Ij © p x s i.Iz Zagreba. Nikarte misliti, da hrvatskim ljudskim, ali kakor mi tukaj praviino, »pučkitn učiteljem« sveti kako posebno solnce sreče in blagostanja. Osoda ljudskih učiteljev je zelo po vsem svetu nekako enaka, in ni ga stanu, ki bi za to svojo osodo imel tako prikladno in iesnično izreko, kakor jo imamo mi (ljudski učitelji, ki tolikokrat vzdihujemo: »quem Dii odoce« itd. V šolskej politiki res da smo srečneji od vas; tukaj nimamo opraviti z nemškutarji prav nič, ker jih je že davno od nas veter odpihal. Naše Ijudske šole so zdaj čisto narodne-lirvatske, ker se vsi predmeti učijo hrvatski. Občine, v katerih bi morebiti bilo potrebno, da se nemški jezik učl, imajo pravico prositi vlado, da jim ta jezik učiti dovoli. Dozdaj se je te pravico poslužil Varaždin in Sisek, kjer so v 4. razredu ljudske šole nemški jezik 2 uri na teden poučuje. — Drugače je pa, kar se tioo nažega materialnega stanja. Til smo si res vsi učitelji enaki. Nova naša šolska postava, katero smo dobili 1. 1874., razdelila je učiteljske plače v 4 razrede in sicer po 700, 600, 400 in 350 gold. in 15^ stanarine na leto. Podučitelji dobivajo 60^ od plače, katero uživa uoitelj na dotičnej šoli. Pred novo šolsko postavo plača tudi ni bila manja, in če pomislimo, da imajo občine pravico same določovati, v kateri razred plače hočejo vvrstiti svoje šole, to ni v tem obziru učiteljem prav nič poboljšano stanje. Bilo je nekoliko občin, posebno v primorskili krajih, ki so svoje šole koj vvrstile v prvi razred, t. j. s plačo 700 gold., pa kaj se je zgodilo? Vlada ni odobrila tacega povišenja, veleč, da je občina prerevna in da toliko ne more učitelju plauevati. Nova šolska postava nam daje tudi 10^ petletne doklade. To bi bilo res nekaj, čeravno smo poprej v Zagrebu imeli 100 gold. lOletne doklade, tedaj za nas v Zagrebu petletna doklada ni nič posebnega, no tudi tukaj s temi petletnhni dokladarai je tak križ, da res no vemo, ali jih imamo, ali ne. Postava pravi: »Petletna doklada se šteje od 1. oktobra 1875. 1. tedaj 1880. 1. smo že vsi mislili, da bodemo nove pobotnice pisali. Od 1. oktobra 1880. 1., je zdaj že 15 mesecev, in v Zagrebu o petletnih dokladah mestni učitelji še prav nič ne vedo. Oe je nam v Zagrebu tako, si lahko mislite, kako je bornemu učitelju v lirvatskih hribovskih krajih, kateri Zagreba morebiti od svoje mladosti nikoli pozneje še videl ni. Mestni učitelji, pa tudi vnanji ljudski učitelji, so poprej dobivali mirovino (penzijo) od svojih občin. Postave sicer za mirovino ni bilo stalno, ali se je mirovina vender le povsod dajala. Po novej postavi prevzame pa vmirovljenje ljudskih uCitoljev počemši od leta 1885. vlada; za to veliko milost pa mora vsaki učitelj po novej postavi plačati od svoje plače 25^ v mirovinski fund enkrat za vselej, potera pa do svoje mirovine še vsako leto 2%. Razven tega pride še &% imcuovalne takse. Učitelj tedaj s 700 gold. plače moral je plačati v mirovinski fond 25^, t. j. 185 gold., 2% t. j. 14 gold. in Q% imenovnine t, j. 42 gold., vsega skupaj tedaj koj prvo leto 241 gold. Se ve, da se drugi razui davki tu sim ne štojejo. Vsega tega ni bilo poprej, in mirovino smo vender dobivali. Vnanjim učiteljem je pa povrh tcga nova žolska postava vzela biro, kar je nekaterim dozdaj bil glavni dohodek, naredila je cerkveno orgljanje za postavno dolžnost ljudskih učiteljev, za kar občina ni dolžna plačati ni prebitega krajcarja in kakor se sliši, namerava vlada učiteljem, kateri uživajo kak vrt ali kako drugo zemljo, tudi to všteti v plačo. če se to urcsniči, o čem skoraj ne dvomimo, potem bode marsikateri ljudski učitelj namesto plače imcl le piavico, da se bo po vrtu in po kakej »svojej« njivi prav marljivo sprehajal. Zdaj pa recite, ali moremo mi ljudski učitelji drug drugemu na sreči zavidati? Z Bogom za danes, dokler se zopet ne vidimo! T. Iz Lokve. (Poziv!) »Pobožni vzdibi«, maša za sopran, alt, tenor in bas; vglasbil Avgust Leban, 30. maja 1879 v Gorici, umrli c. kr. učitelj. Tako bode naslov latinski maši, katera izide v Avgsburgu na Bavarskem, ako dobode ondešuji založnik povoljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeui strokovnjaki pohvalili, imela bode tudi nemški in vlaški naslov in bode stala za naročnike s poštnino in glasovi vred 1 gold. 20 kr. Pozneje se bode dobivala v bukvarnicnh po 2 gold. Gospodje, ki se mislijo na to glasbeno delo naročiti, naj se z listnico kuuilu oglasijo pri bratu skladateljevem, gospodu Janku Lebanu, učitelju v Lokvi. (Corgnalo via Divača.) Iz Ljubljaiie. Šolski zaklad ljubljanskega mesta ima dohodkov 21.546 gl. stroškov pa 21.221 gl., tedaj ostaja 325 gl. Ta zaklad je od 1882. 1. aktiven, in sicer zaradi tega, ker mora odslej tudi južna železnica plačevati za istega na davek razpisane lO^odstotke, kar znaša na leto 3000 gold. — Sliši se, da se prih. šolsko leto mestna dekliška ljudska šola iz prvega in druzega nadstropja v redovti preseli v prostore pri tleh, kjer je bil do sedaj »Mappen-Archiv«. Eazun štirih velicili šolskih sob, dobi ta šola še tudi prostorno telovadnico, katere dozdaj ni imela, in pa pisarno za nadučiteljico. Na vzpomlad se bodo neki ti prostori popravili, nekateri nekoliko prezidali, da bodo šolskim tirjatvam zadostevali. — To bode posebno gdč. učiteljicam prav dobro ugajalo. Ne bode jim treba učenk po dolgih stopnjicah spremljevati in nadzorovati. Posebno o času deželnega zbora je bilo to jako neprijetno, ko so učenke in deželni poslanci imeli eno in isto hodišee in stopnjice v porabo. Želeti bi bilo, da bi se sl. mestni odbor tudi eiikrat spomnil in ozrl na prostore v p r v i mestni ljudski deški šoli, ter se usmilel učencev in učiteljev in jih rešil iz zaduhlih in vlažnih temnic. Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 22. decembra 1881. 1. Dolžnosti, ki jih je prevzelo inesto Kočevje za tamošnjo gimnazijo, zavarovajo se na poslopji v to postavljenem, in potrcbno se ukaže, da se zbriše zastavljenje (hypotek) na drugib zemljiščih za dotično dolžnost. Dvoje učiteljskib služeb v šolskem okraji Postojinskem so postavi iz 3. v 4. plačilni razred. (Vrbovo in Spodnji Semon). Sklene se, da se ima v prihodnjem šolskem letu razširiti jednorazrednica pri sv. Petru poleg Eudolfovega, istotako tudi v Poljanah, šolskega okraja Kranjskega; dotični plači ste bili uganjeni. Poiočilo ravnateljstva c, k. izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole o učiteljskih izpitih meseca oktobra 1881. 1. jemlje se na znanje. Šolsko vodstvo je prašalo, sme li vzprijemati letne doneske šolskih otrok občine nevšolane, ker se v to šolo sprejemajo, ter rabiti iste za napravo učil; odgovorilo se je na to v smislu §. 42. postave 29. aprila 1873. 1. št. 21 s tem pristavkom, da se sinejo ti doneski, ako dohajajo, ker jih nihče direktno ali indirektno ne zabteva, po §. 37. navedene postave vplačati v blagajnico šolske občine. Pritožba občinskega predstojnika zaradi dopolnitvene volitve v krajni šolski sv&t se razreši. Pritožba zoper izšolanje Zgornjih in Spodnjih Pirnič, Vikerča in Zavrha iz šole v Smledniku se zavrže; ukrepa se potrebno, da se za imenovane kraje ustanovi samostojna šola, a dokler se to ne zgodi ostanejo Zgornje in Spodnje Pirniče pri Smledniku, Vikerče in Zaverh pa se všolata v Šmartno. Eazreši se prošnja vodstva ljudske šole, kar se tiče obligatnega vpeljanja za poučevanje vženskem rokotvoru na ponavljavni šoli in da bi bilo več ur za to. Stalno se umešča učitelj in učiteljica na ljudski šoli. Vsled poročila deželnega nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji več ljudskih šol se potrebno ukaže. Na višje mesto se predlaga: poročilo dežehtega nadzornika za srednje šole o nadzorovanji gimnazij v Eudo lfo vem, Kranji in Kočevji, isto tako tudi poročilo tukajšnje realke, kar se tiče zahtevanj, ki se imajo staviti pri zrelostnem izpitu iz talijanskega in francoskega jezika. Po nasvetu gimtiiizije se učenec iz gimnazije dostavši šolnine oprošča. Ziipisiiik gimnazialnega tavnateljstva o bivši mesečni konferenci se vzame na znanje, ter se prirnerns nakazuje. Eazreši se več prošenj za nagrado in denarno pripomoč.