuščala ona žilavost in vstrajnost, ki privede dobro stvar do cilja, čestokrat dohajalo je k zborovanjem “Obrtnega društva" tako pičlo število udeležencev; da so protivniki naših principov z zasmehom kazali na našo neslogo in nebrižnost. Poznali smo sicer naše sodruge. Vedeli smo in naglašali mnogokrat, da edino le o hupanj e ki se je polastilo našega stanu; je uzrok grozni apatiji, katera se nahaja mej obrtništvom. Nismo za trenutek dvomili na tem, da se proti stvari sami nikdo ne upira in da le bojazen za brezuspešen trud odvrača naše ljudi od skupnega delovanja! Obrtni stan bil je pač uže mnogokrat opeharjen. Obljube ki so se mu delale bodisi si od posameznikov ali pa o času volitev, se nikdar niso spolnile! V času hudih političnih borb vplival je naš stan mogočno na razvoj narodne politike, — a sadu dosedej zato ui žel! Trebalo je tedaj nastopiti drugi pot. Obrtništvo prepričano, da se ne more z zaupanjem zanašati na dobro voljo družili stanov; pričelo je delo za organizacij o lastnega stanu! Minulo je četrt stoletja, odkar te besede obrtništvo več ne pozna. Razkropljeno vsled mogočnega vpliva „osrečevalnih11 manšesterskih naukov dospelo je do skrajne meje tistega propada, iz katerega se ne bi moglo nikdar povzdigniti. Nekdaj najveljavnejši faktor v meščanski družbi, postal je denašnji rokodelec pravcati „ Aschenbr6del“ slehernega, kojemu se je poljubilo norčevati se iz njega. Stanovska zavednost se je zgubila, pojem časti mu je pošel, če je bil razžaljen sodrug, — če je bil razžaljen stan, — nihče ni čutil udarca v obraz; ki pri stanovih, ki se zavedajo, kakor so to uradniki, delavci i. dr. spravi vse na pozorišče! Reči pa smemo: Dani se tudi pri nas! Čeravno počasi, a tem gotovejše dohajajo obrtniki drug za drugim do prepričanja, da je dosedanja pot napačna — da je mejsebojno s o vr a št vo in uničevanje pač najhuja potrata, katero si le misliti moremo! Žal sicer da tako pozno pridemo do tega spoznanja, —- kajti zgubljenenega je že mnogo, a za pričetek dobre stvari, čas nikoli ni zamujen! Ne bodemo sicer posekali drevesa v jednim mahom, a če se do sledno držimo pričetega dela, če postavljamo neutrud Ijivo kameri na kamen—sezidali si bodemo tudi mi hišo zavetja, v kateri bode našel stan naš skupaj, kakor tudi posameznik sočutja in pomoči! h „Krajnsko obrtno društvo", čeravno se mu je ; bilo mnogo časa boriti s predsodki, storilo je v j primeri neznatnih svojih močij in tako pičle j udeležbe že mnogo več nego društva po številu f svojem pomenljivejša. Ne le, da je z uspehom i vplivalo na to, da se je pričelo pr i o d dajali j a v nih f del ozir jemati na ponudnike iz malorokodelskega i: stanu; da je dandanes nže jako kočljivo postalo j: prezirati domače male rokodelce v prid pod- | jetnikov in tovarn, kakor se je to preje godilo ; f ostane tudi zasluga tega društva da je največ pri- ' pomoglo k odpravi obrtniškega proizvajenja j v tukajšnih kaznilničnib in prisilnodelavničnem \ zavodu. Pečalo se je še pred par leti z delom za ljubljanske naročnike vrokodelstvahkrojaštva, čevljarstva in mizarstva na Gradu in v prisilni delavnici gotovo okolu 200 osob. To delo donašalo je mnogim toliko postranskih dohodkov, in je bilo merodajnim osobam tolikanj pri srcu; da smemo brez pomisleka reči; da bi se to delo na enaki način in najbržje v pomnoženi obliki še danes izvajalo, ko bi se „Obrtno društvo" s toliko silo ne bilo uprlo proti temu; in pridobilo na svojo stran tudi kupčijsko zbornico. Kdo izmej nas si upa trditi, da bi bil deželni zbor, ko je uže vse potrebno sklenil v razširjenje prisilne delavnice, — brez naših prošenj in naporov storil sklep v odpravo obrtniškega dela v takem slučaju, ko ga še več potrebuje! Uplivalo je pa „Obrtno društvo" tudi mnogo vže na povzdigo naše stanovske časti in nikdar ne ostane pozabljeno, kako je presvitli cesar sam o priliki svojega bivanja v Ljubljani pripoznal imenitnost tega društva z izrednim odlikovanjem našega društvenega predsednika! To borno društvo pa, ki ne prejemlje od nikoder podpore, katerega se izogiba pri delitvi svojih darov dosledno celo krajnska h r a n i 1 n i c.a; — ta mala skupina omogočila je celo osnovo lastnega časnika; kakeršne sicer z naj večjim trudom vzdržavajo le mnogoštevilne politične stranke ; in brez vseh pridržkov smemo reči; da če je tako majhna skupina rokodelcev toliko zmožna bila storiti; kaj bi se bilo lehko storilo, ko bi bil s 1 e h e r n i spolnil stanovsko svojo dolžnost! V novič stopilo pa je to društvo mej obrtnike z važnim korakom. V proslavo in spomin 40 letnega vladanja našega p res v. cesarja, ki je v prestolnem govora leta 1870. pomoč obljubil delavskim stanovom in na katerega se ravno v sedanjem času tudi mi obračamo s t i-sočerim podpisi prošnje naNj. velečastvo za obrambo našega stanu proti silnemu navalu velikega kapitala, ki misli pogoltniti v svoje nikdar polno žrelo zadnje ostanke naše, — ustanovilo bode to društvo prvi humanitarni zavod na Krajnskem za samostalne obrtovalce! Pričetek je skromen! A soditi po navdušenji v tako nepričakovani množini k zborovanju dne 20. septembra došlib samostojnih mojstrov, obrodila bode ta ideja najlepši sad! Pokazali so pa ljubljanski rokodelci pri tej priliki tudi, da je hvaležnost in zvestoba presvitlemu vladarju najboljše krepilo in gonilo za spojenje našega stanu, ki je vže od nekdaj stal v posebnem z a- Rokodelci in zadruge (Ziinfte *). Ponatis iz matične knjige ,,L j ub 1 j ans k i moščanje v minulih stoletjih11 spisal Ivan Vrhovec, c. kr. gim. profesor. Ljubljana 188G. Največ meščanov je bilo rokodelcev. Tako imenitni in čislani, kakor trgovci, rokodelci sicer res niso bili, a zaradi svojega obilega števila so jim delali v mestnem zastopa dosti preglavice. Lasali in pulili so se ž njimi — vsaj na rotovži — v jednomer, zavidaje jim njihovo obilo bogastvo in velike pravice, s katerimi so ti tako hitro bogateli. Trgovci, (katerih br6j pak je bil, kakor smo čuli, že od nekdaj jako majhen), in kramarji so sedeli v mestnem zastopu po največ na stolčb notranjih, *) Ako se hoče — v starodavnih časih najveljavnejši stan rokodelcev in obrtovalcev iz novega povzdigniti iz gmotnega propada — treba mu je, da spoznava in se uči zgodovine svoje. Zgodovina nam kaže dobre in koristno^ kakor slabe in škodljive upeljave in običaje v zadrugah. < 'e hočemo svoje stanje zboljšati uvesti moramo poskušati v novič prve — a odstraniti moremo slednje. Hvaležni moremo biti g. pisatelju, ki je s tolikim trudom raziskoval in tako jasno sestavil njemu neznano tvarino in če glede nekaterih opazek ravno no stojimo ž njim na istem stališči, reči smemo, da je njegova konečna sodba o zadrugah tako istinita, d a dobiva v faktah dan zadnem najboljših dokazov. „Uredništvo11. toda po nekoliko tudi zunanjih svetovalcev, ali rokodelci so imeli večino v zunanjem svetu, in v občini, tretjem oddelku mestnega zastopa, v katerem je bilo štirinšestdeset glav. Kadar so napadali trgovce, bili so vedno jedinih mislij in se nikoli niso cepili med seboj, kar je imelo po največ uzrok svoj v strogi ločitvi stanov v prejšnjih stoletjih. Rokodelstvo je bilo v Ljubljani kaj staro, tako staro, da mu ne vemo početka. Prva dva stanovnika Ljubljane sta bila poleg vojaka trgovec in rokodelec: jednega si brez druzega skoraj misliti ne moremo. Združevali so se, kakor sicer po Evropi, tudi naši rokodelci, trgovci in obrtniki v zadruge („Innungen und Ziinfte"), da so z zjedinjenimi močmi lože branili in zastopali svojega stanu interese. V tem poglavji namčrjamo govoriti zgolj o rokodelskih zadrugah. § 1. Zadruge. Brezuspešno zasledujemo čas, v katerem so osnovali v Ljubljani prvo zadrugo. Ti sledovi se izgubljajo v popolnoma mračni čas ljubljanske zgodovine ; sicer pak to vprašanje tudi ni posebno zanimivo. Rokodelstvo je izrastek nemškega kulturnega življenja; ob jednem, ko so se jele snovati zAdruge v Koloniji, v Ahnu, v Regensburgu itd., kovali so tudi ljubljanski rokodelci, če je sicer Ljubljana takrat že stala, zadružna svoja pravila („Zunftartikel, Zunftfreiheiten"). Konec srednjega veka so bile ljubljanske zddruge že stare. Imele so že lepo imetje v blAgu in v gotovini ter priskAkovale ž njim mestu, v denarnih stiskah tičočemu, na pomoč. Zadružnih pravil v originalu se iz tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 1676. To so pravila barvarske zA-druge. Za jedno leto mlajša so pravila zAdruge padarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena teh svoboščin pa ni original, ampak so le potrjene, prejšnje zadružne pravice. Gotovo so se nahajala kdaj ta rokodelska pisma tudi v mestnem arhivu, ali ker naši predniki niso znali ceniti tacih prič iz davno minulih časov, pogubila so se do dobra. Saj pa bi tudi človek težko pričakoval, da bi bili shranjevali v prejšnjih stoletjih stara in ne več upotrebo-vana pravila, kajti veljavo so imela vedno le najmlajša in poslednja, ki jih je potrdil kakšen cesar ali nadvojvoda. Da bi starino shranjevali, za to ljudje minulih stoletij niso imeli razuma: kar zAnje ni imelo več vrednosti, pogubilo se je. Zaradi tega seveda sicer ne morem sestaviti popolne zgodovine rokodelstva, vendar je tvarine toliko, da se da ščitu avstrijskih vladarjev. Rokodelci ljubljanski pokazali so z ogromno udeležbo svojo, da še ni popolnem zamrl v njih čut za mejsebojnost in tovarištvo. Ubrati treba je le prave strune, pričeti treba je le delo, kojega mogoča izvršitev je za slednjega očividna, in tudi naši sicer po vseh vetrovih razkropljeni rokodelci zberejo se pod zastavo presvitlega cesarja v jednoglasni klic: „Vse za čast in srečo poštene obrtnije! Zadružno vprašanje. ii. Mnogokrat, če se obrtniki razgovarjajo o svojih težnjah, čuje se vzdih; „Da ko bi bili zjedinjeni in enacih misli pomogli bi si lehko v tej ali oni zadevi !“ Istina je to. A kako malo storijo rokodelci v ta namen! Kako hitro se naveličajo truda če se vspeh precej ne pokaže. In vendar lehko opazujejo, kako vstrajno bijejo druge stranke boj za svoje idejale, kako neprestano in neomahljivo hodijo po poti, katera jih ima dovesti do konečnega cilja! Le ustrajnomu človeku je vspeh gotov. Ko bi sleherna stranka odnehala od svojih naporov; če si pri prvem naskoku ničesar ne pridobi, ne imeli bi pač nobene stranke več mej nami in gospodoval bi brezozirno lehko, kdor in kakor bi hotel. A ravno obrtniki imamo to navado. Pri najmanjši žrtvi, ki se polaga na žrtvenik stanovskih interesov, povprašuje se uže, koliko sadu bode to obrodilo; ne misleči na to, da ideje, ki segajo tako daleč v politično in socijalno težnje nasprotujočih sil — potrebujejo do zmage svoje desetletja, da mnogokrat preživenje mnozih rodov! Ko bi bil vsaki kmetič, ki je zasajal mlade drevesce, to delo opustil zaradi tega, ker je jako dvomljivo, bode li on sam doživel sad svojega truda, ne posedalo bi človeštvo ničesar — in ravno zato je obrtni stan tolikanj uničen, ker se mu je po manšesterskih naukih v glavo vtepla ideja, da je jedino zveličavno za njega, če se ne briga niti za sodruge, niti za potomce, ker vsak naj bo sam svoje sreče kovač!“ Zadružna ideja zasmehuje se od mnogih obrtnikov še danes, a reči smemo, da so bili naši stari predniki, ki so držali skupaj v starih cehovih, ki so zidali mesta in bili v njih prvi meščani in voditelji mestnih poslov pač možje -n pred katerim bi še danes marsikdo, ki se prišteva mojstrom brez pomislika sneti smel klobuk raz glave! Zgodovina starega rokodelstva ima v primeri z denašnjimi skoro sramotnimi razmerami tolikanj imenitno lice, da ga v tedanjih in sedanjih časih ni presegel nobeden stan. Uprava mest bila je v rokah rokodelcev, meščani ponosni na svoj stan in pošteno ime vstvarili so skorej vse, kar še danes imamo in ti cehovi, ta stanovski ponos preteklih časov uničil je sile srednjeveških klativitezev in napravil podlago pravnim državnim naredbam. Takega združenja v zadruge branijo se pa nekateri današnji obrtniki zato, ker ne pričakujejo od njih nobene koristi, drugi del pa celo zato, ker se boji, da bi mu utegnila zadruga škodovati! naslikati ž njo še dosti jasna podoba ljubljanskega rokodelstva, vsaj za osemnajsto stoletje. Kaj je bila zadruga? Skoraj to, kar danes, namreč zveza vseh rokodelcev jednega in istega rokodelstva, torej zveza mojstrov in njihovih vdov, (če so se pečale po smrti soprogov še nadalje z rokodelstvom), pomočnikov in učencev. Nekaterikrat smo že poudarjali, da je bila nekdanja Ljubljana na vse strani glava in vzgled, po katerem so se ravnala vsa mesta in se ravnali vsi trgi po deželi. Takisto je bilo tudi z rokodelstvom. Ljubljana je bila središče rokodelskih zadrug. Navadni rokodelci, čevljarji, krojači, tkalci itd. so imeli v vsakem mestu svojo posebno zadrugo, imenitnejši pa, n. pr. padarji (,,Bader“) in ranocelniki, ki so jih prištevali do cesarja Jožefa II. rokodelcem, imeli so svojo zadrugo le v Ljubljani. Vidno središče, okoli katerega so se zbirali, bila je „zadružna skrinja" („Zunft-lade“). To je bilo njihovo svetišče, v katerem so shranjevali originale rokodolcem podeljenih pravic in svoboščin, vrhu tega pa tudi vsa doučna pisma (Lehrbriefe), kajti pomočnik, izučivši se svojega rokodelstva, dobil ni izpričevala ali doučnega pisma sam v roke, ampak le prepis z zadružnim pečatom; ž njim je šel na tuje popotovat, original so hranili v zadružni skrinji. Na tuje pak je moral iti vsak. So se časi v resnici tolikanj premenili, da je to, kar je bilo nekdaj dobro — sedaj škodljivo? Bodimo odkritosrčni! Glavni vzrok, da se obrtništvo ni z veseljem poprijelo zadrug, ni bojazen, da bi mogla zadruga škodo napravljati, marveč bojazen, da bi zadruga komu ne koristila! Nekateri so se novodobnih samopridnih naukov tolikanj napojili, da prisegajo na to, da, kar drugemu sodrugu koristi, njemu škoduje, in če pomislimo, da se je de-našnji obrtniški svet vzrejal v dobi najbrezozir-nejega boja za osebne koristi, da je videl, kako so premeteni sleparji brez vsake zadružne pomoči čez noč pridobljali si milijone — ni čuda, če mu je ostala misel, da mu v brezozirnem boji sodruga proti sodrugu cvete sreča in bogastvo! Bode li moglo rokodelstvo plačati to nesrečno zmoto s svojo pogubo? Vlada ni storila mnogo za nas; a ko ne bi storila druzega, nego da nam je vstvarila obliga-torične zadruge — da je napravila podlago za ne-obhodno potrebno jedinstvo obrtnega stanu; mogel bi ji svojih pravic, se zavedni obrtni stan hvalo vedeti; kajti le na podlagi prenovljenega starodavnega cehovstva bode obrtnemu stanu mogoče po trudapolnem delu priboriti si nadaljni častni obstanek. V zadrugah leži ključ k rešitvi vprašanja: Bode li obrtni stan obvaroval si v bodočnosti še samostojnost, ali bode postal brezizjemno suženj in hlapec kapitalskih podjetnikov?! Javni mesečni shod „Obrtnega društva“ dne 16. septembra 1888. Predseduje gosp. A. Klein. Navzočih 30 članov. Predsednik otvori sejo ter preide takoj k prvi točki dnevnega reda: Poročilu deputacije, voljene v zadnjem mesečnem shodu, ki ima potrebno ukreniti, da se zabrani delo v prisilni delavnici in kaznilnici na Žabjaku. Iz poročila je razvidno, da se je delo v obeh zavodih dokaj omejilo, deloma popolnoma opustilo in upati je po zagotovilih merodajnih oseb, da se ščasoma popolno neha. Poročilo vzame se sč zadovoljnostjo na znanje h čemur napravijo še gg. Kunc, Sturm in Hribar priznalnih opazk. Nadalje poživlja g. predsednik g M. Kunca, naj bi danes le v kratkem razjasnil navzočim gospodom o pomenu in ustanovitvi „Obrtne bolniško-podporne blagajne", ker radi premale udeležbe ni umestno razpravljati toli važne zadeve in meni naj bi se potem vse drugo odložilo do prihodnjega četrtka, ta dan pa naj bi se sklical še drugi veliki shod v popolno rešenje programa. To se vsprejme in gosp. M. Kunc poroča v kratkem o tej zadevi. Poročilo sprejme se z veliko navdušenostjo in zborovanje zaključi ob 4. uri popoludne. V Ljubljani 17. septembra 1888. Javni mesečni shod „Obrtnega društva11 dne 20. septembra 1888. Predseduje gosp. A. Klein. Gospod predsednik otvori v navzočnosti več kot 100 obrtnih mojstrov zborovanje. Pozdravlja toliko udeležbo in želi stvari, katero bodemo danes razpravljali najboljšega uspeha. Potem pozivlje g. M. Kunca, kot poročevalca denašnji točki, naj blagovoljno razjasni njegov načrt. Gospod M. Kun c v jako dolgem in jedernatem govoru razloži, kako praznjujejo vsi narodi, vsa društva in občine 40letnico vladanja presvitlega Ako je dobil v kacem kraji dela, moral je oddati tudi ta prepis v ondotno zadružno skrinjo, kjer so mu ga shranjevali toliko časa, da je odšel zopet dalje po svetu. Izgubiti tega prepisa ni smel, kajti imel je silen trud in dokaj težav, da je dobil druzega, predno je mogel izkazati, da ga je izgubil po nesreči in ne po malomarnosti, ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila zadruga za to, ker se je pripetilo mnogokrat, da je pomočnik na poti v denarnih zadregah prodal to svojo pravico, ali mu jo je kdo ukradel, ki je sleparil ž njo pod njegovim imenom po svetu, ne da bi se bil res priučil rokodelstva. Tacih zadrug, ki bi imele središče svoje samo v Ljubljani, bilo je pa vendar le malo, najbrž pa-darska in ranocelniška jedina. Nekatere so sezale le čez nekatera mesta, n. pr. lončarska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v Kamniku, v Višnji Gori, na Holmci in v Šmartinu. V obče pak je imelo vsako mesto in celo vsak trg svoje zadruge za rokodelce svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. krojači, čevljarji in jermonarji osnovali celo dve zadrugi, jedno za mestne in jedno za kmetske krojače, čevljarje in jermenarje, stanujoče po predmestjih in v ljubljanski okolici. cesarja Frana Josipa L; navaja tudi, koliko koristnega se je ukrenilo pod vlado sedanjega milega cesarja v korist malemu obrtniku, da bi si zopet opomogel. Vsled tega ne sme zaostati Ljubljansko „Obrtno društvo" z dokazi hvaležnosti; in odbor tega društva sklenil je, da se najbolj ravna po besedah cesarja, ki je izrazil željo: „Naj ne napravljajo se veselice in naj ne troši se po nepotrebnem denar, temveč ustanavljajo naj se humaniterni zavodi in podpore revežem, da ustanovi: „M ojstersko bolnišno blagajno za rokodelske, proste in koncesinovane obrti". Nadalje raztolmači normalna pravila, katere je izdalo ministerstvo in vse ugodnosti, katere bi imelo to društvo. Nato poprime besedo g. D. Hribar. Oziraje se na pojasnila gospoda predgovornika dokazuje, kako v resnici je potreben tak zavod in kolike koristi bi bil tudi glede skupnega delovanja vseh obrtovalcev. Dokazuje, da ravno taka skupnost dajala je našim prednikom ono moč, ki so jo imeli po mestih v srednjem veku in tudi kasneje še in to do prve polovice 19tega veka. Tudi Ljubljančani preskrbeli so si bili za svoje obolele sodruge pomoči, kajti hiša na voglu tik frančiškanskega mostu je še danes živ dokaz. In kar so imeli naši predniki zgubili smo; a potreba pa danes gotovo ni manjša, kakor je bila takrat, kar je dokaz današnja obila vdeležba od katere je upati, da je enih misli in želje. Gospod Šturm z veseljem pozdravlja to ustanovitev. Dokazuje, kako s težkim srcem pač leže oče-obrtnik s silo bolezni položen v postelj, ker vidi, da ne samo on temveč vsa družina je nepreskrbljena ter stradanju in lakoti prepuščena. Gotovo vpliva to mnogo na bolezen, katera se mesto, da bi se zboljševala polagoma le hujša in dostikrat je to vzrok, da zgubi družina roditelja. Tudi on apeluje na vse navzoče naj jednoglasno sklenejo pristopiti takemu društvu. Gospod predsednik pretrga zborovanje za 10 minut, da se navzoči dogovore o kandidatih za pomnoženi odbor. Po kratkem posvetovanji glasuje ves zbor za ustanovljenje društva in izvoli v odbor gg. Hinter-lechner, čevljarski mojster; Bonač, knjigovez; Tratnik, pasar; Hanzel, mizar: Košir, jermenar; Jenko, pek; Šturm, krojač; Čamernik, kamnosek; Levec, ključavničar. Po izvolitvi poprime besedo g. J. Regali in predlaga ustanovitev banke za izplačevanje pokojnin, kajti nameravano društvo zdi se mu nepotrebno ; a opažati je moral, da besede brez temeljna slabo uplivajo na poslušalce. Razburil je bil z nepotrebnim nasvetom navzoče, na kar pa je dobil primeren odgovor. Govorila šta še gospod Hinterlechner in gospod J e n k o o resnem delovanju vsega odbora. Slednjič zahvali se gospod predsednik vsem navzočim in zaključi zborovanje ob lU/a- ur' zvečer. V Ljubljani 21. septembra 1888. Dopisi. Iz Ljubljane. Kakor znano, ima vojaštvo raznovrstne rokodelce tako n. pr. krojače, čevljarje, puškarje, sedlarje i. t. d. Navada pa je, da se ti rokodelci za vse več brigajo, nego za vojaško delo, in mnogi imajo za civilne naročnike več posla nego za vojaške; ker imajo vsled tega, da jim vojaštvo plačuje stanovanje, delavnice in jim daje celo cenih delavcev (vojakov), vsekako {»rednost; da celo pri nižjih cenah več prislužijo kakor drugi obrtniki. Koliko mojstrov je bilo treba, da so si mogli osnovati zadrugo, ne vemo povedati, najbrž pa so zadostovali trije ali štirje; če jih je bilo menj, vpisani so bili ali v graško ali pa celovško zadrugo Koroška, Štajarska in Kranjska so bile namreč nekdaj v dosti ožji zvezi med seboj, kakor denašnje dni, in ukrepale so o marsikateri stvari skupaj; skupaj so plačevale n. pr. cesarju davek; deželni zbor kranjski, ki se je največ ukvarjal leto za letom le z vprašanji: koliko naj se privoli za to leto cesarju davka, ali koliko potroši za obrambe na južnih mejah kranjskih, izrekel ni nikdar poslednje besede prej, dokler ni prišlo poročilo s Koroškega in Štajerskega, za kako vsoto sta se odločili te dvč deželi. Tudi rokodelci so bili v tesnejši zvezi med seboj. Milarji („Seifensieder") in medfčarji („Lebzelter") so imeli svojo skrinjo v Celovci; kotlarji („Kupfer-schmiede"), kleparji in dimničarji v Gradci; ona dva glavničarja („Kammacher"), ki sta živela konec minulega stoletja v Ljubljani, pripadala nista celo oba k jedni in isti zadrugi, kajti jeden je bil vpisan v celovško, jeden v graško zadrugo. (Dalje prihodnjič). Rokodelci so čez to uže mnogo stokali, — a kakor običajno — storili niso ničesar, kjer pa ni — tožnika, ni sodnika! Ko se je pa neki tukajšni puškar pritožil, da civilna dela vspremlje in izdeluje vojaški puškar; prepovedalo se je to slednjemu in sprav majhnim trudom odpravil je to nenaravno konkurenco. Lenoba naših obrtnikov je tedaj kriva, da se jim tako godi. Vojaški vrhovni oblasti pač ni na tem ležeče, da bi oskrbovala ljudem, katere ima za vojaške obrtnije, tudi civilnega dela, kajti, zadostuje jim prislužek pri vojaškem delu, — civilno delo gre le tako, „pod roko“ ! A če se nihče ne pritoži, kedo se bo za to brigal ? Iz za hribovja. Opisati Vam hočem, če tudi nekoliko po hribovski, neko posebno specijaliteto tistih pijavk, ki nam rokodelcem vedno pobirajo smetano raz mleka. Ti ljudje niso advokatje, ne uradniki; tudi ne duhovni ali pa zdravniki. Učili se večinoma niso ničesar; najboljše je celo, kakor fakta dokazujejo — če niti brati ne znajo. Potrebujejo le brezozirnost, srečo ali pa podedovani denar. Tudi nikakega obrta jim ne treba naznaniti. Za dokaz zmožnosti jih nihče ne upraša. — In vendar njim je ves obrt prost! Nobeni § §. jih ne ovirajo; z malenkostmi se ne pečajo, a nahajajo se povsod tam, kjer se nadjati dolgih številk, tedaj obilega dobička. Kadar kaki kraj, mesto ali pa država razpiše oddajo kakega dela, takrat pokaže se ti na dan tak možak! In vse oblasti kar tekmujejo za to, da se izroči izvršitev razpisanega dela tacemu „generalnemu" podjetniku. Tak „generalni podjetnik11 je več vreden in daje neki več poroštva za izvrstno izvršitev dela, nego vsi oni izučeni mojstri skupaj, ki od tacega podjetnika prevzeto delo faktično izvršijo! Taki so moderni nazori in kedor tega ne verjame je bedak! Normalstatut fiir Meister-Kranken cassen .*) Vorbemerkungen. DasnachstehendeNormalstatuthat zum Zwecke, einen Rahmen und eine Anleitung zur Verfassung von Statuten fiir Krankencassen tur Gewerbsinhaber (Meister-Krankencassen) zu geben. Selbstverstandlich kann in Anbetracht der Ver-schiedenheit der Verhaltnisse und der Anforderungcn, welche von den Gewerbsinhabern an eine ihrem Stande angepasste Krankencasse gestellt werden, das Normalstatut nicht ohne Aenderung fiir jede Meister-Krankencasse Anwendung finden, und sind demnach die Bestimmungen des Normalstatutes, wenn dies nothig erscheint, nach den speciellen Verhaltnissen abzuiindern und zu diesem Zwecke die dem Texte derselben im Anhange beigefiigten Anmerkungen wohl zu beachten. Noch ist zu bemerken, dass es sich fiir Ge-nossenschaften, welche iiberhaupt nicht mehr als 50 Gewerbsinhaber ziihlen, oder bei welchen nicht mindestens der Beitritt einer solchen Anžah! von Gewerbsinhabern zur Krankencasse zu ervvarten ist, nicht empfiehlt, eine selbststiindige Krankencasse zu errichten, und in solchem Falle die Bildung einer gemeinschaftlichen Krankencasse fur mehrerer eventuell fiir alle Genossenschaften, welche sich am selben oder doch in naheliegenden Orten befinden, anzustreben ist. Eine grossere locale Ausdehnung der Wirksamkeit der Casse ist jedoch zu vermeiden, da die gedeihliche Entwicklung einer Krankencasse durch eine solche Vereinigung der Mitgheder, welche eine gute Krankenkontrole ermoglicht, bedingt ist. Die dem Texte des Statutes vorkommenden Klammern [ ] deuten an, dass die in Klammern ein-geschlossenen Worte nach den Umstiinden beibe-halten, gestrichen oder geandert werden konnen. Statut der Meister-Krankencasse [jder Genossenschaft der..........in.........] § L Z weck. Die Krankencasse bezweckt die Unterstiitzung ihrer Mitglieder fiir den Fali einer durch Erkran-kung verursachten zeitlichen Ervverbsunfahigkeit durch Gevviihrung von Krankengeld, [dann der iirzt-lichen Hilfe und des Medicamentenbezuges auf Kosten der Casse. Ferner wird von der Casse im Falle des Ablebens eines Mitgliedes ein Begriibnissbeitrag aus-bezahlt]. *) Ker je želja naša ustanoviti novo društvo vsaj do dne 2. decembra z dostojno slovesnostjo, in ker pomnoženi odbor obstoji sedaj iz 24 udov, potreba je, da nečakaje na slovenski prevod normalnih pravil dajemo tem odbornikom precej priliko, informirati se o tej novi tvarini, in zategadelj ponatisnemo za danes nemški original normalnih pravil. § 2. Sitz und Umfang der Wirksamkeit. Die Krankencasse hat ihren Sitz in . . . und erstreckt ihre Wirksamkeit auf die beigetretenen Gevverbsinhaber der oben angefiihrten [Genossenschaften]. § 3. Mitgliederschaft. Beginn und Ende derselben. Berechtigt, der Casse als Mitglied beizutreten, ist jeder den obigen Genossenschaften angehiirige Gevverbsinhaber, vvelcher sich in gesundem und er-vverbsfahigem Zustande befindet und das 60. Le-bensjahr nicht iiberschritten hat. [Der Vorstand der Casse ist berechtigt, den Beitrittsvverber itrztlich untersuchen zu lassen und im Falle ungiinstigen Gesundheitszustandes die Auf-nahme des BetrefFenden zu vervveigern]. Die Mitgliedschaft ist bei dem Cassenvorstande miindlich oder schriftlich anzumelden und beginnt vom Tage der Ausfertigung der Bescheinigung der Aufnahme seitens des Cassenvorstandes. Die Anmeldung muss enthalten: den Vor- und Zunamen des Angemeldeten; die Genossenschaft, vvelcher er angehort; die derzeitige Wohnung. Die Mitgliedschaft erlischt durch miindliche oder schriftliche Austrittserklarung bei dem Cassenvorstande, oder fališ dieCassenbeitrage an [zwei] auf-einanderfolgenden Terminen nicht bezahlt vverden, mit dem [zvveiten] Zahlungstermine. § 4. Einkiinfte der Krankencasse. Die Einkiinfte der Krankencasse bestehen: a) Aus der Beitragsleistung der Mitglieder; b) aus Geschenken, Vermachtnissen etc., vvelche der Casse zugehen; c) aus den Zinsen der fruchtbringend angelegten C assen bestanden. § 5. Ausmass der Unterstiitzungen und der Beitriige. Das Ausmass der Unterstiitzungen und der hiefiir von den Mitgliedern zu entrichtenden Bei-triige ist in folgender Tabelle enthalten. M o n a t ] i c h e r B e i t r a g f ii ein tiigliches Krankengeld von § den Begriibnisbeitrag von Eintrittsalter 15 30 45 60 75 100 150 200 250 300 ztliche Hilfe Bezug der Medicamente 10 20 30 40 50 i — K r e u z e r