Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de.la Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 7-a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnimi plačani v gotovini NOVI LIST Posamezna St. 40 Ur NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 542 TRST, ČETRTEK 1. APRILA 1965, GORICA LET. XIV. Ikip ei op'ioMei n ih lahcmeen m todmhti Papež Pavel VI. je sprejel v soboto člane komisije, ki jo je ustanovi'a Sveta stolica z namenom, da bi preuči' a probleme naraščanja ppčbivavstva, družine in rodnosti. Kot je zapisal »Osservatore Romano«, je papež v nagovoru v francoščini naglasil, da vprašanja, iki so bila zaupana v preučevanje tej komisiji, g'oboko zanimajo svetovno javno mnenje in imajo nujnostni ?.načaj, zato je potrebno b.a sprejme Cerkev glede njih hitro in jasno odočitev. Papež je dalje poudaril, da imajo problemi družine in rodnosti tudi veliko gospodarsko in socia'no važnost. Pozval je člane komisije naj opravijo svoje delo na osnovi poglobljenega znanja fizioloških zakonov, zdravniške vede, demografskih gibanj in socialnih sprememb, vedno pa v okviru tra-dicionanega nauka Cerkve in v duhu vere. Pavel vi je opozoril, da je bila ustanovljena omenjena 'komisija na kar najširši osnovi, talko da so v njej zastopane razne miselne struje, ob praktičnem sodelovanju laikov, strokovnjakov in učenjakov. Papež je tudi dejal, da želi izreči komisiji nekaj besed, očetovske vzpodbude, da bi vztrajno nadaljevala svoje delo. Možno je, da bo živa zavest članov komisije, d,a je Potrebno, da določeni problemi še'e dozo-fijo, vzrok, da se 'bodo rešitve zavl,ek'e, toda Mi) vas vztrajno prosimo, da ne izgubite z vida nujnosti stanja, ki zahteva od Cerkve ln od njene najvišje oblasti nedvoumnih smennic — je pristavil Pavel VI. Ni mogoče pustiti človeške vesti v negotovosti, ki danes vse prepogosto preprečuje, da bi potekalo zakonsko živf-jjenje tako, kot je Božji nameoi. Kot varuhinja naravnega in poziitiv-J’ega Božjega zakona Cerkev ne bo dovoii-‘a’ da bi >se omalovaževala cena življenja in -udi ne vzvišena izvirnost ljubezni, ki je sposobna, da se izraža v medsebojnem dajanju zakoncev, potem pa tudi v še bolj r,esaimoljubnem daru obeh novemu bitju1. Vseh teh elementov se naš čas morda estreje zaveda kakor v preteklosti', je nada-icval sv. Oče. Potem je izrazil željo, da bi am komisije z vso resnostjo in svobodo aha preučevali te težke probleme, ki se ■ ’J° danes tako težko rešljivi. Pripomnil •e tudi, da je hotel, da bi bila osnova nji-].°vih raziskav razširjena in da bi bile bo-. ® za®topaine pri njiiih različne struje teo-‘ ke miselnosti, iln da bi tudi države, ki °znajo hude težave na sociološkem polju, j. Q6le dati slišati! svoj glas v omenjeni in da bi tudi laiki, zasti zakonski v ri-’ ,'TOeh svoje kvalificirane predstavnike nJej. Končno je papež člane komisije po->Vn° Pozval k nujnemu delu, ker so vpra- (Nadallevanle na 2. strani) ATENTAT V SAIG0NU V torek zjutraj je pretresla svet novica o strašnem atentatu, ki sta ga skuša’ja napra- vi v Saigonu dva terorista Vietkonga na ameriško veleposlaništvo. Namen jima je namreč le delno uspel, ker je ostalo po slopje pokoncu in sta bila ubita samo dva Američana, neki stražnik pred poslopjem in neka uradnica, toda učinek je ibiil kljub temu strašen: življenje je izgubilo še 10 Vietnamcev in d,o hipa, ko to pišemo, poročajo že o 20 mrtvih, ker so nekatere našli šele pozneje, ali pa so umrli zaradi ran. Ranjenih je bilo 151 ljiudi, od teh nad dvajset zelo hudo. V bolnišnici je 45 Američanov, ostali ranjenci so Vietnamci. Reslno ranjen je bil tudi eden izmed atentatorjev, drugi pa je bili pri poskusu pobega še pred eksplozijo ubit. Bilo je ob 11.15 (po tamkajšnjem času, ki gre mnogo ur naprej od srednjeevropskega), ko je privozil po ulliilci mimo ameriškega veleposlaništva star »Citroen <. Prav pred ve'eposlaništvom se je ustavil. Neki vietnamski stražnik je takoj zapovedal šoferju, naj vozi naprej,, toda ta je hlinil, da mu odpoveduje motor, in se ni premaknil. Očitno bi bil moral terorist pognati avto proti posiopju, česar pa se je v zadnjem hipu najbrž ustrašil in se obotavljal, ker je spoznal, da bi mu bilo to otežilo beg, a’i ker mu je bila zaprta pot od parkiranih avtov. Verjetno se je tudi njegov pomagač, ki je nekaj hipov nato privozil za njim z motornim kolesom, zamudil za nekaj odloči'n ih minut. Ko je potem privozil mimo »Citroena«, je šofer naglo planil) iz avtomobila in skočil na zadnji sedež motornega kolesa Tedaj je hote' ustreliti proti njima neki vietnamski stražnik pred veleposlani-štvom, toda terorista sta imela že oba orožje v rokah iln' sta stražnika ubila ter se odpeljala. Toda tisti hip so začeli streljati' ameriški in vietnamski stražniki! in so terorista na zadnjem sedežu ubili, sprednega pa ranib. Ta se je še utegnil toliko oddaljiti, da je ostal živ, vendar so ga vieb r.amski stražniki nato uje’i. Truplo drugega terorista je raznesla eksplozija na kose. NEDOLŽNE ŽRTVE V »Citroenu« je bilo več kot en stot plai-stičnega razstreliva. Eksplozija je bila silovita. Opustošila je vsa poslopja naokrog, toda zgradba velepos’aništva se ni zrušila, ker ima izredno močne zidove. Pač pa so drobci šip in drugi predmeti pod pritiskom eksplozije s tako silo frčali naokrog, da so bili ralnjeni skoro vsi, ki so bili v tistem hipu v poslopju, večina na srečo le lažje, največ po obrazu in rokah, to je po tistih delih te’esa, ki niso bili zavarovani z obleko. Vendar je bila — kot rečeno — neka uradnica ubita, neki drugi Američan pa je v obupnem stanju. Lažje ranjen na obrazu je bil tudi veleposlanik namestnik A!lexis Johnson. Veleposlanik Tay'or pa je odpotoval nekaj dni prej v Washingtoin na posvetovanja. Lažje ranjeni so 'skušah pomagati hudo ranjenim, ki so leža i na tlph, dokler ni prišla prva pomoč. Toda tistim, ki so prvi prihiteM na pomoč, se je nudil strašen prizor. Vsi avtomobili pred veleposlaništvom m še nad sto metrov naokrog so bili prevrnjeni in iz mnogih so sikali plameni, ker sc je vžgal bencin. Ulica je bila posejana s trupli in z deli človeških teles. Nekaterim je odtrgajo glavo. Trupelce nekega vietnamskega otroka je eksplozija vrg'a na motor vojaškega jpeipa. Razmesarjena, mrtva mlada Vietnamka, ki so jo naš i' nedaleč proč, je bi: a verjetno njegova mati. Dejansko so postali žrtve atentata skoraj samo ljudje, ki so bili slučajno v bližini, bodisi da so prav takrat š i po ulici mimo ve'eposlani-štva, ali pa so sedeli pred kavarno na nasprotni strani ulice, ki je popo'noma razbita. Ameriške ranjence so odpeljali v mornariško bolnišnico, vietnamske pa v mestne bolnišnice. Ker pa so bolničarji hiteli in ker trupel v prvem hipu ni bfo možno identificirati, se nekaj ur ni natančno vedelo, koliko Američanov in Vietnamcev je bilo ubitih. UJETI ATENTATOR Atentator, iki so ga ranjenega ujeli, ko je skušal uiti, se piše Nguyen Van-hai. Star je 3.1 let ter je po poklicu mizar. Doma je v Saigonu. Priznal je že, da so mu dali deset tisoč piaster (južnovietnamska valuta) za sodelovanje pri atentatu. Drugega atenta-! tor j a je označil za enega izmed voditeljev Vietkonga. Atentator ima dve rani in njegovo stanje je resno. Toda če bo preživel ga čalka najbrž sitršna usoda. Pri zasliša-. njih bodo skušali iztisniti iz njega vse 1 možne informacije, nato pa ga bodo — kot se v Saigonu že zdaj govori — obsodili na smrt in javno usmrtili'. Ves svet zdaj čaka, kaj bodo storili Američani in kakšno bo njihovo maščevanje. Vendar so pokazali ve’iko hladnokrvnost, razumljivo je, da je pomenil atentat maščevalno dejanje za ameriško in južnoviet-n.amsko bombardiranje Severnega Vietnama, toda vprašanje je, kdo ga je naročil. Vsekakor nobenemu odgovornemu pa čepi a v še tako zagrizen,emu politiku ni mogoče pripisati talke zločinske miselnosti, da bi bil odredil tak atentat. Ni izključeno, da je ta peklenska namera dozorela v možganih kakih neodgovornih saigonskih ‘erori-stov, ne da ibi bili voditelji Vietkonga ali Severnega Vietnama direktno ali indirektno pomagali'. Čudno pa je, da noben se-vernovietnamislki in tudi noben kitajski list ni obsodil atentata in ni' izrazil sočutja z nedo’žnimi žrtvami. Vsi ponavljajo fraze o (Nadaljevanje na 3. strani) RADIO TRST A Programiranje naj bo gospodarsko uspešno • NEDELJA, 4. aprila, ob 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Letni časi v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Vnuk brez dedka«, j m'admslka radijska igra, napisal Milivoj Mato-šec. Igra RO.; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 »Hiša v parku«, detektivska zgodba v treh dejanjih, napisa! Giuseppe Romualdi, prevendel Minko Javor- j ndk. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, j včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz j slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico aprila«; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 5. aprila, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico aprila«; 17.20 širimo ob- zorja: »Obisk v čedadskem arheološkem muzeju«. Napisal Raicio Bednarik; 19.15 Piošče za vas: 25. quiz oddaja; 21.00 Vieri Tosatti: »Otcik zakladov«, opera v treh dej?Tijih. • TOREK, 6. aprila, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 1J.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 19.00 Dante Alighieri: »Njegovo življenje«, pripravil Boris Tomažič; 19.30 Postni govori - Dr. Klinec Rudolf: »Žalostne tolažiti«: 20.35 Kullurni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele 19. sto'etja - Peter Bohinjec: »Kako je to prišlo?«. • SREDA, 7. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.15 V Trstu pred sto leti; 13.30 Priletna srečanja, izbor motivov in izvajavcev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo f.snovnih šol): 18.30 Nove plošče resne g'asbe; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar: 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi Pietro Argcnto. Sodelujeta pianista Lilian in Mario Zafred. V odmoru (približno ob 2130) Knjižne novosti - Martin Jevniakr: »> eo-pold Suhadn>'čan in nieeov mman ..Svetlice”-!. . ČETRTFK. 8. aprila, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Postne legende - Marijan Vouk: »Desni razbojnik«; 17.20 Italijanščina po radiu: 17.30 Iz albuma lahke elasbe, pripravila Susv Rim: 18.30 Glasbena oddaia za mladino, pripravil Dušan Jakomin: 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešernove pesmi v spomin prijateljem«; 21.00 »Inkvizicija«, drama v treh dejanjih, nanisal Diego Fabbr! pfCv'd’l Lojze Berce. Igra RO., vodi Branko Gombač. . PETEK, 9. anrila, ob: 11.35 Radio za šole (za TI. stormio liudsikih šol): 12.15 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Z glasbenih festivalov: 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šoli: 18.30 Slovenski solisti; 19.00 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918 - Miloš Vauhnik: »Gaeta-no Salvemi-ni, prijatelj jugoslovanskih narodov«; 19.30 Postni govori - D,r. Jože Prešeren: »Krivico voljno nrc-našati«: 20.35 Gosnodarctvo m delo. Urednik Egi-di-i Vršaj: 21.00 Verski m^t:vi v operni glasbi, prinravil Dušan Jakomin: 21.30 Sodn-ln? vede. • SOBOTA 10 aprila, ob- 11.45 Glasbeno potovanje po F.v>-pni; 12.15 Ku1 turni odmevi — dejstva J|ri liudie v deželi: 1 ^00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste: 17 00 Pevski zbori Furlani ie-.Tulii-sike V>-a’ine: 17.20 Pnisji Vatikanski koncil. Poročala in komentarji: 17 30 Pisani balončki. Radijski tednilk za naimlaiše. Pripravila Krasni ja Simoniti- 18.30 Jazz n^norama: 19.15 Družinski obzornik; 20 35 Teden v Italiji; 20 45 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice, vodi Fran Valentinčič: 21.00 Postne le- ie storila z namenom, da bi zaustavila razvoj v smeri inflacije, ker so cene in plače mnogo hitreje naraščaje, kakor de jamska proizvodnja in produktivnost. živ'jenislki stroški so se dvignili samo od decembra' do februarja za 6 odstotkov. Vojni zločini v Nemčiji še ne bodo zastareli TEDRNSKT KOLEDARČEK | 4. aprila, nedclia: Izidor, Dorislav 5. aprila, ponedeljek: Vinko, Irena 6. aprila, torek: Ivo, Celestin 7. aprila, sreda: Radivoj, Bor 8. aprila, četrtek: Albert, Va<šek 9. aprila, petek: Tomaž, Marina 10. aprila, sobota: Marko, Dragojka Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska 'tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 V zahodnonemškem parlamentu je do’g > časa tekla pravda, do kdaj se smeio zasledovati in kaznovati nacistični zločini. Do slej je ve ja' rok za izsleditev in kaznovan nje Hitlerjevih pajdašev d,'> 8. maja. Po t^m dnevu bi jih nihče ne smel več zasledovati, še manj preganjati ali kaznovati. Sp’ošno pa je znano, da se v tujini skriva pod napačnimi imeni še na tisoče nemški'-1 vojnih zočimcev, med njimi celo Martin Bormann, Hitlerjev namestnik. Po osmem maju bi se vsi ti krvniki smeli mirno vrnili v Nemčijo, zasest javne službe in m o rdi v zasmeh celemu svetu povzročiti novo vojno. V zadnjem hipu pa se je svetovna vest zganilal. Vlada v Bonnu se je tudi moraia ukloniti pritisku domače in svetovne jav r.osti. Kljub odporu skritih nacistov, med katerimi nekateri še dames vedrijo v nemških ministrstvih, je nemški parlament razpravljal o podaljšanju roka za izs'cditev vojnih zločincev. Prejšnji teden je izglasoval zakon, da se ta rok poda'jša do januarja leta 1970, torej še za pet et. Za predHog je glasovalo 344 poslancev, proti pa 96, štirje so se vzdržali. TJprli so se kaznovanju zločincev po 8. ma- HUD POTRES V CILU V južnoameriški državi Čile je 28. marca nastal hud. potres ki je pa'eg velike materialne škode povzroč i smrt stotin judi. število mrtvih še ni natančno znamo, vendar se zd;, da je s?mo v rudniku bakra »El S (Vdat o« in bližnjem nase! ju El Cobre zgubilo življenje 400 oseb. Prav v tem kraju, ki se nahaja 100 kilometrov od Santiaga, glavnega mesta države, je bi'o središče potresa. Zadnji potres sicer ni imel tako hudih posledic kot pred petimi leti, ko je zaihteva’. približno pet tisoč smrtnih žrtev, vendar predstavlja kljub temu hud udarec za to južnoameriško državo. | ju predvsem liberalci in bavarska Cjudslo stranka. Liberalni pravdni minister Bucher i ie v znak protesta celo odstopil. r ................- - FARUK POKOPAN V KAIRU Trup'o bivšega egiptovskega kralja Panka, ki je umrl 18. marca v Rimu so pripe-jali v torek zvečer v Kairo z letalom »C> met« Arabske letalske družbe. Kot je poročal v sredo dnevnik »Al A hram«, so pokopali Faruka v grobnico njegove družine v Saladinovi mošeji v Kairu. Papci o ploft/pmihi ztikoncpu (Nadaljevanje s 1. strani) sanja, za katera gre, preveč važna, ker so negotovosti nekaterih preveč boreče, in i-usmiljenja do tistih, katerim je Cerikev dolžna jasen odgovor. Potem je podelil član o :Ti komisije svoj blagosov. Komisija ki jo je ustanovil papež za študij problemov glede prebivavstvai, družine in rodnosti, je imela zdaj v Rimu svoji-’ četrto zasedanje. Sejam je predsedoval nad' škof Leo Bimz iz San Pau a v Minnesoti-Člani komisije so bi'i izbrani z raznih stra' ni sveta in zastopajo, kot je naglasil tud' sv. Oče, razne sodobne struje teološke m *' ■ale, medicine in psihologije na teoretik' nem in praktičnem po'ju zastopane pa so v njej tudi panoge demografije, gospodarstva in sociologije ter trije zakonski pari- Tako je Cerkev dokazala svojo občutij'1' v ost za probleme, ki postajajo v svetu ved; no bol j akutni, kot n. pr. problem rodnost' v nekaterih preob'jiudenih aili prerevnih d° želah, in s tem povedala, da je prilpravlj^? in sposobna, da poišče s krščanskega sta'1' sča rešitve tem problemom, ne da bi s izneverila svojim načelom in naukom svetosti življenja in o človekovih nadnara nih ciljih. Johip Uidma'1 o bi Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je objuv.l v prvi, trojni letošnji številki Sodobnosti zanimiv in dolg ese, o slovenski narodnosti, iz katerega prinašamo nekaj najbolj značilnih odstavkov. Podnaslovi so naši. UREDNIŠTVU Kaj je narodnost? Vsi naši pojmi, kakor narod, rod, narodnost vsebujejo koren »rod«, ki je Popolnoma analogen romanskemu »naiiun«. Iz tega je nemara dopustno sklepati, da je prvotno Pojmovanje tega dejstva in prvoten občutek zanj, saj je več kot verjetno, da je pojem nastal iz občutka, predstave o nekakšnem sorodstvu, o nekakšni rodovni povezanosti prip dnikov naroda, k' je bil v svojem zametku gotovo — rod. Kaj je tedaj osnova narodnemu čustvu? Verjetno čustvo sorodnosti, ki je prva in najnaravnejša manifestacija človekove višje narave, njegove prvobitne družnosti. Človek pj tej svoji višji n ravi ne more živeti zaprt vase. Njegov duh, zlasti pa njegovo čustvo, pa ga imenujmo ljubezen ali kako drugače, si iščeta izhoda in si najdeta prvi objekt v rodbini in redu. To je prvi življenjski Prostor, ki si ga človeško čustvo osvoji in ravno to čustvo je izhodišče za vse nadaljnje prodira-nJe in blago osvajanje sveta in človeštva po duhu in ljubezni. Preprosto in starodavno je to custvo, vendar vsi vemo, da samo prek tega čustva čutimo tudi s človeštvom in za človeštvo. Orodno čustvo je prva zmaga asociativne, višje narave v človeku nad težko, divjo sebičnostjo in samopašnostjo. Človeku nalaga dolžnosti do skup-n°sti, ki niso zmeraj lahke, včasi pa zahtevajo ?d njega tudi junaštva in zadnje žrtve. Kot tako Je to čustvo vredno spoštovanja, nege in skrbi, ^a ostane zvesto samo sebi in da se ne izrodi v omejenost ali pretiranost. Narodnost je važna Zdelo se mi je naravno in nič se nisem čudil, lj‘a so referenti na kongresu (VIII. kongres Zveze •J°niuniiistov Jugoslavije), poudarjali spoštovanje ?.° narodnega čustva in njegovo nedotakljivost. _ U (moglo biti drugače na zborovanju članov Voze komunistov? Narodnost jc danes, zlasti pri Has, v Evropi, važna sestavina slehenne indivi-dualnosti, ki se je ne smeš dotikati, če nočeš prizadeti celotne osebnosti. In krb za osebnost je °na izmed prvih zahtev humanizma, tem prej socialističnega humanizma, če ni ta izraz pleona-26 ni, ko vendar socializem ni nič drugega kakor paidosledneje razvit humanizem našega časa. Vr-u tega mora biti slednjemu borcu za brezrazredno družbo jasno, da taka družba ni mogoča v V^Pnosti, v kateri ni popolne enakopravnosti vseh 'Pavijanov, se pravi, v kateri ne bi bilo popol-oma enakopravnih narodov. Narodno čustvo, ki tedaj v mnogonarodni državi zelo občutljiv in ^Podkupljiv barometer za napetosti med etnični enotami, je eden od nezmotljivih »pokaza-Jev« o resničnem stanju socialističnih odnosov taki državi. j ^rodsednik Tito je v svojem referatu poudaril, I a je bilo 'to vprašanje pri nas rešeno »na nače-°naikopraivnosti vseh narodov, na njihovi pro-da>V°'^n* družitvi s pravico do odcepitve.« Ven-c ,r Je hkrati podčrtal 'tudi to, da »so ljudje in iK 0 komunisti, ‘ki so se naveličali močnega gesla se na'i’(r osvobodilne borbe in ki so mnenja, da so ra na^*onaInosti v našem socialističnem družbenem ■jj V.QIU že preživele in da je potrebno, da odmro. 1ikviUd-? mečejo enotnost narodov v en koš z Urn *, j° nacij in z ustvarjanjem nečesa novega, kar • °8a, se Pravi enotne jugoslovanske nacije, ski |C malodaiie podobno asimilaciji in birokrat-eentralizaciji, unitarizmu in hegemonizmu.« na,jjC. fazmišljam o nastopanju takih mnenj v glav- Javnosti, sem si na jasnem glede dveh po-vira' 1 dejstev, ki so z njimi v zvezi. Prvič iz-]ek J°. take teze res očitno iz vrst nekakšnih inte-ni [ k 'n javnih delavcev, ki pa jih nemara se s- 7,e'° malo, kakor se splošno misli, ker bi no iwF n.i'hove ideje sploh ne mogle tako glas-Mltel vjavljati v na^* družbi. In kdo drugi kakor ukva-1 l^lee ali javni delavec naj bi se sploh ki ,/ * takimi špekulacijami? Drugo dejsitvo, hote n' Prezreti. pa je to, da so te teorije vene« ■ neb°te predvsem naperjene zoper Slo-ojji !"n ®e zoper Makedonce, kajti pri »likvida-se|ini|.aiot'nos1'" sre predvsem za likvidiranje pomen) Jezikov, kakor tudi »asimilacija« ne po-asimii t*mSe8a kakor jezikovno in še kulturno acijo — koga? Spet nas z Makedonci. Ne jumbhi vialodnobti vem, kako reagirajo na te »ideologije« Makedonci, vem pa, kaiko odgovarja nanje naše slovensko naredno čustvo, in sem prepričan, da so za sožitje naših narodov nenavadno škodljive in dvakrat nenavadno škodljive, če ravno tako neugodno vznemirjajo čustva prebivalcev naše najjužnejše nacionalne republike. Kadar hočejo biti antinacionalni ideologi ali bolje rečeno nacionalni ideologi »jugoslovanskega naroda« načelni, se zlasti radi opirajo na prežive-lost nacionalizma in na internacionalizem, ki jo eden od izhodišč socializma. Glede preživelosti nacionalizma trdijo, da je nacionalizem v odmiranju, da ne more več progresivno vplivati na dogajanje ne v svetu ne pri nas doma. Seveda je očitno, da je nacionalizem danes v mogočni rasti, ne v upadanju ali v odmiranju. Saj zgodovina ne pomni tolikšnih sprememb na p dobi sveta, kakršne predstavlja današnje osvobaja .je kolonialnih narodov, ki ga je v celoti šteti med nacionalne osvobodilne boje in med zmage nacionalne ideje, pa naj bi bili narodi ali rodovi, za katerih svobodo gre, na še tako primitivni stopnji razvoja in etnične izoblikovanosti. Kakš.io odmiranje te ideje v svetu? In ka:ko je premagana pri nas, v naši socialistični družbi? Teza imenovanih »ideologov« sloni na takihle premisah. 2iviimo v državi in v skupnosti narodov, katerih poglavitni napor je usmerjen v realizacijo socialističnih odnosov. Spričo tega je nacionalno vprašanje povsem nevažno ali celo škodljivo za naš pravi napredek; treba ga je tedaj čimprej popolnoma odpraviti z dnevnega reda. V ta namen se je treba odločiti za enotno narodnost in na tej novi osnovi dograditi socializem, v katerega ideološki zakladnici zavzema eno izmed najvažnejših mest — internacionalizem. Vsekakor nenavadna logika, kajti vse to se pravi v imenu internacionalizma skrbeti za izdelavo nove nacije in skušati nacionalizem premagati z novim »višjim« nacionalizmom, ne pa s socialstičn m urejanjem te problematike, ki je rešljiva samo na en način. Kakor je mogoče brezrazredno družbo ustvariti samo z odpravo vseh narodnih neenakopravnosti, tako je mogoče doseči pravi internacionalizem samo s pravičnim reševanjem vseh nacionalnih problemov. V prizadevanju teh neprijetnih »ideologov« ne vidim nobenega socializma, čeprav govore o njem, pač pa sem prepričan o njihovi težki obremenjenosti z dediščino, nesodobne in povsem nesocialistične preteklosti, ki jo je resnično in na vrak način treba odkloniti in obsoditi... Nekje v tem razmišljanju sem že zapisal, da so nacionalizmi različni in da je ni svetu t liko nacionalizmov oziroma narodnih čuste/. kolikor je narodov. Vsak narod občuti svojo eksistenco in svojo usodo drugače in spremlja svojo zgodovino z drugačnimi občutki. Neke posebnosti ma tudi naš, slovenski nacionalizem. Ce nai najprej omenim naj pozitivnejšo od njih, bi dejal, da je naš nacionalizem 'zelo človeški, ke" je popolnoma neagresiven. Naravna stvar. Naša maloštevil- Atentat v Saigonu (Nadaljevanje s 1. strani) »maščevanju patriotov«, in grožnje kaj se bo še zgodilo z Američani, če se ne umaknejo iz Južnega Vietnama. Jasno pa je, da je ta atentat le potrdil odločenost Američanov, da ostanejo tam in ne dopuste, da bi padJa dežela pod ob'aist Vietkonga, Ho Ci Klinha in Mao Tse Tunga. Na splošno se pričalkuje, da bodo Američani zdaj še poostrili svoja bombardiranja Severnega Vietnama. Nekateri so se bali, da bodo iiz maščevanja bombardirali sever-novietnamsko prestolnico Hanoi, toda to se doslej ni zgodilo, in predsednik Johnson je pokazal v svojih prvih izjavah precejšnjo mero treznosti, ko je sicer označil atentat »za cinično brezobzirno dejanje« in izrazil svoje sočutje in sočutje ameriškega naroda z ameriškimi in vietnamskimi žrtvami, vendar pa ni grozili. Reke'- je le, da »bodo taka dejanja le še potrdila odločenost ameriške- nost in omejenost ozemlja, ki je ojt..la v naši lasti, nista nikdar budili v nas oziroma nista pustili, da bi se v nas razvila kakršna koli in proti komur koli usmerjena agresivn„s.. Nas nacionalizem je zgolj defenziven in zaradi tega — po zaslugi ali ne — med izrazitimi egoizmi mnogih narodov, kakor sem že rekel, zUj človeški. Razumljivo je, da je pri tem spričo trdega tisočletnega hlapčevanja obremenjen z ne.vo precejšno občutljivostjo ali celo preobčutljivostjo, ki se molče zapira vase, ki je nezaupljiva in n- koliko malodušna. Vrhu tega pri tem ni spregledati važnega dejstva: slovenski nacionalizem m b.l nikdar povezan z nikakršno državotvornostjo. V državah, v katerih so Slovenci živeli, so bili p.;dložn.ki aii tujci, v nemškem cesarstvu in v Avstriji so bili prvo, v stari Jugoslaviji pa državlja.u neke podrejene vrste, saj so se morali skoraj ves čas obstoja te politične tvorbe vznemirjati .n bor ti za pravice svoje narodnosti, čeprav se je ta država nekaj časa imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsaj ta psihološka dejstva je treba imeti pred očmi, če hočemo prav razumeti, spoznati in oceniti naš današnji nacionalizem in naše intimnejše odnose do naše današnje jugoslovanske stvarnosti. Kombinacije z narodno usodo V novi socialistični Jugoslaviji seveda našega obstoja nihče ne ogroža. In vendar ni mogoče reči, da bi bilo slovensko narodno čus-tvo do kraja pomirjeno in utešeno. Gotovo igra pri tem precejšnjo vlogo občutljivost, ki sem jo omenil kot dediščino preteklih časov. Res pa je, da naposled mora vsakemu Slovencu že presedati to večno ponavljajoče se kombiniranje o enotnem jugoslovanskem narodu, katerega nastanek ali rojstvo ali izdelavo bi neogibno plačali z resignacijo ali z izgubo svoje individualnosti ravno Slovenci. Ce ostanem pri ocenjevanju takih pojavov na popolnoma nepolitični ravni, moram reči, da je v njih nekaj netaktnega in brezčutnega, kar mora povzročati resna nerazpoloženja, ki so popolnoma nepotrebna in ki ne morejo koristiti nikomur in ničemur. Ni si namreč težko odgovoriti na vprašanje, ki je spričo teh kombinacij naravno: kakšnega reda državljani pa so ti, ki smejo kombinirati z našo narodno usodo, in kakšnega reda državljani smo mi, ki moramo biti v njihovih špekulacijah objekt? Na žalost niso to edini pojavi, ki dajejo povod za nekakšno vznemirjenost slovenskega nacionalnega čustva. Z njim je na primer ozko povezano vprašanje slovenskega jezika, ravnanja z njim v našem življenju izven meja Slovenije in celo v Sloveniji sami. O tem je bilo napisanih in govorjenih morje besed, pravičnih in krivičnih obtožb, ki jih čutimo kot krivice in zapostavljanje, in to zlasti v zvezi s kulturnimi manifestacijami. Te strani spadajo v kategorijo površnosti, nepazljivosti, neobveščenosti, nekatere pa tudi v poglavje instinktivnega neupoštevanja tega, kar je slovensko. Toda to so kljub vsemu manj važne in manj dalekosežne stvari, čeprav ni mogoče reči, da ne (Nadaljevanje na 9. strani) ga naroda :n vlade da še dalje nudi in poveča svojo pomoč vietnamskemu narodu im \ adi.« Pristavil je, da' bo talkoj zahtevali od kongresa sredstva 7a gradnjo nove zgradbe velepaslaništvn v Saigonu, ki bo >»iimbol več naše vzajemnosti z vietnamskim narodom.« Vendar vlada v svetu sp'ošino prepričanje, da bodo postalli Američani še tršii v svojem boju proti komunizmu v Vietnamu in d.a so se izg ledi za pogajanja, ki naj bi poravnala vietnamski spor, zelo poslabšali. To mnenje je iizrekla tudi britanska vlada. B azno dejanje dveh teroristov iz podizem-lja je morda pahnilo svet na rob velike vojne v Aziji, kakor je svoj čas atentat v Sarajevu pahnil vso Evropo iin velilk del o s ta ega sveta v prvo svetovno vojno. ČESTITAMO! V cerkvi na Repentabru sta si v soboto 27. mav— r'-ljubila večno zvestobo dr. Rafko Dolhar in gi č. Nadja Birsa. Mladoporočencem > iskreno čest tajo znanci in prijatelji in jima želijo mnogo sreče v novem življenju. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi list. Dolina: Razprava o naftovodu v občinskem svetu V četi tek 25. t. m. je občinski svet v Do- c,e ji nudile, da bi predhodno in učinkovito lini na pobudo Slovenske skupnosti raz- zaščitila splošne interese vseh občanov in piavljal o naftovodu Trst-Bavarska). Disku- posebej onih, ki bodo razlaščeni; poziva sija je bil La zen živahna in zanimiva-. Najprej je župan Dušan Lovriha poročal, kako je prišlo do tega, da je prejšnji občinski odbor sklenil izdati dovoljenje za gradnjo naftovodnih naprav na ozemlju dolinske občine. Razlogi in opravičila, ki jih j,e navedel, niso prepričali svetovavcev Slovenske skupnosti, ki so že od, vsega začetka pravočasno zahtevali, naj o naftovodu razpravlja občinski svet. Toda na žalost — je poudaril dr. Alojz Tul — je občinski odbor izdal dovoljenje, ne da bi prej o tem obvestili občinski svet ter ine da bi predhodno učinkovito zavaroval interese prizadetih kmetovavcev, ki bodo razlaščeni. Res je namreč, da slednji še sedaj ne vedo, po kakšnih cenah in kdaj bod.o razlaščeni. Vse bolj previdno so ravnale občine Doberdob, Manzano in Tri-ccsimo, skozi katere bodo po pžene samo cevi. Dolinska občina pa, ki bo najbolj prizadeta, je kar tako na lahko in hitro dala dovoljenje. Občina bi lahko na osnovi zakona zahtevata razne ugodnosti in obvezo* za pravično odškodnino, kar je zdaj vse šlo po vodi. Na vse te utemeljene kritike župan ni znal drugega odgovoriti, kot da so gotovi' krogi pritiskali nanj in da bo interese od prizadetih lastnikov branil konzorcij in ne občina. Pri tem je javno dal. neko iizjavo, ki utegne škoditi konzorciju pri pogajanjih za cene z Industrijsko cono: dejal je namreč, da bodo prizadeti lastniki žalostni, če jim ne poberejo zemlje! Ob zaključku razprave, ki je trajala cele štiri ure, je šla na glasovanje resolucija Slov. skupnosti, ki poziva občinski odbor, naj zaščiti in podpre prizadete astnike zemljišč. Resolucija Občinski svet v Dolini, zbran na seji dne 25. 3. 1965, v zvezi z nameravano graditvijo naftovoda Trst-Bavarska z izhodiščem no ozemlju dolinske občine: ugotavlja, Ja gre za izredno važno vprašanje, saj bo v ta namen razlaščenih več sto lastnikov kmetijskih zemljišč za skupno več kot milijon kvadratnih metrov, zaradi česar bo v nekaj letih popolnoma spremenjena ekonomska, socialna in narodnostna podoba dolinske občine; obžaluje, da župan ni predložil to vprašanje novemu občinskemu svetu kot najvišjemu predstavniškemu organu občanov, da bi mogel še pravočasno zavzeti stališče, ki bi najbolj koristilo zlasti pirzadetim občanom; obsoja prenagljeni sklep občinske uprave, ki je dala dovoljenje za gradnjo naftovodnih naprav, ne da bi se prej o tem posvetovala s prizadetimi lastniki zaseženih zemljišč, s strokovnjaki in drugimi organi ter ne da bi izrabila vse pravne in druge možnosti, ki so občinski odbor, naj z ustreznimi intervencijami izposluje pri merodajnih krogih takojš-11|e izplačilo za razlaščena zemljišča in po tekoči tržni ceni ter nastavitev domače delovne sile pri novih napravah, nadzoruje postopek in način razlaščevanja občinskih zemljišč ter samo gradnjo naftovodnih naprav, da bodo v skladu s prejetimi pogoji ter da bodo zaščiteni interesi kmetijstva in zdravje prebi-vavstva. Odbor naj dalje čimprej ugotovi, kdaj ločno se bodo začela dela v zvezi z naftovodom, da bodo prizadeti vedeli, če letos lahko še obdelujejo zemljo. Resolucijo so podprli le svetovavc-i Slov. skupnosti, medtem ko so jo komunistični in socialistični svetovavci zavrnili. Triko se lahko* prizadeti občani sami -prepričajo, da se je komunistična občinska uprava z odklonitvijo reso'ucije Slov. skupnosti postavila proti njihovim koristim. Radovedni smo, kaj bo zdaj g. župain Lovriha naredili za zagotovitev pravične odškodnine in takojšnje izplačilo ob podpisu pogodbe. Ob koncu je občinski svet sprejel sklep, naj bo v upravni odbor Ustanove za industrijsko področje vključen tudi predstavnik doli mške občine. P red og so podprli tudi svetovavci Slov. skupnosti, ker je zahteva po zastopniku do'inske občine v omenjenem odboru v volilnem programu liste S’ov. skupnosti na vidnem mestu. TRST V ZNAMENJU HLADILNIKOV IN PRALNIKOV 31. marca je potekel rok, ki ga je določila jugoslovanska vlad.a za svoboden uven raznega blaiga in strojev v vrednosti do 200 tisoč din in ki je vejal samo za tiste ljudi na tej straini meje, ki so bili rojeni na jugoslovanskem ozemlju. Ta ukrep je todil nepričakovane posledice. Ves zadnji mesec se je v Trstu iin v Gorici izredno stopnjevan zlasti predaja hladilnikov, in pralnih strojev, pa tudi raznih drugih predmetov, med katerimi moramo s posebno simpatijo omeniti kopalne kadi. Zlasti zadnje dni so na vseh koncih in krajih v Trstu stali osebni avtomobili z italijanskimi in jugoslovanskimi registrskimi tablicami, ki ■;o imeli privezane na strehi velike škatle iz kartona s kupljenim' stroji. Težko je reči, kd'ik hladilnikov, pralnih strojev in drugega je š o v teh zadnjih dveh mesecih s takimi posebnimi dovoljenji čet mejo v Slovenijo; gotovo nekaj tisoč. Kot je slišati, je samo zadrtja dva din izdal jugoslovanski konzulat v Trstu nad 500 dovoljenj. Ta zadeva pa je tudi pokazala, koliko trajnih dobrin lahko absorbira slovenski trg v tržaškem in goriškem za'edju, kar je gotovo dober obet za razvoj medsebojne trgovine v bodočnosti. Iz delovanja deželnega sveta: O SEDEŽU ODBORNIŠTEV ZA KMETIJSTVO IN KRAJEVNE UPRAVE j Prejšnji teden se je v deželnem svetu zaključila razprava o zakonskem osnutku, ki med drugim predvideva, da bo sedež odbor- 1 r.ištva za kmetij|stvo im odbornistva za 'krajevne ustanove (občine, pokrajine) v Vidmu. Kot smo že poročal i, je k temu zakonskemu osnutku vložil predstavnik Slov. skupnosti dr. Siketrk dva spremiinjevalnai predloga. Prvi je predvideval, naj ostane sedež obeh odboiriništev v Trstu, v Gorici in Vidmu pa naj sp ustanovita C e dve deželni izpostavi, ki naj rešujeta in urejujeta vprašanja, za katera sta pristojni omenjeni odborništvi. če bi pa ta predlog ne bil sprejet, naj se pa v Trstu ustanovi podobna izpostava, katere dlelokrcg bi poleg Tržaške obsega' tudi Goriško. Dr. Šket k se je pri utemeljitvi svojih predlogov skliceval na črke in duh posebnega statuta, ki predvideva široko decentralizacijo deželne uprave, kar naj se izvede bodisi s tem,, da se občinam in pokrajinam poveri čmveč kompetenc, bodisi s tem, da se po deželi namesti več uradov a.i izpostav, s čimer se ne bo treba Zlasti predstavnikom oddaljenih občinskih uprav 'n posameznikom dolgo voziti, preden prirejo do pristojnega urada. Sredinsko-levičarske stranke (KD, PSI in PSDI) pa so ha osnovi sprejetega sporazuma p red’o ge slovenskega zastopnika in drugih zavrnile in tako je bil -zakonski osnutek izglasovan v taki obliki, -kot ga je predložila deže’na vlada, Nabrežina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi redni seja občinskega sveta je župan sporočil, da bo občinska uprava slovesno proslavila 20-'etmico odporniškega gibanja. Spored prosi ave bo predvidoma obsegal slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bi o globljem pomenu rezistence spregovorila dva kulturna delavca, eden slovenske in eden italijanske narodnosti*. Na isti seji pa bi svet sklenili poimenovati trg pred županstvom po padlih za svobodo. Župan je tudi obširno govoril o stanovanjski stilski in o prizadevanjih uprave, da bi pristojne ustanove zgradile nove hiše za delavce. Nada' je je župan inia vprašanje socialističnega svetovalca Zerilltija podal hi-storiat zapletenega in koč'jivega vprašanja ustanovitve igralnice v Sesljanu. O zadevi se je pričelo razpravljati leta 1951, ko je neki industrijcc iz Trsta vložili prošnjo za ustanovitev igralnice. V naslednjih letih so bile vložene še štiri druge prošnje. Župan je poudaril, da se noče o problemu izreči vendar je ugotovi', da je po ojbstoječem kazenskem zakoniku hazardna igra prepovedana. Sledila* je razprava o občinškem prispevku 1 milijona* lir krajevni turističn ustanovi, kar je že na eni prejšnjih sej sprožilo živahno po emiiko. V tej zvezi je župan po obširnem poročilu 'pristojnega odbornika izjavil, da bo novi predstavnik občine v upravnem odboru omenjene ustanove deloval v skladu s programskimi točkami političnega sporazuma; v okviru katerega je nakazana rešitev tudi tistih problemov, ki so tvorili predmet kritike -nekaterih svetovalcev (gej napise v slovenščini itd.). Za dodelitev -prispevka so glasova'i vsi svetovalci razen komunistov. KDAJ BODO VOLITVE? Ne samo bodoče upravne volitve, marveč ceJo elan, kdaj naj se vršijo, je začel razburjati duhove na Goriškem. Po pravilih bi jih morali sklicati že za konec maja. Potem je kazalo, da s-na in tudi več, čeprav pud prejšnjo upravo niso stočili dnevno niiiti 50 liitrov. Tu se vidi1, da sc domača pristna vina z lahkoto uveljavijo proti raznim vilnskim godljam, kot jih nudijo mnogi vinski trgovci, ki so prišli s svojiiimi vini iz notranjosti v naše kraje. To je vse lepo in prav, a s tem ni rešeno vprašanje vinskega pridelka naših srednjih 'n manjših vinogradnikov, katerih je pretežna večina, pa tudi ne pridelka nekaterih večjih. Gosp. Gravner iz konca Oslavija 'bo z lahkoto prodal svoj pridelek, ker ima res dobro vino in si je našel oziroma uredil Prav primeren vinotoč. — Za največjega pridelovalca vina — to je baronica Tacco v Štoverjanu — pa vprašanje ni tako smotrno urejeno, čeprav ima dve lastni gostil-n'i: ena je na Dvoru v Števerjanu, druga v Gorici na Plaouti pni bivšem mostu sv. Ivana črez Koren. Obe gostilni ne vnovčita niti Polovice baronisfcičnega vinskega pridelka. Jn ostalo? Je pač potrebno prodali. — Nas Pa bolj zanimajo njeni koloni in kako bo z našimi malimi vinogradniki ter kako bi Preprečili, da ti ne bi zapustili briškega sadnega direvja in vinogradov ter še pove-ai;i maso brezposelnih, ki se zaradi odpustov v Podgori vedno bolj množijo. Vinska zadruga oziroma zad.ružna klet 'Pa nima samo naloge, da pripravi, shrani ^ vnovči vinski pridelek iz grozdja svojih planov. Prdko zadružne k,'eri bi radi uredili uidi druga vprašanja v zvezi z vinogradni-, V°^n' Taka vprašanja so povečanje in ,°'iSanje proizvodnje, primernejša uredi-ev domačije, znižanje alkoholizma in še j1.! drugega. — Načrt za novo zadružno govori, ° 20.000 stotih. V sedaj začrta-n-ni °zem'(ju severno od železmiice najbrž 1 1 ni toliko pridelka. Splošen pojav pa je, da so bile skoraj vse vinske zadruge v sev. Italiji osnovane premajhne, ker so prii-slopa j kot člani tudi vinogradniki iz drugih krajev. Tako je zadiružna k et v Casarsi danes trikrat tako velika, kot je bila ob svoji ustanovitvi. Stremljenje, da bi se inova ustanova omejila na ozemje severno od železnice, je nevzdržljivo in bo pač potrebno določiti višjo ceno za plemenita briška vina kot za ravninska. — Zato bi bilo čisto naravno, da bi se proizvodnja vina dvignila. Saj vinogradnik bi ime. — brez ozira na razvoj naprednega, modernega obratovanja s stroji — manj dela, ker bi bil oproščen vsega kletarskega dela. — Enako je naravno, da bi se proizvodnja kakovostno izboljšala, saj bi bi')a to posledica ocenjevalne po'itik.e z višjimi cenami za plemenitejši pridelek. — Ker bi odpadli kletni prostori, bi v marsikateri domačiji dobili prostor za smotrnejšo ureditev stanovanjskih prostorov. — Ker ne bi bilo toilko obiskovanja kleti in istočasnega pokušavanja, bi s tem odpadla važna prilika za širjenje alkoholizma. S tem pa nočemo trditi;, da bi bilo prav naravno, če bi na domu manjkati! sodčki z i^ajboljšim za družino in prijatelje. Bog jih živi 1 Dr*. Ma-rsan je napravi 1 finančni načrt za ureditev in Obratovanje zadružne kleti, država pa bi gotovo prispevala za ureditev. V tem oziru je vse več ali manj v redu. Manjka pa g.oboka želja po ustanovitvi, manjka pravi ogenj med. tistimi, ki bi morali pristopiti kot člani. Potrebno bi bi’o dobiti nekoliko agitatorjev in propagandistov, kii bi sklicali več manjših sestankov v posameznih zaselkih in vprašanje tam podrobno prerešetali in izvedeli, kj,e vinogradnike čevelj žulliii. Mogoče bi bilo celo potrebno obiskati vinogradnike na njihovih domovih. SLOVENSKO GLEDALIČŠE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V NEDELJO, 4. APRILA OB 16. URI f/go Betti USAD NA SEVERNI POSTAJI zadnjič! Cene: Parter lir 600 — Balkon lir 300 •------------------ KRSTNA PREDSTAVA VELIKEGA SLOVENSKEGA PASIJONA SOLDAšKl MIZERERE KMEČKI REKV1JEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON PREDPREMIERA v nedeljo 11. aprila ob 16. uri (izven abonmaja) PREMIERA v nedeljo II. aprila ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V ponedeljek 12. aprila ob 21. uri (abonma I. ponovitev). V lorek 13. aprila ob 21. uri (abonma red A). V sredo t4. aprila ob 21. uri (abonma red B). V četrtek 15. aprila ob 21. uri. V petek 16. aprila ob 21. uri. V soboto 17. aprila ob 21. uri. V nedeljo 18. aprila ob 16. uri (abonma I. popoldanski). V ponedeljek 19. aprila ob 16. uri (abonma II. poipoldansik). —•— Prodaja vstopnic vsak dan od U. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Razkužitev zemljišč V zadnji št. našega oista smo odgovorili, kako zatiramo bramorja. Ker je to vprašanje mnogo bolj važno, kot bi ipovršno izgle-dal, si dovolimo še par pripomb: Pri pomladnih setvah nič ne pomaga lepo pripraviti gredice, pognojiti jih izbrat' najboljše seme in posejati v najprimernejšem času, če ni mlada setev tudi na znotraj dobro zavarovana, zavarovana pred: škodljivci, ki se skrivajo v zemljišču. Večkrat je teh škodljivcev toliiiko, da onemogočijo sploh vsak pride'ek. Zato pa je nujno potrebno, da zemljišče razkužimo in največ zaleže razkužitev pred setvijo. • Med škodljivcu1, ki se skrivajo v zemlji, so najbolj škodljivi trije v zadnji številki imenovani: bramor, strune ali ličinke pokalice in debeli beli črvi majskega hrošča. A POBUDE V PRID RAZVOJA IN IZBOLJŠANJA ŽIVINOREJE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da ima v načrtu s sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu zakona z dne 23. 5. 1964, štev. 404, člen 1, ki se nanaša na posebne pobude v prid živinoreje, izvesti raznovrstne dejavnosti v prid živinoreje, kokošje-reje in čebelarstva. Natančnejše pogoje za tiste, ki bi hoteli biti deležni teh sredstev, v prihodnji številki N. L, na kar opozarjamo naše kmete. ciočim se strune in be|i črvi prav malo premikajo na levo in desno, se bramorji podajajo tudi na nočnie izlete na sosedovo in mogoče še bolj da'eč. Tudi je ze}o verjetno, oziroma celo prav gotovo, da so enaki škod jivci tudi v sosedovem zemljišču. Zato je vedno priporočljivo govoriti o tem sosedi in se z njimi dogovoriti o istočasnih skupnih ukrepih proti tem in drugim škodljivcem. Zadnjič imenovana razlkuževalna sredstva so dojbra, a izpustili smo »Geod,rim P 6«, ki je mogoče še bojj priljubljen iln' učinkoviitt, kot »Aldrin 5«. V prodaji sta tudi »Geodrin P 10< in »Aldrin 10«, ki! sta mnogo močnejša od prejšnjih dveh, in se uporabljata v manjši ko'iČini: na 100 m2 površine le 14 kg. Seveda je potrebno ta sredstva, ki so v prahu, pravilno iiin sorazmerno razdeliti — poprašiti po površini pred kopanjem oziroma rahlanjem zemlje. Ista sredstva za razkuževanje zemlje se dobijo v trgovini tudii v zrnati obliki, ki je primerna predvsem za razkuževanje zemlje \ cveti ičniih lolneih in posodah za lepotične grme, kamor prištevamo tudi limone in oranže. — Poleg tega se dobijo ista sredstva v obliki močilnih oziroma škropilnih pra-hov, npr. »Ald.rin 40 EC-<. Razdeljujemo jih z navadnimi škropilnicami. SLINAVKA IN PARKLJEVKA V EVROPI Trenutno razsajata slinavka in parkljevka bolj hudo samo v nekaterih vzhodnih državah, predvsem na Ogrskem, od koder je zato prepovedan uvoz prašičev in prežvekoval (cev v Italijo. — Vendar se Evropa ne more rešiti te bolezni in ko že izgleda, da bo ugasnila, pa se preko noči pojavi kje v bližini. Zdi se, da Italija še nikdar rij bila brez te boilezni in nekaj desetin občin je stalno okuženih, kar je posledica neverjetne zaostalosti v nekaterih živinorejskih okoliš/ih. — že dolgo so brez slinavke in parkljevke le Finska, švedska, Norveška, Tsland in Anglija. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Pisali smo že, kako so poitalijančili naše sodnije. Zanimivo je, da je pobuda za tako delo izšla v Trstu iz kroga sodnikov in odvetnikov. Ti so se zbrali in napisali spomenico, v kateri1, so zahtevali izključno rabo italijanskega jezika na sodnijah. Ravno tako se je začel boj proti slovenskemu jeziku na deželnem sodišču v Gorici na razpravi, na kateri je odvetnik Tonkli zago- 152. Dr. E. BESEDNJAK varjal štiri slovenske obtožence. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Vinci, ki mu je padlo v glavo, da je prepovedal rabo slovenskega jezika. Na protest dr. Tonklija se je sodni dvor zbral in po posvetovanju odločil, da je v petem oddelku dopustna samo raba italijanskega jezika. Slovenščino so označili za tuj jezik na naši zemlji. PREDSEDNIK BRELICH PROTI SLOVENŠČINI Sklep goriškega deželnega sodišča ni bil dokončen. Sele predsednik goriškega sodišča Brelich, ki je prišel iz Trsta in je pripadal znanemu krogu sodnikov, ki so vprizo-ri i gonjo proti uporabi slovenščine na tržaških sodnijah, se je odločil in vpeljal enako prakso v Gorici. Njegovo prvo »pravično« dejanje nasproti Slovencem je bila odredba, da se v nobenem slučaju ne sme več rabiti slovenšč'na na sodniji. Ko so prišli odvetniki in slovenske stranke na sodišče k razpravam, so sodniki začeli govoriti in protokoKrati izključno v italijanščini. ■Ko so stranke proti temu postopanju sodnikov protestirali, se jim je odgovorilo, da je to ukaz. Vse slovenske še nerešene vloge so vračali s sklepom, v katerem je bil določen rok petih dni, da se iste dostavijo v ita-I. |anšči n i ali pa vsaj v italijanskem prevodu, drugače se ne smatrajo za vložene. Brelich je izdal dva odloka, od katerih se ie prvi glasil takole: »Zvedel sem obžalovanja vredno dejstvo, da se nekateri uradniki goriške deželne in okrajne sodnije v občevanju z odvetniki in sploh s strankami poslužujejo nekega jezika, ki ni italijanski. Ker je tako stanje nevzdržno, odrejam, da se morajo vsi uradniki in vse osebje goriškega tribunala in sodnije posluževati izključno le italijanskega jezika med seboj in z vsemi strankami.« Drugi odlok pa je bil sledeče vsebine: »Gorica je postala del enonarodne ital jan-ske države, zato velja pri vseh državnih oblastvih samo en uradni jezik za zunanje in notranje poslovanje, in sicer italijanski. Zato se Vam vrača vaša slovenska vloga, kateri blagovolite priložiti italijanski prevod, potrjen od vašega odvetnika. V teku petih dni vrnite vlogo, ker drugače morate nositi posledice po paragrafu 85 Rpc. Podaljšanje tega roka se ne dovoli.« KDO JE KRIV? Kakor vidimo, je izšla pobuda za poitali-jtnčenje sodstva iz Trsta in iz Gorice, to se pravi iz domačih nacionalističnih krogov. Sodnikom in odvetnikom, s katerimi smo že prej skupno živeli, smo se morali zahvaliti za to dobroto), Predsednik sodišča Brelich je izdal ukaz, da je uporaba slovenščine na goriški sodniji prepovedana. Vse razprave se morajo vršiti v italijanščini, čeprav sta obe stranki sloven- ski, oba odvetnika Slovenca in Slovenec tudi rodnik. Če slovenski stranki ne znata zadostno italijanski, kar je navadno, potem se lahko zgodi do neba kričeč in kulturne Italije nevreden slučaj, da se bo moral slovenski obtoženec s sodnikom Slovencem razgovarjati po tolmaču. Vsi protokoli so morali biti italijanski. Naši ljudje so morali podpisovati listine, ki jih niso razumeli. »In zdaj čujte, ljudje božji! Vse trpljenje in vsa sramota, ki je prišla nad goriške Slovence, se je zgodila na ukaz predsednika Brelicha samega. Iz Rima ni prišla nobena naredba, izdan ni bil noben odlok,« je za-p.sal naš list. »Toda to ni še vse! Ugotoviti moramo, da je Brelichev ukaz protizakonit. Ob prevratu leta 1918 je takratni guverner Pettiti di Roreto izdal razglas, v katerem je svečano zagotovil, da ostanejo slovenščini neokrnjene vse pravice, ki jih je imela pod bivšo Avstrijo. Ta razglas je imel kot mnogi, ki so še sedaj v veljavi, moč zakona. Prepoved slovenskega jezika na goriški sodniji je zato protizakonita. Novi prefekt Peter Pisenti bi se moral držati zakona in Brelichevo protizakonito odredbo razveljaviti. Isto bi morala narediti centralna vlada v Rimu na sodnijah v Trstu in v Istri.« Mi smo se pritožili obenem z Nemci v Južnem Tirolu proti odredbam, s katerimi se prepoveduje raba našega materinega jezika na sodnijah. Minister Oviglio je obljubil, da pošlje v prizadete kraje višjega sodnega uradnika, ki bo proučil razmere in poročal vladi. To je minister tudi storil, a brez vsakega vpliva na vlado, tako do so za razmeie na naših sodiščih bili odgovorni vsi: minister, prefekti, sodniki in nacionalistični odvetniki! (Dalje) Značilnosti te nove podobe je d.ojel Harry takorekoč z avtomatskim pogledom, kajti v tistem hipu je bil' dejansko nespuso-ben, da bi doumel smisel tega, kar je videl, in da ui izvajal iz tega kak logičen zaključek. Ko je zaslišali bližajoče se korake na peščeni stezi, se je sicer ozrl tja, a brez vsake volje, da bi se branil ali da b,i zbežal. Moški, ki se je bližal, je bil obilnega, surovega in ze'o umazanega videza. Oblečen je bil v vrtnarski jopič in v levi roki je držo! vrtno škropilnico, človek, ki bi bič manj zmeden, kot je bil v tistem trenutku Harry, bi se bili nekoliko vznemiril ob pogodu na' tistega velikega moškega z njegovimi temnimi in nasršenimi očmi. Toda Harry je bil preveč pretresen od padca, da b.i se biijj utegnil vznemiriti, in čeprav ni umaknil oči z vrtnarja, je vendar ostal tam, ne da bi se zganil, in. čalkat, da je prišel oni d.o njega, ga grobo zagrabil za eno ramo in ga postavil na noge. Harry se ni upiral. Za hip abi dva sta stala tam in sc gledala: Harry je bil kot omamljen, oni pa ga je meril od g’ave do pet in se zlohotno režal. V njegovem režanju je bi ,o polno hudobne porogljivosti. »Kdo ste?« ga je končno vprašal. »Kdo ste vi, ki ste preskočili zid in mi teptate moje »Gloire de Dijlon«? Kako se pišete?« In pri tem ga je stresel. »Kaj imate opraviti tukaj?« Harry ni zmogel nitji besede, da bi mu razložil, kako' in kaj. Prav v tistem hipu pa sta Pendragon in mesarček pri tek’a mimo na oni strani zida in njuno topotanj|e iin hripavo kričanje je povzročilo velik hrup v ozki uličici]. Tedaj je vrtnar razumel. »Tat!« j|e zavpilo »Ha, vi, pri moji veri, izbrali ste si dober pok lije, sedeč tudi po tem, kako ste načičkani od pet d.o glave kot kak gospod- Se ne sramujete hoditi po svetu v teh gosposkih cunjah, sredi poštenih l judi, ki bi bili, od vraga zadovoljni, da bi si jih liahko kupili tudi iz druge roke? No, govorite, baraba! Razumete angleško ali ne? Rad bi se malo pogovoril z varni, preden vas odpeljem do najbliižje policijske postaje.* »Gospod, midva sva žrtvi strašnega nesporazuma,« je tedaj spregovoril Harry. »Bodite tako dobri in pojdite z menoj k siru 110 R. L. STEVENSON mminifflv diamant ifrodAcc a Hcatli %a trakove Thomasu Vande'eurju na Eaton Placeu, in obljubim vam, da se bo lam vse pojasnilo. Tudi najbolj pošten čllofvck se lahko znaj-i de v dvoumnem položaju!« »Dragi gospodek, z vami mi ne ugaja iti dalje kol do naljbliž-je policijske postaje,« ga je zavrnil vrtnar. »Tam je komisar, ki bo gotovo srečen, da bo lahko napravil z vami majhen sprehod do Eaton P'acea in spil čašo čaja v družbi, tistega vašega odličnega prijatelja. Sir Thomas Vandef/eur! Kako bi ga ne poznal, takega gospoda, ko vidim drugega, ki mi tako prileze čez zild... Dobro, jaz lahko berem v vas kot v bibliji. Ta srajca vas je morala stati vsaj toliko kot mene moj praznični' kfbbuk; in prisegel bi, da ta jopič še nikoli ni bil na prodaj na Cunjarskem trgu; in ti škorenjčki ...« Tedaj je, kot bi odrezal, prenehal s svojim inventarjem, kajti njegov poged je bil pridrsel do tal in se je zapičil v nekaj, kar je ležalo pred Harryjevimi nogami. »Zaboga, kaj je to?« je vzkliknil s čudnim glasom. Tedaj je Harry sledil njegovemu pogledu iini zagledal nekaj, kar je povzročilo, da je prebledel od začudenja in groze. Ko je skočil z zida, je padel na škatlo in jo preklal na dvoje, te nje pa| s,e je vsul zaklad, ki je zdaj ležal tam, delno poteptan, v zemljo in delno raztresen naokrog, v pravem kraljevskem razkošju. Tam je 'ežal sijajen diadem, ki ga je videl pogosto sijati na glavi lad,y Vandelur, in tam so bili raztreseni tudi prstani, prsne zaponke, uhani in zapestnice ter polno diamlantav, ki, so metali odseve in žareli sredi rožne grede kot rosne kaplje. (Dalje) ŠPORTNIFRKGLED Dogodki v italijanskem športu Ce je kdo radoveden, kaj se dogaja v italijanskem športnem svotu, bo vzel v roke najbolj razširjeni športni list »La Gazzetta dello Šport«. Ugotovil bo, da je v Italiji največ zanimanja za nogo-mel, ki je nekakšna državna športna panoga. List v zadnjih dneh poudarja pomembno zmago ekipe Inter nad Milanom s prepričljivim 5-2! Trener Milana Viani se huduje, ker je sodnik izključil Ben-teza, branivec Interja Picchi pa radostno vzklika, da so tri leta čakali, da preigrajo someščane. Še osem tokom čaka vsako ekipo do konca prvenstva in boj za častni naslov je še bolj izenačen med milanskima moštvoma. Milan ima 41 točk, Inter pa zaostaja samo za eno točko. Juventus in Torino, ki si delita zdaj tretje mesto na lestvici, imata kar osem, oziroma sedem, točk zaostanka. Omenjeni list hvali Nielsena, ki je sam premaga! Fiorentino, s tem da je zabil dva lepa gola. Danski napadavec Bologne je v nedeljo odigral svojo stoto tekmo v Italiji in zabil svoj šestdeseti gol. V Rimu se je dvoboj med Romo in Laziom končal neodločeno (0-0). Zmage Mantove (nad Genovo 2-0), Torina (nad Messino 1-0), Catanije (nad Vicenzo 2-0), Foggie (nad Varese 3-0), Samp-dorie (nad Juventusom 1-0) in Cagliarija nad Ala-lanto 1-0, niso mnogo spremenile stanja na lestvici. V istem listu beremo, da bo tekmo med In-lerjem in Liverpoolom sodil avstrijski sodnik; da sta Sarajevo in Zeljezničar nepričakovano klonili (OFK Beograd je zabil Sarajevčanom kar tri gole, Zeljezničar pa je na domačem igrišču izgubil srečanje s Partizanom 4-1!) Na lestvici vodita zdaj Partizan in Sarajevo s 27 točkami, tretji je klub R‘jeka 24. V B ligi je treba zabeležiti zmago ekipe Bre-Scia nad Leccom (1-0) in moštva Napoli nad Ca-,ar>2arom (2-0). Brescia zato vodi s precejšnjim naskokom (šest točk) p ’cd Napolijem (32 točk) in trojico: Lecco, Padova in Spal. Triestina je izgubila na domačem igrišču važno tekmo z Monzo (0-2!) in ve-ietno s tem zapušča drugo ligo. Parma ima 15 točk. Triestina 18, med- tem ko imata ostali ekipi, Monza in Livorno, kar pet točk prednosti. Od ostalih športov beležimo zmago De Floriana na 50 km v smučarskem teku ter mladinsko mel- narodno srečanje v plavanju, kjer je Italija porazila Nemčijo s tesnim izidom: 51-50! O košarkarskem prvenstvu povemo, da sta v nedeljo zmagala tako lgnis kot Simmenthal. Državni prvaki iz Vareseja so letos dosegli 14 zmag ! ter doživeli en sam poraz, Simmenthal pa je zmagal v vseh do sedaj igranih tekmah (15). Tretja | je Knorr. Dobro se drži ludi Goriziana. V drugi moški ligi, »B« skupine, je Pesaro I zmagal na končni lestvici, čeprav je v nedeljo j klonil v Ravenni. Triestina je končno zmagala (premagala je ekipo Friuli) ter se je tako vsidra-la na tretje mesto. Zenske tekme so tudi zanimive. Vodita Porto-rico in Fiat, ki je premagala v Trstu našo postavo s prepričljivim 62-43. Triestina je na predzadnjem mestu! NEVARNI »BOROVI« ODBOJKARJI V nedeljo je doživela Borova odbojkarska še-storka svoj največji uspeh v letošnjih tekmovanjih B lige. Premagala je šestorko »Zavaltaro« iz Bologne, ki je zelo močna in borbena, s 3-2. (12-15, 13-15, 15-13, 15-8, 15-8). Ze sami seti kažejo, kako je bil boj napet in kako so se situacije menjavale. Nekaj časa je že slabo kazalo za »Borovce«, toda potem so vzeli... žogo v roke in ludi zmagali. To je bila že peta zaporedna zmaga »Borovcev« in tuje šestorke prihajajo že z nekoliko treme k njemu v goste... Navdušenje po zmagi je bilo seveda veliko in fantje so se kar objemali, njihovo športno občinstvo pa tudi ni štedilo s priznanjem. ZMAGA JURIJA URŠIČA Jurij Uršič, srebrna medalja iz Tokia, je v nedeljo zmagal na kolesarski dirki na kronometer za veliko nagrado »Citta di Gorizia«. Uršič je bil prepričljivo prvi z izredno povprečno hitrostjo 45,861 km na uro. Drugoplasirani Amedeo Bettin iz Vittoria Veneta je zaostal za njim 2 minuti in 29 sekund. Pripomniti je, da je vozil Uršič nerazpoložen, ker je imel temperaturo, kot že dva dni prej. Otroški kotiček RAD POMAGAM ODRASLIM Konec zime je. Ze se prebujajo prve pomladanske cvetice: zvončki, trobentice, vijolice in druge. Radovedno kukajo iz tal, kakor bi se hotele prepričati, če je že dovolj toplo. Vse brsti. Breskev, marelica in mandljevec že cveto. Kmalu Se bo odela v cvetje tudi češnja in nato ostalo sadno drevje. Ptički se že oglašajo. V jutranjih urah veselo požvižgava kos. Kmalu se mu bodo Pridružili še drugi ptičk', ki se bodo vrnili iz to-Plih krajev. Tudi pisani metuljčki že letajo in Pozdravljajo novodošlo pomlad. Po travnikih, vrtovih im vinogradih je mnogo dela. Kadar mi čas dopušča, grem pomagat mami ali očetu. Najbolj mi ugaja plezati po drevju. Mnogokrat se mi suha veja odlomi in telebnem na tla. Nekega dne mi je oče povedal, da bomo naslednji dan drvarili. Saj veste, da je to delo imenitno, a tudi nekoliko nevarno. Naslednjega dne nas je obiskal stric. Beseda je dala besedo in stric Se je odločil, da nam bo pomagal. Očka je pripravil voz in vola. Vzeli smo sekire in se odpelja-*• Voz je zdrdral po cesti in kmalu smo prispeli v gozdič. Očka je privezal vola k hrastu >n odšli srno na delo. Ker sem bil zelo dobre volje, sem sPlezal na najvišji hrast in ko ga je hotel stric Podreti, sem zakikirikal tako močno, da se je V prebudila brinjevka :n od etela. Očka je Prišel k drevesu in ga posekal. Ko se je drevo nagnilo, sem bil tako vesel, da sem začel prepeva- 11 Pesmico o pomladi. »Rožice lepo cvetijo ptice v zraku ivrgolijo. Vse zdaj oživi, vse se veseli lepih pomladanskih dni. Medlem je hrast padel na tla. Potolkel sem se 1,0 lokah in iz nosa mi je začela teči kri. Brat me je debelo pogledal, a jaz sem se zasmejal. Nato sem odšel k bližnjemu potočku, si zrnil rane in se napil vode. Bližal se je večer, zato smo natovorili na voz drva im se odpeljali proti domu. Radovič lno Osnovna šola - Nabrežina - V. razred Moda z a vas Kar naenkrat smo se znašle v topli sezoni in sprašujemo se: kaj naj oblečemo? Najraje bi pospravile zimsko garderobo in se odele v pomladanske kostime, pa se nam spet ti zdijo presvetli, še posebno letos, ko je vse v znamenju sinje, rožnate in bele barve. Vendar bo ta prehodna doba negotovosti hitro mimo in v aprilu se bomo z lahkoto odločile za nekatere od novosti, ki nam jih svetuje letošnja moda. • S prihodom lepega vremena se mnoge od nas tudi veselijo, da bodo lahko končno sezule nogavice in se rešile neprijetnega pasu. In prav o tem sem hotela spregovoriti v današnji številki. Ste že videle elegantno in negovano žensko brez nogavic, pa naj bo dopoldne, popoldne ali i zvečer? Se razume, da to velja za mesto; na deželi in ob morju se skušamo čimbolj sprostiti in pustimo eleganco ob strani. Ce pa imamo na sebi elegantno obleko, spadajo k njej tudi nogavice, pa čeprav nas stanejo v začetku malo trpljenja. Ko se pa nanje navadimo, nam ne delajo več sitnosti, nasprotno, opazile bomo, da bo noga v čevljih manj trpela zaradi vročine. Kar se tiče pasov za nogavice, pa dobimo letos v trgovinah nov in zelo simpatičen tip teh pasov, ki so nalašč za poletno dobo zreducirani na minimum. Uidma/L o bkmpnbhi nalodmM (Nadaljevanje s 3. strani) bi bile zelo občutljive. Važnejše vprašanje, ki sc spričo tega, čemur bi v glavnem lahko dobrohotno rekli nerazumevanje, pojavlja med Slovenci, je vprašanje kompetenc naših nacionalnih republik. In če, kakor smo slišali v predsednikovem referatu, »srečujemo mnenja, da smo baje pretiravali s pravicami in z vlogo socialističnih repu- blk«, je v Sloveniji zagotovo prevladujoče mne- nje, da so spričo vsega povedanega pravice in vloga slovenske republike preomejene in da bi jih bilo treba na vsak nač’n razširiti. Toda ta problematika, ki zagotovo sodeluje pri oblikovanju našega narodnega počutka, je preobsežna, da bi jo mogel podrobneje obravnavati. V zvezi s pravkar rečenim pa je še stvar, ki je očitno mogočen faktor v razpoloženju jugoslovanskih narodov, slovenskega pa še posebno, fajetor, ki ga pri tem razboru našega narodnega občutja ni mogoče izpustiti in ki je kajpada v vsakem pogledu osnovne važnosti. To je ekonomski faktor. Predsednik Tito je v tej zvezi govoril takole: »V vseh naših republikah oziroma na nacionalnih področjih izražajo včasih posamezniki skrb za nacionalne interese, ki so baje ogroženi. Taki ljudje vidijo samo negativne posledice raznih ukrepov naše ekonomske politike za , njihova" področja in narobe, samo korist za druga področja.« Iz teh besed je videti, da se take skrbi pojavljajo v Jugoslaviji vsepovsod in ne samo pri Slovencih. Seveda pa ni izključeno, da so ponekod te skrbi bolj upravičene in drugod manj. Nekatere izmed njih so gotovo boli ali manj utemeljene, kakor je razbrati iz drugih predsednikovih besed, ki se sicer ostro obračajo zoper šovinistične izpade v zvezi z našo ekonomiko, ki pa nam hkrati pravijo, da »imajo neka nasprotja tako v federaciji kakor v 'republikah svojfe ISrenine v tistem, kar je, kakor se mi zdi, tudi najvažnejše v ekonomskem razvoju naše države — v ad-ministrativno-birokratskem razpredeljevanju in drugih nepravilnostih, v razlikah v razvitosti posameznih republik in oblasti ter podobnem.« Skratka, neke razloge, ki niso vsi povsem izmišlieni, to vznemirjenje ima. In razumljivo je, da intenzivno vpliva na razpoloženje širših kolektivov. Neraz- položenje, ki je med Slovenci v tej zvezi precej razširjeno, bi bilo treba pomiriti z jasnimi in preglednimi, tudi laiku razumljivimi obračuni o našem gospodarstvu, ki bi jih bilo treba položiti nred vso jugoslovansko javnost in v katerih bi bilo potrebno brezpogojno pokazali resnično stanje stvari. Zavedam se. kako neizmerno zapleteni so računi naše skupnosti, kier razvitejši glede marsičesa drugače žive od zaostalih in zaostali spet od razvitih, kar preglednost računov skoraj onemogoča; vendar se mi zdi. da bi bi’o zaradi nomiritve podobnih občulkov to vredno, koristno in potrebno storiti. Naposled se mi je pri razbiranju našega sedanjega nacionalizma in narodnega razpoloženja dotakniti še enega momenta, ki povzroča neko višjo vznemirjenost v našem razumništvu. Ta moment ne sega v naše življenje od zunaj' mai-več je stvar nas samih, naše kolektivne zrelosti. Gre za usodo naše kulture, če ima življenje poleg življenja samega še smisel v tem, da sledi naravnemu vzgonu vsega obstoječega k višjim in popolnejšim tvorbam, v moralnem svetu tedaj k žlahtnejšim in lepšim oblikam, potem je edina pot k temu smotru kultura, zlasti vsa umetniška, pa tudi znanstvena kultura. Zato ju je treba gojiti in pospeševati, žrtvovati zanju potrebna sredstva in jima izkazovati ljubezen in razumevanje za njuno pomembnost. Naj že bodo spričo vsega, kar je bi’o rečeno v prejšnjih odstavkih, naši narodni računi taki ali taki, resnice o kulturi se moramo zavedati in moramo storiti, kar ie potrebno. To so nemiri našega narodnega čustva, ki vnašajo v naše življenje živčnost in nerazpoložen ie. Toda ne dovolimo jim, da bi nas obvladali. Modrost, ki jo lahko zajemamo iz svoje in tuje zgodovine, nam govori, da ie pot iz suženjstva in zaostalosti do resnične svobode dolga. Da narod živi stoletja in stoletja, da je njegov vzpon delo mnogih in mnogih individualnih skrbi in nezadovoljnosti -ter mnogih in mnosih prizadevanj, naporov. bojev, ki ne smejo ponehati in zamreti1 niko- li. Borimo se tedaj, prizadevajmo si in se trudimo in stvar našega naroda se mora pomakniti više in naše narodno čustvo se bo pomirilo ter nam bo samo še v plodno oporo pri kulturnem delu in v živo pomoč pri našem prodiranju v obče človeške sfere. ZA Po povesti 0. Cumooda rise Miki Muster v j 307. V novembru je Leure, mešanec iz Lae Baina,, opazil sledove Bareejevih nog v svežem snegu. Ko se je napotil za njimi, je zagledal tudi Bareeja, skritega za grmovjem. »Povem vam, noge ima veliike kol so moje dlani in črn je kot vranje iperje na soncu. Ce ne bi bil tako črn, bi prisegel, da je volk!« je hitel razlagati v McTaggartovi trgovini. 308. McTaggarta je ob mešančevom pripovedovanju spreletelo. Roke so mu zadrhtele in kaplja črnila je kanila na piismo, ki ga je podpisoval. »Cm, pravite?« je povpraševal. »Kaj ni imel nobene bele lise?« - »Tega nisem mogel opaziti,« je odvrnil Leure, »saj je izginil kot veter. Sicer pa prav nič ni bil podoben psu. Gotovo je volk.« 309. Kot da bi hotel McTaggart pregnati neprijetne spomine, je hitro zaobrnil razgovor. Pokazal je podpisani papir. »Pierre Eustach je stopil v državno službo,« je povedal, »in mi ponuja svoj lovski revir. Ima veliko nastavljenih pasti, še več pa zastrupljenih vab. Lovišče je bogato in vzel sem ga za letošnjo zimo v zakup. Dobra kupčija!« 311. Prav tistega dne je prižel Baree do barake na koncu trgovčevih pasti. McTaggartovi sledovi v snegu so bili še sveži. Ko jih je Bavee ovohal, mu je kri kipela od razburjenja. Čez kratke pol minute mu je vonj sledov zbudil spomine na pretekle dogodke. Obstal je, gledal barako in iz grla se mu je izvilo sovražno renčanje. 310. Pasti Pierra Eustacha so se raztezale trideset milj daleč od Lac Baina na zapad. Po hudem snežnem viharju, ki je trajal štiri dni, se je MacTaggart odpravil pregledovat svoje lovsko področje. Dva d i je iskal pasti in jih izkopal izpod visokega snega, ipopr: 'jal škodo in nastavljal nove vabe. Tretjega dne se je vrnil v Lac Bain. 312. Začel je počasi krožiti oikrog barake in zoževal krogc tako, da se je končno ustavil na pragu. Baraka je bila pra/J1^ toda vonj po McTaggartu je bil tako močan, da je Bare neprestano renčal. Spominjal se je boja v Pierrotovi 'k0 ' Nepeesinega bega in njenega skoka v prepad. Žalostno J zacvilil, ko pa je pogledal proti Lac Ba»nu, je spet renča1'