Leto XXXVII Št. 27
Murska Sobota 16. julija 1987
Cena 350
V radgonski občini naj bi v tem srednjeročnem obdobju zgradili 90 stanovanj. Ta ne bi bila le v mestu Gornja Radgona, ampak tudi v Vidmu, Apačah in Radencih.
Junija so v Gornji Radgoni končali s prenovo Kerenčičeve 6, s katero so začeli julija lani. Zaradi potrebnih dodatnih del so stroški za 1,5 milijona višji. Septembra lani so začeli tudi z gradnjo 19-stanovanjskega bloka, z deli bodo končali (kljub vmesnim neprijetnostim) do septembra. Pri
hodnje leto pa naj bi na Tratah zrasla še ena stavba z 22 stanovanji, in sicer šest enosobnih, osem dvosobnih in osem trisobnih sta-
Do leta 1990 90 stanovanj
novanj. Do konca junija so iskali primerne sofinancerje — delovne organizacije, ki bi potrebovale stanovanja za svoje kadre. Kot kaže, potrebujejo stanovanja le delavci Muri nega tozda Moda. Za
izvajalca del so izbrali PGP Ljutomer (upajmo, da bo kljub najnižji ceni delo dobro opravil).
Julija naj bi začeli obnavljati
tudi stavbo Črešnjevci 34. Tu bo dela opra vilo SGP Pomurje, vendar pa se je nekoliko zataknilo pri sofinanciranju Kulturne skupnosti, ki ta čas ne more sofinancirati (letos je že veliko »porabila«), za
to bo namesto nje krila stroške krajevna skupnost.
Med naloge Stanovanjske skupnosti spada tudi vzajemno vzdrževanje stanovanjskih objektov. Manjša ali večja dela so opravili v Žihlavi 5, Vidmu 14a, Radenskem Vrhu 32 ter na Kidričevi in Gregorčičevi ulici. Kakor je dejal delegat iz Vidma, bi morali odgovorni v čim krajšem času rešiti probleme v tem kraju, na katere opozarja že nekaj let.
bp
Osnovna cena: 140 dinarjev za kilogram Potem ko so pridelovalci že pospravili letošnji pridelek ječmena, je v Pomurju vse nared tudi za žetev pšenice. Na nekaterih peščenih tleh, kjer je že čutiti pomanjkanje vlage, v teh dneh že začenjajo z žetvijo pšenice, napovedujejo pa, da bo v začetku prihodnjega tedna ta že v polnem razmahu. Bolj kot same priprave na žetev pa so v minulih dneh zanimale pridelovace cene letošnjega pridelka pšenice. Žal se je tudi letos ponovila stara praksa iz prejšnjih let, ko pridelovalci tako rekoč vse do začetka žetve niso vedeli za dokončno ceno pšenice. Zvezni izvršni svet je sicer že pred koncem junija določil zaščitne cene pšenice letine 1987, je pa tokrat žitnopredelovanim organizacijam pustil nekoliko več prostosti pri oblikovanju Tržnih cen. Te naj sicer ne bi za več kot 10 odstotkov presegle zaščitnih cen, prav takšen predlog pa je med pridelovalci vzbudil največ polemik in negodovanja. Takšne cene po njihovem mnenju ne pokrivajo niti pridelovalnih stroškov in so v primerjavi z lanskimi višje le za 79 odstotkov, medtem ko so se nekateri drugi stroški celo več kot podvojili.
V posameznih republikah so ubrali različne poti za oblikovanje tržnih cen in po vseh dogajanjih sodeč v Jugoslaviji ne bodo veljale enake tržne cene. Medtem ko so, denimo, v Vojvodini določili ceno na 150 dinarjev, naj bi jo na Hrvaškem odkupovali po 140 dinarjev, vendar vse kaže, da bodo pridelovalci v Slavoniji za letošnji pridelek iztržili enake cene kot Vojvodinci.
In kakšne bodo cene letošnjega pridelka v Sloveniji? Dogovorili so se, da bodo žitnopredelo-valne organizacije odkupovale pšenico prvega kakovostnega razreda po osnovni ceni 140 dinarjev za kilogram, za drugi kakovostni razred pa bodo pridelovalci dobili 125 dinarjev za kilogram. Ker posevki lepo kažejo in bodo pridelki ustrezni, bodo v Sloveniji v glavnem odkupovali pšenico prvega kakovostnega razreda in jo po takšni ceni tudi plačali. Regresov in nadomestil sicer ne bi smeli vštevati v ceno, pa vseeno naj zapišemo, da bodo pridelovalci poleg osnovne cehe
za kilogram oddanega pridelka dobili še 19 dinarjev nadomestila za nakup mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, žitnopredeloval-ne organizacije pa bodo k temu dodale še 5 dinarjev na kilogram za koncentracijo pridelave. Tako bodo pridelovalci skupaj na kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda iztržili 159 dinarjev in za drugi kakovostno razred 149 dinarjev.
Ali so takšne cene za pridelovalce spodbudne, bo najbolje pokazal letošnji odkup. Za pridelek pravijo, da bo dober, koliko ga bo končalo v skladiščih žit-nopredelovalnih organizacij, pa je zdaj v največji meri odvisno od pridelovalcev. Ob vsem tem pa ni prav nič spodbudna napoved Zveznega izvršnega sveta, da bo posredoval z materialnimi rezervami in interventnim uvozom, če bo prišlo do izsiljevanj na tržišču. Takšna politika namreč ne vodi k večji pridelavi in zagotavljanju domače hrane.
L. Kovač
Čeprav manjka še dober teden do začetka pasjih dni (23. 7.), nas že močno žeja; vode zmanjkuje »nižje šn višje« pa ne Is zaradi jarkega sonca, zato ker še Se nismo naučili ceniti te za življenje nepogrešljive tekočine. Biti mora čista, zdrava in — po okusu dobra. Je mar to mogoče, ko smo pa stotine vodnjakov samomorilsko spremenili v greznice in poniko-valnice? In zakaj te vrstice po fotografiji vinorodnih pomurskih gričev? Zato, ker še tako zlata kapljica vode ne bo mogla nadomestiti, priznajmo pa, da je pogled na gorice prijeten, manj prijetni so denimo občutki tistih vinogradnikov, ki ta čas ponujajo lanski pridelek 600 dinarjev — kupcev pa ni. J. S.
Rade bi pokojnino in beneficiran staž. Ena med njimi je celo svetovalka občinske uprave. Čarovništvo se ponuja kot alternativa. V vsakem od nas tiči kos lovca na čarovnice.
Če jih ne bi bilo, bi si jih morali izmisliti. Pridružite se nam na 6. strani in pazite: »Či jih vd ovadiš, ti gezik vzemejo!«
--SPREVRŽENA ZAVEST
Telefonirajmo žejni!
Ob množici gospodarskih težav, s katerimi se srečujejo v soboški občini (žal ne bi v tej komuni), jih je še vrsta na različnih področjih življenja. Za vodo vemo, da je nujno potrebna. Obenem pa v občini pijejo vodo take kakovosti, ki je, dolgoročno gledano, nevarna. Seveda ne povsod. Najslabše je okrog Cankove, kjer pa bo, kot kaže, do leta 1990 vse v redu, saj nameravajo zgraditi cevovod iz črpališča v Murskih Črncih. Pa vendar je podatek, da je na primer v Stru-kovcih biološka analiza vode pokazala, da je le-ta 100-odstotno oporečna, osupljiv. Človek se vpraša, ali je to v času vsestranskega tehnološkega in civilizacijskega napredka sploh še mogoče.
Očitno je. Vodnjaki in greznice v glavah nekaterih očitno pomenijo podobno. Kako si namreč drugače razlagati vse pogostejše spuščanje fekalij v podtalnico? Nadalje se postavlja še vprašanje raznih škropiv, ki jih vse več uporabljajo v kmetijstvu in ki so že omenjeni podtalnici lahko zelo nevarna, posebej v predelih, kjer je zaščitna plast pretanka, kot je na primer v ravninskih delih občine.
Odgovorni zadeve sicer rešuje
Nastopajo: Neda Ukraden, Magneti, Štirje kovači, Pohorje Expres, plesna skupina Stil, Dudek, padalci soboškega aerokluba in Milan Zrinski kot povezovalec programa.
Radenska prireja 18. 07. ob 20. uri ob letnem bazenu v Radencih
RADENSKO NOG
Za dobro voljo in obložene mize je poskrbljeno vse do 4. ure zjutraj.
Predprodaja vstopnic v vseh hotelih Radenske.
jo, čeprav so bile doslej pripombe, da prepočasi. Vendar kaže, da je veliko razlogov spet objektivnih, če lahko zbirokratizira-nost in pretirani formalizem, ki vladata pred kakršnimikoli večjimi družbenimi projekti, sploh označimo za objektivno okoliščino. Po premisleku verjetno ne, toda če vse skupaj postavimo v odnos zveza: občina, potem je za počasnost težko obsoditi kogarkoli na občinski ravni.
Zdaj vendarle kaže, da so v občini tako daleč, da bo do septembra jasno, kako in kaj. Do takrat naj bi namreč pripravili ustrezne usmeritve o reševanju problematike oskrbe s pitno vodo v občini. Ugotovili so že, da je poleg črpališča v Črnskih mejah zelo primerno tudi novo pri Krogu, obenem pa bodo seveda skušali ohraniti tudi druga večja nahajališča vode, ker je nujno zaradi varnosti, saj je napaka na sistemu vedno mogoča. Govori se tudi o avtomatiziranem spremljanju kakovosti vode, saj je pomembno v vsakem trenutku vedeti, kako (ne)zdravo vodo pije prebivalstvo.
Za celovito rešitev problematike bo poleg pripravljenosti do dela potreben tudi denar. In tega dandanes večinoma ni dovolj.
Toda, ali je cena v tem primeru res pomembna? Po obnašanju in prepričanju večine, ki jim je skrb za kakovostno vodo deveta briga, kaže, da je. Pa vendar je pomoč posameznikov nujna, tudi denarna. Posebej bi se tega morali zavedati na območjih, kjer imajo pitno vodo samo še zato, ker jo res pijejo, sicer pa si takega naziva zaradi slabe kakovosti in oporečnosti ne zasluži. Kruto dejstvo pa je, da so ljudje po vaseh, kjer zadnje čase na veliko gradijo telefonsko omrežje, še vedno prej pripravljeni odriniti nekaj sto tisočakov za telefon (čeprav dandanes tudi za ta aparat ne gre trditi, da je zgolj modna muha ali malomeščanska potrošniška pogruntavščina), kot veliko manj denarja prispevati za zdravo pitno vodo. Očitno o tem še premalo razmišljajo. Za zdaj pa torej kaže, da je veliko lepše žejen po telefonu klepetati s sosedom o včerajšnjem vremenu, kot skrbeti za svoje in zdravje potomcev. Pri vsem tem pa je majhna »lepotna napaka« — voda še zdaleč ni zgolj za gašenje žeje! Ko bo to prodrlo v zavest ljudi, bo tudi šumenje bistre in zdrave vode bolj priljubljeno od zvonjenja telefonov.
Bojan Peček
OSIPANJE POMURSKEGA ČLANSTVA ZK
Naj bo omejen vstop in prost izhod!
Del članstva se raje umika vase, v nekakšne lastne duhovne rezervate, družinske kroge, zasebna preračunavanja, za ograjene parcele in »vikendice«, hišice in stanovanja, v svoje pravice in svobode.
Kaj nam povejo statistični podatki o sestavi in gibanju članstva ZK v Pomurju? Lani so jih na novo sprejeli 35, iz drugih občin jih je prišlo 84, kar je 119 komunistov več od približno 4400 vseh partijcev v štirih pomurskih občinah. Izključili so štiri, črtali 50, izstopilo jih je 69, umrlo 17, v drugo občino ali republiko jih je odšlo 94, kar da skupaj 234 članov ZK. Število pomurskega partijskega članstva se je torej lani zmanjšalo za 115 komunistov.
Sicer pa že tretje leto zapored statistika beleži vztrajno zmanjševanje članstva v državi, republiki in Pomurju. Ne gre zgolj za osipanje (izstope, izključitve, črtanja in podobno), ampak tudi za vse manjše vključevanje v ZK. Čedalje glasnejša so mnenja, da je ob splošni družbeni krizi zašla v krizo avantgardna politična organizacija. Poenostavljeno bi trdili, da se v demokratičnih razmerah, ko pada ugled organizacije, zožuje tudi njena socialnopolitična osnova, identiteta se krha. V določenem smislu je danes ZK na razpotju, na kar je med drugim opomnil nedavni idejni plenum jugoslovanske partije. Zahteve po prenovi/obnovi partijskega članstva so tako rekoč vsak dan na dnevnem redu z vprašanjem: za kakšno ZK se potegujemo, množično ali kadrovsko? Posreden odgovor bi se lahko glasil: gibanje članstva je kot nekakšen barometer ali občutljiv kazalec ugleda organizacije, njenega vpliva in moči, njene moralno-politične avtoritete, strinjanja in nestrinjanja s stališči in politiko partije.
Vzroki za tolikšen osip in sestav izstopajočih? Največ jih gre zaradi nezadovoljstva, ker se jim je partija zamerila, kajti nimajo moči, da bi kakorkoli vplivali na razmere ali jih spreminjali. Visoka članarina, ki naj bi menda bila pomemben razlog izstopov, hkrati pa ovira pri vstopih, je na drugem mestu vzrokov odliva pomurskega partijskega članstva. Kar zadeva črtanja, pa kot poglaviten razlog prevladujeta abstinenca oz. pasivna rezistenca komunistov, ki ne prihajajo na sestanke, so ravnodušni do procesov in pojavov v okolju, ne plačujejo članarine. Ravno tu zadenemo na največ tako imenovanih sopotnikov, tistih, ki so jih v 70. letih kampanjsko sprejeli v ZK in se morajo posloviti — ali izstopijo, jih izključijo ali črtajo. Med tistimi, ki zapuščajo partijske vrste, so tudi ljudje z dolgoletnim stažem: upokojeni miličniki in drugi upokojenci, prosvetni delavci in podobni izobraženci; vse to je dovolj za zbujanje skrbi. Poseben razmislek bi moral veljati spoznanjem o postopnem staranju ogranizacije, upadanju deleža mladih, majhnem prilivih mladih v ZK.
Tudi usposobljenost, zlasti kar zadeva metode in načine uveljavljanja partije, ki so v neposredni zvezi z gibanjem članstva, bi morala biti stalen predmet zanimanja, spremljanja in razčlenjevanja komunistov. Klasična formula, po kateri politični vrhovi s posredovanjem komitejskega sestava »prisluškujejo« razpolože
nju članstva, nakar samostojno povzemajo in oblikujejo naročila za tovarne, ustanove in teren, je postala anahronizem. Član ZK je pač lahko veliko več kot samo običajen, poslušen »vojak partije«, ki disciplinirano sprejema in izvaja naročila iz občinskega ali republiškega štaba avantgarde, pri čemer se zdi, da tudi štab sam ni toliko vešč dolgoročnega taktičnega manevriranja v mirnodobnih razmerah, kot je bil v frontalnih spopadih med NOB. Pravzaprav imamo opravka s kroničnim zaprtjem ali vsaj zmanjšanjem prehodnosti kanalov partijskega komuniciranja ter vpliva od spodaj, s čemer smo spet pri enem bistvenih vzrokov za osipanje partijskega članstva: občutku nemoči, da bi karkoli spremenili.
V iskanju izhoda se bo (verjetno) potrebno odločiti za selektivno sprejemanje v ZK (omejen vstop), privlačnejše oblike in metode partijskega delovanja (javne razprave in tribune), stalno usposabljanje članstva, ukvarjanje s pravimi temami (na primer, kako je s pomurskimi študenti in dijaki drugje po Sloveniji, alternativna gibanja, idejni vplivi iz neposredne zamejske soseščine in širšega evropskega prostora in podobno), predvsem pa odpreti oz. zagotoviti prehodnost kanalov partijskega komuniciranja in vpliv od spodaj. Ponovili bi: omejen vstop v ZK, prost izhod iz ZK ali z drugimi besedami: za kakovost naj gre, ne za količino.
Branko Žunec
aktualno doma in po svetu
5,000.000.000 nas je, čez deset let nas bo za milijardo več. Svet kot celota se tega premalo zaveda — samo petdeseti del denarja, ki ga človeštvo porabi za oboroževanje, bi bil dovolj, da bi imelo vseh pet milijard Zemljanov zdravo pitno vodo. Kaj to pomeni, vedo predvsem v tistih predelih sveta, koder je suša vsakodnevni gost, kot na primer v Afriki._
S starimi gesli ne gre več
Čeprav se je pri nas že močno uveljavilo prepričanje, da vse preveč govorimo, bi za tokratni idejni plenum Zveze komunistov Slovenije tega ne mogli trditi. Uvodni referent Boris Majer je ponudil v pretres izredno dobro analizo sedanjega stanja, predvsem pa osrednjih družbenih konfliktov, hkrati pa je vse to povedal v lepi, neaktivistični slovenščini.
Po njem je osnovni konflikt v sporu med državno lastninsko administrativno ekonomijo in med sistemom socialističnega blagovnega tržnega gospodarstva. Ta spor, oziroma protislovje, je značilen za vse socialistične države in zato ljudje upravičeno opozarjajo, daje socializem kot sistem v krizi, da je vizija socializma izgubila svoj čar in da naj bi tudi marksizem sodil med preživele teorije.
S temi spoznanji se moramo sprijazniti, saj nam dolgotrajna družbena in ne samo gospodarska kriza potrjuje dejstvo, da je socializem potreben prenove. Tisto o marksizmu pa ne drži v toliko, ker se v tej teoriji socializma zatekamo predvsem v sovjetski model socializma, ki je poudarjal državno lastnino in plansko gospodarstvo in s tem dovo-
Slovenjgradčani pri Cuellarju
Med obiskom na Univer-ziadi v Zagrebu je generalni sekretar OZN de Cuellar
V Zagrebu so v soboto simbolično razglasili komaj rojenega Mateja Gašparja za petmilijardtega prebivalca Zemlje. Ob rojstvu je bil navzoč tudi generalni sekretar OZN de Cuellar. Na sliki: mamica z malim Matejem in visoki gost.
Prvi Avstrijec v vesolje
Med nekajdnevnim obiskom sovjetske delegacije, ki jo je vodil sovjetski premier Nikolaj Rižkov, je bilo na Dunaju sklenjenih več dvostranskih sporazumov s področja blagovne menjave, skupnih naložb, turizma, letalskega prometa in kulture. Rižkov je Avstrijce še posebno razveselil, ko je napovedal, da bodo sovjetski kozmonavti »izobrazili in pripravili« njihovega človeka za polet v vesolje.
lil nesluten razmah birokracije. Vsa naša prizadevanja za uveljavitev samoupravljanja, kot novega modela socializma, so bila uspešna v dobi prosperitete, so pa kaj kmalu usahnila v času družbene krize. In če se zato povrnemo izvirnemu marksizmu, ugotovimo, da se je Marx zavzemal za osvoboditev človeka in ne samo družbe in da ta osvoboditev ne pomeni ukinjanje izkoriščanja, temveč ukinjanje vsake odtujene oblasti nad človekom. V primeru socializma je to birokracija.
Še ena izvirna Marxova predstava. Socialistično revolucijo je napovedoval v gospodarsko najrazvitejšem delu sveta. Zgodilo pa se je drugače. Do socialističnih revolucij in preobrazb je prišlo v gospodarsko najzaosta-lejših državah, z nekaterimi izje-
sprejel tudi delegacijo občine Slovenj Gradec oziroma odbora Mi za mir, ki je leta
mami, kot je Češkoslovaška. V zaostalejših deželah so tudi družbena nasprotja mnogo ostrejša, predvsem pa je odsotna demokracija, ki je seveda izziv za birokracijo.
Zato ni presenetljivo, da se dogmatikom in birokratom v Jugoslaviji dvigajo lasje ob zasebni obrti. Ko slišijo besedo delnica, imajo takoj pred očmi kapitalista in v zvezi s tem restavracijo kapitalizma pri nas. Moderna ekonomija pa terja tudi v lastninskih odnosih določene spremembe.
Na primer, interne banke po tovarnah. Končno, hranilnice so nastale kot solidarnostne banke.
S prihranjenim denarjem pomagamo gospodarstvu na sploh. To je samo en primer. Skratka, samoupravljanje upravlja z ustvarjenim denarjem in zato bo potrebno najti še druge spodbujevalce za večanje interesov ljudi.
Socializem moramo prenoviti, če želimo najti pot iz krize. S starimi gesli ni poti v novo obdobje.
1985 pod njegovim pokroviteljstvom uspešno organizirala vrsto mednarodnih kultur
nih manifestacij ob 40-letnici OZN.
De Cuellar je Slovenjgradčanom obljubil, da bo prevzel pokroviteljstvo nad prihodnjo prireditvijo o miru in sožitju, ki bo v Slovenj Gradcu leta 1990.
Veliko razočaranje
Fotografija, ki je pretekli teden polnila časopisne stolpiče po svetu (tudi mi smo jo prejšnji teden objavili na drugi strani), ne predstavlja roke kolosa z grškega Rodosa, temveč je zelo navaden, sicer roki podoben kamen, ki ga je — kdo ve kdaj — »ustvaril« čisto navaden viličar. Tako je svet ob »odkritje desetletja«.
V poslanici mladim
Generalni sekretar OZN Javier Perez de Cuellar je mladim vsega sveta, ki so se prejšnji teden zbrali na Univerziadi v Zagrebu, v svoji poslanici povedai tudi tole:
»Mladi prijatelji, prosim vas, da gledate na prihodnost kot na našo skupno pustolovščino, ne pa kot na skupno grožnjo; da prekoračite meje vaših držav in da z naklonjenostjo gledate miade drugih narodov, ki z vami delijo iste sanje in upe; da mislite na lačne in na ljudi brez pravic, in da ne pozabite, da so prav tako'kot vi člani iste človeške družine; da zaradi tega sprejmete svojo odgovornost in sodelujete pri skupnih prizadevanjih, da bi uresničili tisto, za kar veste, da je pravično; da bo vaš cilj sreča moških in žensk, ne samo njihova gmotna blaginja.«
PREBERITE V DEBELI SENCI
Oh te okusne miši
Prejšnji teden smo na tem mestu kramljali o nevoljah našega dinarja. Tokrat in prihodnji teden se bomo preselili spet v kuhinjo. Pa ne bomo govorili o kakšni tradicionalni dunajski ali madžarski kuhinji. So, ali pa so bile, tudi druge.
Stari Kartažani, na primer, so zelo cenili neke psičke u velikim napetim trebuhom in dlako, ki je bila roza barve. Pitali so jih izključno s tropinami oliv. Danes teh psov ni več (ko pa so jih tako vneto jedli). Naj še povemo, kako psa zakoljejo Kitajci. Nož zarijejo živali do ročaja v vrat. Potem ga skrbno oderejo in največja poslastica so šape in jetra.
Nasploh Azijci pse zelo cenijo. Ponekod je pes še dandanes najbolj cenjena svatbena jed. Na Formozi je pasjetina posebna delikatesa. Pa kitajske juhe iz lastovičjih gnezd ali iz plavuti morskega psa.
Pa iz krtov. Omeniti je treba še male miške, tako imenovane »milhi-je«. Najboljše so, ko se izležejo in še nimajo dlak. Zgrabijo jih takole za repek, še žive pomočijo v nekakšno omako, pripravljene iz medu.
Potem pa jih počasi spuščajo po goltancu. Pietru Rotando trdi, da so jih na neki proslavi ob obletnici poroke^ nekega mandarina pospravili kar petdeset tisoč.
O izredni okusnosti miši priča tudi slavni raziskovalec Afrike Livingstone. V zapisih s svojih afriških potovanj omenja neko ljudstvo Mokolov, ki so sloveli po svoji postavnosti. Hranili pa so se ti Mako-loli le z nekimi rastlinami in mišmi, katerim so okoli vasi nastavljali na tisoče pasti.
Sicer pa Afričani slovijo še po nekaterih specialitetah. Mangve-mi izredno cenijo gorilje šape, Bangoanci prisegajo na jastrebe mrhovinarje. Hranjenje z mrhovino daje mesu teh jastrebov poseben priokus, ki pa ga prenašajo le izkušeni sladokusci. Podoben priokus ima baje tudi hijenino meso. Ljudstvo Bari z Belega Nila ima za kosilo najrajši ličinke termitov in mravljinčja jajca, pražena na maslu. Sudanci zelo cenijo krokodilov rep, Papuanci prisegajo, da je najboljša jed kuščar varan, vendar le, če je ta hrustljavo spečen na ražnju. Z izredno zvenečimi imeni se ponaša indijanska kuhinja. Denimo abba-mochashannutanawsucke (to so ostrige v neki posebno pekoči omaki).
Strokovnjaki se razhajajo pri vprašanju, kakšen okus naj bi imelo pravzaprav človeško meso. Menda je še najbolj pravilno mnenje, da je po okusu najbliže svinini, čeprav je, kot trdijo nekateri, bolj sladkasto, spet drugi, da bolj slano.
Ko so pred slabim mesecem sodili propadlemu afriškemu cesarju Bokasi, je njegov kuhar pred sodiščem izpovedal, da je njegovemu veličanstvu velikokrat pripravljal jedi iz človeškega mesa. Pa Atila, grozni vodja Hunov. O jem in še o drugih podobnih zadevah, ki niso samo preteklost, temveč huda resničnost, pa prihodnjič.
Pni rezultati raziskave
Letos teče že dvajseto leto, odkar raziskovalni inštitut ljubljanske fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo raziskuje slovensko javno mnenje. Letošnjo raziskavo bodo predstavili jeseni, znani pa so že posamezni poudarki raziskave. Povprečni Slovenec »politično dozoreva« in išče alternativne izhode iz težav. Večina anketirancev sodi, da živi slabše kot prej, da le malo ali nič ne privarčuje, da delo ni spoštovano, da demokracija in samoupravljanje upadata in da naraščajo pojavi socialne dezorganizacije. Slovenci imajo pozitiven odnos do civilne družbe, stavk, civilnega služenja v JLA. Povečuje se število vernih, vendar se njihovi pogledi na vero ne pokrivajo s tradicionalnimi verskimi dogmami.
Na Madžarskem, kjer je bila cerkvena hierarhija stoletja povezana z državno, je Cerkev ločena od države z ustavo iz leta 1949, v času, ko je madžarsko Cerkev vodil kardinal Jozsef Mindszenty in ki se je leta 1956 javno izrekel za protirevolucijo. Petnajst let je preživel v ameriški ambasadi v Budimpešti, nato pa še nekaj let na Dunaju. Sedanji primas katoliške cerkve na Madžarskem Laszlo Paskai o Mindszentyju; »Usodno napačno je ocenil tedanjo situacijo«.
globus
...ŽARIŠČU DOGODKOV^——
Dobro desetletje po Mindszentyju
Na Madžarskem so vse od Ar-padovičev naprej postavljali pri-mase kralji. Konec te pravice je bil z detronizacijo avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Karla L leta 1918. Madžarski diktator Horthy de Nagybanya je leta 1927 sklenil z Vatikanom sporazum, po Katerem je sveti sedež izbiral in imenoval ostrogon-ske nadškofe, ki so hkrati prima-si madžarske rimokatoliške cerkve. Leta 1957 je Predsedniški svet LR Madžarske sprejel uredbo, v kateri je rečeno, da primas
ne more biti izbran brez privolitve državnih oblasti. Ta odredba je bila sankcionirana z Vatikanom s posebnim sporazumom leta 1964.
Pred štirimi meseci so v ostro-gonski stolnici slavnostno ustoličili Laszla Paskaia, in — razumljivo — na ustoličenju je bila tudi posebna državna delegacija.
V dobrem desetletju se je marsikaj spremenilo. Jozsef Mindszenty, primas še iz predvojnih časov, je bil glavna ovira za nor
malizacijo odnosov med Madžarsko in Vatikanom. Iz svojega prostovoljnega zapora v ameriški ambasadi je Mindszenty vodil politično propagando v korist hladne vojne in konservativnih sil v Vatikanu. Ko so tudi v Vatikanu zapihali za časa papežev Janeza XIII. in Pavla VI. drugačni vetrovi, je Mindszenty odbijal vsakršno sporazumevanje z Vatikanom. Šele po njegovi smrti leta 1975 je Mindszentyjev naslednik, kardinal Laszlo 1 ckai pričel delovati v smeri izboljševanja odnosov med Cerkvijo in državo. Lani junija je Lekai umrl in s slavnostnim aktom v ostro-gonski katedrali ga je nasledil Laszlo Paskai, ki je že leta 1974,
globus
MOSKVA — V Černobilu se je začel sodni proces proti direktorju, glavnemu inženirju in še nekaterim drugim vodilnim delavcem černobilske atomske centrale. Obtožnica jih bremeni za odgovornost pri znani nesreči v tej centrali aprila lani. Istočasno je v Moskvi izšla knjiga o tem dogodku. Avtorja sta bila priči vsega, kar se je dogajalo v elektrarni in njeni okolici, ko so poskušali omiliti posledice.
ŽENEVA — Lani so bogate industrijske države, članice OECD, povečale svojo pomoč državam v razvoju za 26 odstotkov v primerjavi z letom prej — na 37 milijard dolarjev. Najbolj se otepajo teh prispevkov Američani in Avstrijci, najboljši plačniki pa so Norvežani.
NEW DELHI — Kljub slabim vremenskim razmeram bo letošnji pridelek žitaric v Indiji okoli 152 milijonov ton. V zadnjih treh desetletjih se je pridelek žita v Indiji potrojil.
RIM — V italijanskem mestu Cosenza so aretirali šest ljudi, ki jih obtožujejo, da so v zadnjih šestih letih sodelovali pri preprodaji novorojenčkov. Tako je Giuseppina Angotti (32) prodala šest svojih komaj rojenih otrok družinam v Rim, in to po šest milijonov lir za vsakega.
MOSKVA — Znamenitemu maršalu Žukovu, ki je zlomil nemški juriš na Moskvo, presekal obroč okoli obkoljenega Leningrada in ki je bil tvorec nove strategije protinapadov na številnih frontah in zmagovalec v zadnji Hitlerjevi obrambni akciji pri Berlinu, bodo postavili spomenik. Žukovu so leta 1957 odvzeli vse funkcije in je zadnjih 17 let svojega življenja preživel osamljen v svoji dači blizu Moskve.
NOTTINGHAM - Na podlagi nove dokumentacije se je Rus-sellovo sodišče odločilo sklicati posebno zasedanje, na katerem naj bi osvetlili primer Kurta Waldheima ne le z zgodovinske, ampak tudi z moralne in pravne plati. Člani sodišča se nameravajo pogovarjati tudi z Waldhei-mom.
ko je bil še rektor osrednjega semenišča v Budimpešti, obrnil pozornost nase z intervjujem v tedniku Magyar Hirek, v katerem je med drugim izjavil, da »duhovniški poklic ni v nasprotju s socializmom«. Ta trditev se je popolnoma pokrivala z mnenji takratnih semeniščnikov in Paskai si je s tem pridobil veliko simpatij med mlado duhovščino, ki je v tistih časih preživljala krizo premajhnega zanimanja za ta poklic.
Kmalu po smrti prejšnjega pri-masa Lekaia je madžarska škofovska konferenca za svojega predsednika izbrala Laszla Paskaia, takratnega nadškofijskega koadjutorja v Kalosci, kar naj bi pomenilo, da bo v kratkem času imenovan za madžarskega pri-masa.
Neuradno se je tedaj zvedelo, da zavlačevanja, ki je sledilo, niso bile krive madžarske oblasti, temveč Vatikan. Tam so Paskaiu menda zamerili nekatere njegove izjave, predvsem pa to, da je glavno krivdo za dolgotrajen razdor med Madžarsko in Sveto s.tolico pripisal kardinalu Mindszentyju, o katerem je dejal, da je usodno napačno ocenil situacijo v prvih desetletjih po vojni, posebej pa še v znanih dogodkih na Madžarskem leta 1956.
STRAN 2
VESTNIK,16. JULIJA 1987
ZDRAVSTVENA SKUPNOST LENDAVA
OPEHARJENI OB
SOLIDARNOSTNEM DINARJU
Osrednja točka zadnje seje obeh zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lendava je bila informacija o finančnem poslovanju skupnosti v prvem polletju. Strokovni delavci so že. večkrat opozarjali na nepravičnost in nepravilnost, da se po interventnem zakonu tudi solidarnostna sredstva, ki jih prejemajo pomurske občine za zdravstvo, vštevajo v dovoljeno skupno porabo. Menijo, da bo tako še manj mogoče izenačiti različne
ravni zdravstvenega varstva glede na razvitost občin v Sloveniji. Tak apel, ki ga bodo poslali Republiški zdravstveni skupnosti, izvršnim svetom pomurskih občin ter javnosti, so sprejeli še na skupščini zdravstvene skupnosti.
Delegati pa so tudi razpravljali, koliko naj bi prispevali obrtniki in pri njih zaposleni delavci za skupnosti družbenih dejavnosti. Predlagano je namreč bilo, da bi le-ti imeli določene ugodnosti. Delegati zdravstvene skupnosti
Odprta vrata kirurgije v Rakičanu
Do konca junija je bilo v pomursko kirurgijo vloženih približno 2,8 milijarde dinarjev, ko pa bo bolnišnica opremljena, naj bi bila vrednost objekta od 9 do 10 milijard dinarjev. Denar za delo in opremljanje se zbira predvsem iz dveh virov: posebne prispevne stopnje v vseh pomurskih občinah in z denarjem republiške solidarnosti. Deset slovenskih občin sicer še ni nakazalo denarja, vendar pa je z vodstvom republiške zdravstvene skupnosti dogovorjeno, da če občine denarja ne bodo dale, znesek nakažejo iz sredstev solidarnosti.
Kljub zapletom z uvozom iz tujine so že zmontirali kirurške in anestezijske stative, narkozne aparate, operacijske luči in drugo. Kupili so še operacijske mize in sterilizacijsko opremo. Nekaj operacijskih miz je že na carini, del sterilizacije pa bodo dobili v septembru. Gradbeni odbor pa se tačas dogovarja za nakup in uvoz rentgenske opreme, pripravljajo tudi izračune za tehnični prevzem, preselitveni načrt, prometni režim do bolnišnice, pripravljen je že program dela v novih prostorih.
V soboto dopoldan so prvič, odkar poteka gradnja, odprli vrata vsem, ki so si želeli ogledati notranjost. O kirurgiji pa so obiskovalci povedali:
ZDENKA RADOHA iz Lipe:
»Lepa je in lepo narejena. Vsak bolnik si želi, da bi bila bolnišnica čim prej odprta, saj tako, kot je v stari kirurgiji — to je strašno. Ni prostorov za bivanje in delo.«
MATIJA RADOHA iz Lipe:
Prezračevalne naprave, ogrevanje — vse je v redu narejeno. Precej denarja je šlo, vendar se je izplačalo. Vsak si lahko ogleda, da denar, ki smo ga zbirali po vaseh in podjetjih, ni bil zaman.«
Zdenka Radoha, Mira Miloševič, Franc Perkič, Karel Franko, Franjo Sonaja, Matija Radoha, Ivan Ceh.
pa so menili, da ta denar, ki naj bi tako ostal obrtnikom, ne bi smel biti njihov dohodek, ampak bi ga morali nameniti za več delovnih mest v drobnem gospodarstvu, torej za razvoj obrtništva. Zato niso sprejeli tako pripravljenega odloka.
O analizi družbenoekonomskih odnosov na področju zdravstva v Pomurju so razpravljale že vse druge pomurske zdravstvene skupnosti, na zadnji seji pa so še
lendavski delegati. Bistvenih pripomb ni bilo, s strani izvajalcev pa je bilo povedano, da ne kaže pozabiti, da so nekateri zdravstveni in bolnišnični oddelki potrebni temeljite obnove in popravila, saj bo sicer škoda še večja. Za to pa je seveda treba toliko in toliko denarja. Delegati so sprejeli še nov finančni načrt ter bilanco sredstev družbenih dejavnosti.
Majda Horvat
FRANJO ŠONAJA iz Murske Sobote:
»Presenečen sem. Osebno nisem pričakoval, da je to tako lepo, široko, sicer še prazno, pa vendar daje upanje, da bo prijetno. Razkošja ni videti.«
FRANC PERKIČ iz Bakovec:
»Rajši pridem sedaj zdrav, kot pa pozneje bolan. Seveda smo prispevali za gradnjo, pa tudi spremljamo dogajanje ob gradnji. Sedaj slišimo, da ni uvoza, ne vem, kdo je za to kriv, državni organi, ali kdo.«
KAREL FRANKO iz Puconec:
»Zadovoljen sem s tem, kar sem videl in kar smo dosegli. Upam si trditi, da je vsak dinar, ki smo ga zbrali s samoprispevkom in republiško solidarnostjo, dobro naložen. Zato bi se v imenu nas uporabnikov in vseh Pomurcev zahvalil gradbenemu odboru in izvajalcem del, da so vsak dinar znali dobro obrniti.«
IVAN CEH iz Bakovec:
»Od zunaj se ne da oceniti, koliko je bilo tu vloženega dela. Denar je dobro naložen, vendar če bi bil pravočasno zbran, bi bilo to ceneje in hitreje gotovo.«
MIRA MILOŠEVIČ iz Murske Sobote:
»Seveda lahko ocenim nove prostore, saj kot glavna sestra dobro poznam razmere v stari. Novi prostori pomenijo boljše razmere za delo in — kar je še pomembnejše — boljše počutje bolnikov ter uspešnejše zdravljenje.«
Majda Horvat
RADGONSKI IZVRŠNIKI O
STANOVANJIH NEKDAJ MLADIH DRUŽIN
Nekateri člani izvršnega sveta radgonske občine so več pričakovali od ponujene točke dnevnega reda na zadnji seji, ko naj bi obravnavali poročilo o reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin. Vendar pa so strokovni delavci začeli razpravo s problemom, ki jih tare že nekaj let. Skoraj tako staro ter nepopolno in skromno pa je bilo tudi poročilo, ki so ga ponudili v obravnavo. Problem pa je naslednji.
Pred leti, ko je bila stanovanjska politika močno naklonjena mladim družinam, so tudi v Radgoni razdelili precej stanovanj tej socialni kategoriji. Družine pa so se v tem času »postarale« in niso več upravičene do tako dobljenega solidarnostnega stanovanja, vendar pa se mnoge ne mislijo ali ne morejo izseliti. To pa je trd oreh za strokovne delavce stanovanjske skupnosti, saj v času ugodne politike za mlade delitev stanovanj mladim družinam niso postavili na pravne temelje, ki bi kogarkoli pri tem obvezovali. O tem so že razpravljali na izvršnem svetu, ko je bil še v drugi zasedbi, vendar še do sedaj stvari niso razjasnili. Od nekaj delovnih organizacij so uspeli dobiti menice za stanovanje, nekatere pa so dale tudi pisne izjave, da bodo rešili problem stanovalcev, svojih delavcev. Prav to pa strokovne delavce postavlja pred dile-
mo: nekatere delovne organizacije so torej pripravljene rešiti problem, druge ne, ker jih pravno nič ne zavezuje. Verjetno so se prav zato še enkrat napotili na izvršni svet s tem problemom, da bi le-ta s svojo močjo — kot je pred leti bila pomembna moč politike pri delitvi stanovanj — na hitro razvozlal vozel, zapleten več let.
Izvršniki se tako na hitro stvari le niso lotili. Menili so, da morajo na strokovnih službah pripraviti popolnejšo poročilo, v katerem bo zajeta tudi sedanja stanovanjska problematika mladih družin. Prav tako so menili, da vnovčijo dobljene menice za stanovanja ter ugotovijo, kateri stanovalci so še upravičeni do teh stanovanj zaradi solidarnosti. Ko bodo imeli vse pripravljeno, da se bodo s tem problemom še enkrat srečali.
Majda Horvat
POROČILO S SEJE PREDSEDSTVA OS ZSS GORNJA RADGONA
Aktivno tudi čez poletje
»Narod naj si spočije in se pripravi na vročo jesen«, so bile besede enega sodelujočih na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Gornji Radgoni. V krizi našega gospodarstva pa bi tako izjavo prav gotovo lahko slišali v vsaki slovenski občini.
Seja se je začela s podelitvijo priznanj tekmovalcem, ki so se udeležili republiškega tekmovanja kovinarjev. Ob tem so poudarili, da je bilo tekmovanju v sredstvih javnega obveščanja namenjena premajhna pozornost.
Poročilo o problematiki in stanju na področju delitvenih razmerij ter gospodarskem položaju v občini za obdobje od januarja do junija tega leta je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje, Jože Farič. Povedal je, da so dosegli dobre rezultate, vendar ne na vseh področjih. Del gospodarstva je tako dober, da odtehta tudi tiste, ki so nekoliko slabši. Večina resolucijskih ciljev je realiziranih. Fizični obseg proizvodnje je višji. Za največ je povečal proizvodnjo El-rad, za 27 odstotkov.
Na področju turizma je v radgonski občini letos slabše, kot je bilo v lanskem letu. To je posledica padanja kupne moči prebivalstva. Zato pa se je drobno gospodarstvo povečalo za 8 odstotkov.
Letos so izvozili za 7 milijonov dolarjev na konvertibilno območje, vendar so prodajali za 20 odstotkov ceneje.
V gospodarstvu je bilo relativno
več finančnih sredstev namenjenih akumulaciji kot osebnim dohodkom. Tako je bil povprečni osebni dohodek v občini 171 000 dinarjev, kar je za 19 odstotkov manj od slovenskega povprečja. Realni osebni dohodek se je zmanjšal za več kot 5 odstotkov. Likvidnost je realno nižja, vendar je v nekaterih organizacijah kritično. Te se napajajo s posojili. Tako stanje se v precejšnji meri odraža tudi na skupni in splošni porabi, ki je naraščala počasneje od osebnih dohodkov. Pohvalno je, da so v gospodarstvu in negospodarstvu usklajeni osebni dohodki.
Predsednik OS ZSS Marjan Neu-virt je podal poročilo o opravljeni javni razpravi glede osnutka sprememb in dopolnitev zbora združenega dela. Ugotovil je, da je treba takoj uresničiti tiste spremembe, ki spodbujajo delovanje tržnih mehanizmov, racionalizacijo vseh postopkov in manj nor-mativizma.
Načrtujejo organiziranje sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih. Interes sindikata mora biti, da zaščiti tudi te delavce. Trenutno je od 300 delavcev, ki delajo pri zasebnikih, članov sindikata le 40. Prav tako je treba vključevati kmete. Dogovorili so se, da bodo zahtevali od delovnih organizacij oziroma njihovih strokovnih služb, da izvajajo stališča sindikatov do invalidov. V ta okvir spada tudi zaposlovanje invalidnih oseb.
JOŽE GABOR
REPORTAŽA S PRVE IZMENE GORIČKO 87
Žulji direktorjev druge generacije
Živo srebro v termometru čez črtico, ki označuje 30 stopinj, neznostna sopara in brezvetrje — vse to je jemalo voljo do kakršnegakoli gibanja, kaj šele, da bi človek fizično delal! Dan je bil resnično pravi poletni, kakor smo si jih doslej želeli, ko pa smo jih dočakali, nam je spet postalo prevroče. Pa vendar jih je bilo tudi tistega dne kar nekaj, ki so delali. Nekateri zato, ker jim je to poklic, drugi pa tudi, ker so si izbrali tako obliko počitnic — udeležili so se zvezne mladinske delovne akcije Goričko 87.
»Nešto pobolje od ovo!«
Je pribil 11-letni Samet Pini iz Gostivarja v Makedoniji, ko smo ga izzvali, naj primerja svojo doslej edino akcijo v Sisku lani s to na Goričkem. In zakaj mu je bilo na Hrvaškem bolj všeč? Menda paradi trase, ker so tam samo sekali drevje, tu pa je treba kopati. Čeprav je mali Samet tako lani kot zdaj prenašal vodo, kar je ob dnevih, podobnih temu julijskemu, več kot rutinsko opravilo. Sicer pa je njegova teta, Dulša ji je ime, komandantka makedonske brigade. Njene besede o »naši« akciji so pohvalne, kalila pa seje že na 12 akcijah po Jugoslaviji: »Na Goričkem sem sicer prvič, vendar pa mi je zelo všeč. Tako na delovišču kot v naselju, vzpostavili smo tudi prijateljske stike, tako da nimam pripomb. Pri nas je brigadirstvo tradicija, saj je bilo za to akcijo na primer 150 prijav. Vendar pa so na Goričko prišli tisti, ki so se najbolj izkazali na lokalnih akcijah. Imamo deset takih, ki so v brigadi prvič, toda tudi 19 posameznikov, ki so bili brigadirji že več kot desetkrat!« Sicer so Makedonci znali povedati, da jih vročina preveč ne moti, da pa bi raje bolj zgodaj vstajali. Ob pol šestih je menda prepozno, saj se nekateri stari brigadirski mački prebujajo že ob treh ali štirih. Da je v Gosti-varju za mladinsko prostovoljno delo resnično še vedno veliko zanimanja, dokazuje dejstvo, da imajo od leta 1976 tudi brigadir
Nošenie vode je v poletni vročini eno najbolj cenjenih del na akciji. Mali Pini je zatoSed^n nijbo?j cenjenih brigadirjev. Sicer pa ima še eno prednost - vedno je prvi na vrsti, ko se je treba odžejati.
ski klub Titov udarnik s posebnimi pisarnami in samostojnim delovanjem. Med drugim »posojajo« brigadirje mestom, ki imajo težave s popolnostjo svojih brigad, med njimi je tudi nekaj slovenskih.
Kasneje smo se pogovarjali še z enim Gostivarcern, študentom Borčetom Miloševskim. Njegovo mnenje se je delno razlikovalo od komandantkinega, saj je po 'njegovem vendarle mogoče govoriti o krizi brigadirstva, ki pa bi jo z boljšo organiziranostjo lahko hitro premagali. Všeč mu je tudi, da štab akcije veliko prepušča pobudi brigadirjev.
• Bosanci delije
Trije mladeniči močnih postav so zlahka prekladali hlode. Domačin na traktorju je vmes pomagal in les odvažal. Brigadirji iz Hadžičev sploh veljajo za najmočnejše v prvi izmeni in to velja tudi za tri »drvarje« — Zorana Ljevaka, Ivico Mediča in Sua-da Mušanoviča. Po poziranju, ki so ga opravili z veliko volje in malone profesionalno, so se fantje razgovorili in to res kot pravi brigadirji: polni elana, dobre volje in zagnanosti, da dosežejo na delovišču kar največ. »Mi smo složni, mladi, močni in polni volje za delo,« je povzel Zoran in v ilustracijo pokazal dlani, polne razpokanih žuljev, »trudimo se, imamo veliko prijateljev. Naša brigada je v Jugoslaviji najbolj
ša, saj smo osvojili največ plaket Veljka Vlahoviča (najvišje priznanje za brigadirstvo — op.p.) in tudi tokrat se nočemo vrniti brez nje.«
Tudi Bosanci so zagotavljali, da so pri izbiri kandidatov za Goričko 87 morali odkloniti vsaj trideseterico, večina pa naj bi to dejstvo sprejela z jokom. Delovne organizacije imajo za prostovoljno delo zaposlenih veliko razumevanja, saj jim čas, ki ga prebijejo v brigadi, šteje kot delovni, dopust pa ostaja neizkoriščen’. Močni Hadžičani niso pozabili vrlih Goričanov, ki jih kar niso mogli prehvaliti. Ko smo odhajali, so se sicer potožili, da je premalo žensk, pa se tudi to da nadomestiti z dobro voljo in pesmijo. In zares so zapeli. Katero? Tisto — Mi Bosanci delije, ljubimo najvrelije .. .

Saj ni res, pa je — en človek, 71 akcij!
Ko smo se približali delovišču reške brigade, kar nismo mogli takoj priti v stik z brigadirji. Ze na prvi pogled se je zdelo, da so manj razpoloženi kot kolegi iz Makedonije ali Bosne in Hercegovine. Osman Avdič je tudi povedal zakaj: »Moti me, da Slovenci niso poslali svoje, delovne brigade, tiste ta prave, ampak so pripeljali pionirje. Če smo prišli iz Bosne, Hrvatske in podobno, bi tudi Slovenci lahko poskrbeli za brigado. Poleg tega imam občutek, ko hodimo po mestu, da se nam ljudje na nek način posmehujejo, ker smo prišli sem delat.« Osmanovi občutki v reški brigadi niso bili osamljeni. Vsekakor je o pričevanju mogoče razpravljati, gotovo pa je, da se razmere — tako kot na vseh drugih področjih — tudi v brigadir-stvu razlikujejo od republike do republike, zato stališča niso vedno enotna.
Tik pred načrtovanim sklepom obiska smo zvedeli, da je v prvi
Zoran, Ivica in Suad so opravili najtežji del opravil, seveda v sodelovanju z brigadirji. Posekati je bilo namreč treba kar veliko dreves, jih naložiti na traktor in odpeljati vse skupaj. Sicer pa — kaj je to za Bosance-delije!
izmeni brigadir, ki je bil že na 71 delovnih akcijah. Sprva kar nismo mogli verjeti, pa smo se nato v pogovoru s 43-letnim Vejisi-lom Hodžičem iz Hadžičev prepričali, da je vse skupaj res, čeprav je skušal biti skromnejši: »To je >šele< 64. zvezna akcija, preostale so republiške in mednarodne in jih ne štejem. Sicer pa bi raje govoril o brigadirstvu kot o sebi.« Vejisil je reden gost na zveznih delovnih manifestacijah od leta 1962, zato se je zdelo umestno, da ga povprašamo o krizi te oblike dela. Vejisil o krizi noče niti slišati: »Kar zadeva manj interesa za delo — tega v Bosni ni, kvečjemu obratno. Samo dogma je, da je mladinsko prostovoljno delo v upadanju. Moramo nadaljevati tradicijo naših starih, kajti mladina je po vojni vendarle zgradila to državo. Torej se ne smemo ustaviti, treba je iti naprej in delati, ker smo vojno zamenjali s krampom in lopato. Ne moremo si dovoliti, da pridejo ljudje na akcijo samo zaradi počitnic: morajo tudi
delati, vsaj toliko, kolikor potrošijo. Na akcijo ne smemo gledati le skozi ekonomiko, ampak tudi kot krepitev bratstva in enotnosti, kajti danes imamo sovražnike tako znotraj države in posebno zunaj nje!«
Vejisil Hodžič s svojimi 43 leti in množico akcij za sabo razmišlja kot le še redki. Z njegovo zavestjo in ravnanjem bi se dalo marsikaj opraviti. Še najmanj pa bi danes v Sloveniji govorili o krizi klasičnega mladinskega druženja na MDA. Vejisil je namreč govoril tudi o »direktorski« in »delavski« mladini. Akcije naj bi bile element, ki bi tudi pomeščanjenemu mladincu pokazale, kaj so žulji in kaj je delo neposrednega proizvajalca. To zato, da bo ta isti brigadir nekoč, ko bo sedel v globokem naslanjaču, znal ceniti fizično delo. Žal je sestava malone vseh brigad taka, da tistih, ki so jim besede namenjene, ni. Zato je tudi žuljev direktorjev druge generacije na Goričkem zelo malo.
Bojan Peček
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STRAN 3
Made in Pomurje
Gotovo je kdo med nami, morda ne enkrat, temveč večkrat tuhtal, po čem pravzaprav slovi ali naj bi slovelo tukajšnje gospodarstvo. Po Murinihizdelkih nedvomno, pa po ljutomerskih in radgonskih vinih, Radenskini mineralni vodi in osvežilnih napitkih, Elradovih antenah, hamburgerjih Mesne industrije, mlečnih izdelkih Tovarne mlečnega prahu, sirih Mlekoprometa, Varstrojevih varilnih aparatih, Avtoradgoninih bivalnih enotah, Lininih pianinih ... In še bi naštevali.
MNOŽIČNOST ŠE NI (NUJNO) KAKOVOST
Do tod je tudi vse lepo in prav. Vendar nas temeljitejši uvid v nastajanje izdelka in zlasti njegovo potrjevanje na tržišču, naj bo na domačem, posebej pa še na tujem, najpogosteje pripelje do spoznanja, da kakovost ni element načrtovanja ne element poslovne politike, da ni dovolj vključena v samoupravne normativne akte, dohodkovne odnose, niti ne v delitev osebnih dohodkov. Tudi nadzor kakovosti ni niti organizacijsko niti kadrovsko na ustrezni ravni.
Žal bi nam vzelo preveč časa, če bi se hoteli prebiti do povsem oprijemljivih podatkov o vrnjenem blagu oz. izdelkih pomurskim tovarnam z domačega in tujega trga zaradi sporne kakovosti. Imamo samo približno oceno, da je bilo v prvi polovici leta 1986 v državo vrnjenega blaga v znesku prek tri milijarde dinarjev. Blago je razdeljeno celo na 63 blagovnih skupin, kar kaže na neustrezno kakovost blaga z različnih področij. Da ne pozabimo: skozi vračanje prepozna-
Znak, ki bo zagotavljal kakovost izdelka.
varno hkrati neustrezno kakovost dela in organiziranja v proizvodnih procesih. Najbrž gospodarstveniki dobro vedo, da je v razvitih zahodnih državah glavni izvozni adut kakovost izdelkov s svojimi posebnimi zapovedmi (zanesljivost, standard, roki dobave, servis, včasih pa tudi dizajn). Raziskovalci trga v ZR Nemčiji so ugotovili, da je vpliv kakovosti izdelkov na njihovo prodajo na svetovnem trgu 31 odstotkov, vpliv cene pa samo 12 odstotkov. Zato so v tej državi naložbe v kakovosti enake celotnim naložbam v industrijo. Mi smo seveda daleč, daleč od takega pristopa.
Tudi zato je predlog Jugoslovanske organizacije za standardizacijo in kakovost (JUSK), da bi leto 1988 razglasili za LETO KAKOVOSTI, vreden vsestranske podpore.
PREKO TRNJA DO ZVEZD
Seznanjeni smo, da se bodo jeseni na Beograjskem sejmu prvič pojavili izdelki slovenskih lesarjev s kolektivno blagovno znamko za visoko kakovost S tem gredo v tej gospodarski panogi po sledi že dolgo
Več sredstev za inovatorje
Občinska izobraževalna skupnost Lendava bo letos sofinancirala organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge skupnosti, ki bodo pomagale pri pospeševanju raziskovalne dejavnosti v občini. Posebna priznanja pa bodo dobile tiste organizacije, ki bodo prijavile na natečaj raziskovalni projekt, nalogo, storitev ali nov izdelek. Raziskovalna skupnost je v ta namen pripravila 4,5 milijona dinarjev, kar je več kot v lanskem letu. Odbor za pospeševanje inovacij-' ske dejavnosti bo v letošnjem le-' tu podelil priznanja posameznikom za dosežke na področju ino-vatorstva in racionalizatorstva. Podelili bodo tri prve nagrade,
inovnciie
vpeljanega označevanja — leto pomeni hkrati dobro trženje in višjo ceno — v ZR Nemčiji, Franciji in Avstriji, zlasti za okna, vrata, pohištvo, plošče, montažne hiše in sorodne izdelke. Podobne prijeme so uveljavili v Švici, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, skandinavskih državah, Italiji in celo v Sovjetski zvezi.
Še nekaj podrobnosti, ki jih povzemamo po Gospodarskem vestniku, in zadevajo prizadevanja, da bi slovenska lesnopredelovalna industrija vstopila v višji cenovni razred v svetovni trgovini. O kolektivni znamki za visoko kakovost proizvodov lesarstva je splošno združenje te dejavnosti začelo razmišljati leta 1985, ko so pripravili samoupravni sporazum, ki je med drugim terjal, da morajo ti izdelki ustrezati dobremu okusu v oblikovanju, uporabniku, varstvu okolja in imeti merljivo tehnične dobre lastnosti kot so trdnost, uporabnost in primerno surovino. Tudi embalaža naj bi pri teh proizvodih sledila zahtevam kakovosti. Najvažnejši je odgovor, da za kakovost izdelkov, ki jih prijavijo posamezni ozdi, odgovarjajo predvsem sami. Ob kakovosti izdelka so dolžni poskrbeti še za ustrezno tehnično opremljenost proizvodnih postopkov in stalno kontrolo kakovosti. Posamezne izdelke bi le občasno kontrolirala posebna komisija, izdelovalec pa bi moral ostalih tristo in nekaj dni skrbeti, da ne razvrednoti znaka, ki bi ga nosili njegovi izdelki. Predvideno je, da bi lahko znak uporabljali na proizvodih, v katalogih, oglasih in pri napisu firme. Predvsem ga morajo varovati proizvajalci, kajti tudi mednarodno verificiran-znak kaj kmalu izgubi svoj pomen, če ne daje tistega, kar obljublja. Skratka, gre za veliko odgovornost, pri čemer vsakovrstne zlorabe niso izključene. Ljudska modrost veli: preko trnja do zvezd, naloga vseh, ki bodo imeli opravka z novo znamko kakovosti pa je, da pregovora ne bodo obrnili na glavo: od zvezd do trnja.
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (CEOKA)
Letos je pri Tehniški založbi Slovenije izšla izvrstna knjiga, takorekoč mednarodna uspešnica dr. Kaoru Ishikawe, enega vodilnih strokovnjakov v svetu za obvladovanje kakovosti, pod naslovom Kako celovito obvladovati kakovost (Japonska pot), v prevodu inž. Lotarja Kozine. Priporočamo vam jo s pojasnilom bistva obvladovanja kakovosti. »Prvi korak je, spoznati zahteve porabnikov; naslednji pa spoznati, kaj ta hoče kupiti. Kakovosti ne moremo določiti, ne da bi poznali stroške. Preprečevati je treba možne napake in pritožbe. Vedno moramo pretehtati položaj in primerno ukrepati. Obvladovanje kakovosti, kj ga ne spremlja akcija, je zgolj razvedrilo. Zadovoljuje takrat, ko je preverjanje (kontrola) postalo nepotrebno.« Branko Žunec
300, 200 in 150 tisoč dinarjev, ter šest nagrad po 80 tisoč dinarjev. Inovacijska dejavnost je najbolj razvita v Ini. Nafti in Gorenju Varstroj, tema dvema delovnima organizacijama pa se v zadnjem
V GORENJU VARSTROJ
Več sanitarnih kabin
V delovni organizaciji Gorenje Varstroj v Lendavi so pred novo naložbo v razširitev izdelave sanitarnih kabin. Ta poteka zdaj v oteženih razmerah, zato so se odločili za adaptacijo proizvodne hale in nakup potrebne dodatne opreme. Z novo naložbo, ki jih bo veljala okrog 165 milijonov dinarjev, bodo izboljšali kakovost svojih izdelkov, prav tako pa tudi povečali proizvodnjo sanitarnih kabin. 61 odstotkov potrebnih sredstev za to naložbo bodo združili v okviru sozda Gorenja, po zaključku naložbe se bo število zaposlenih povečalo za 6, po daljšem času pa za okrog 20 novih delavcev.	L. K.
SKRIVALNICE Z ODSTOTKI 0 STORILNOSTI
V Avtoradgoni še brez robotov
Z Marjanom Goljo, vodjo tehnologije, in Stankom Močnikom, analitikom časa, smo v Avtoradgoni merili storilnost delavcev pri izdelavi bivalnih enot za švedskega kupca. Anketirani delavci so bili bolj redkobesedni, »štoparica« pa je ob koncu snemanja delovnega procesa — od priprave profilov, potrebnih za sestavo ogrodij bivalnih enot, do površinske obdelave in »tretje ladje« proizvodne dvorane oz. montažnega od-
Jelka — pokazala 23 minut. MED POTEGAVŠČINO IN IMPROVIZACIJO
Že dalj časa smo se spraševali, če in v kolikšni meri gre verjeti številkam (točneje: odstotkom), ki se v poslovnih poročilih strežejo zaposlenim. Posebej vprašljiv je odstotek v produktivnosti (po Verbinčevem Slovarju tujk: ustvarjalnosti, donosnosti, storilnosti, zmogljivosti, učinkovitosti) delavcev, kjer sta potegavščina in improvizacija mimogrede mogoči. Golja: »Storilnost delavcev pri izdelavi bivalnih enot je zelo težko ugotavljati. Na osnovi letnega načrta zmogljivosti in pričakovanih dosežkov, ki pri nas niso letno načrtovani, saj je izdelava znana največ za dva meseca, moramo zunanje tržišče >pokriti< v enem mesecu. V nasprotnem ni naročil. Načrt obravnavamo v smislu primerjave med pričakovano in našo osvojeno standardno proizvodnjo. Le-to vrednotimo s korekcijskim faktorjem glede na osnovni tip izdelka. Skratka, pričakujemo proizvodnjo glede na osnovno enoto in jo tako tudi načrtujemo.«
V Avtoradgoni v Gornji Radgoni, kjer imajo združeni dve dejavnosti — storitvena v tozdu Avtotrgovina servisi in prevozništvo ter izdelovalna v tozdu Proizvodnja s programom nadgradenj in bivalnih enot — so že nekaj časa v obdobju bistvenega razvojnega preustroja. Tako je recimo v zatonu izdelava nekoč razširjenih traktorskih kabin, podobno pa se dogaja s klasičnimi zabojniki, kot so recimo barake na gradbiščih. Usmerjajo se v »butik proizvodnjo«, ki je sila zahtevna, saj so iz osnovne izpeljanke (zabojnika) razvili integriran, večnamenski objekt za klubske prostore, ambulante in podobno. »Ravno mnogoterost izpeljank bivalnih enot povzroča, da so časovni normativi, normativi materialov in drugo bistveno različni. Tako količinski pokazatelji proizvodnje ne povedo kaj dosti, ampak je odločilna struktura izdelka,« je razčlenil vodja tehnologije.
NORMA, NORMIRANJE IN NORMIREC
Že več let imajo v tej tovarni pri spremljanju dela in časa proizvodnih delavcev uveljavljen t. i. sistem REFA, znan tudi kot metoda »buldožer«. (Pri tem omenimo še work faktor ali metodo »kavnih žličk« ter metodo trenutnih opažanj, ki so vse podrobneje opisane v najnovejšem priročniku za študij dela in časa.) Bolj posredno smo sistem REFA predstavili v pogovoru z Refinim strokovnjakom Dušanom Plohlom v rubriki Inovacije (Kaj se gredo v Agroservisu?) v prejšnji številki Vestnika. Golja: »Najprej bi pojasnil sestav norme. Gre za osnovno tehnično normo, to je tisto, kar pokaže >štopari-ca<. Nadgrajuje jo ugotavljanje
S sodobno opremo do boljših rezultatov
V Radenskini Tovarni polnilne opreme se v zadnjem času srečujejo z vrsto težav, ta temeljna organizacija pa je letošnje prvo četrtletje zaključila celo s 114 milijoni dinarjev izgube. Težave se nadaljujejo tudi ob polletju,
času pridružujejo druge, predvsem po zaslugi občinske raziskovalne skupnosti, ki spodbuja hitrejši razvoj te dejavnosti.
Jani D.
Merili smo storilnost delavcev pri izdelavi bivalnih enot v Avtoradgoni
stopnje učinka, ki je metodološko obdelan in pomeni v manjšem odstotku osebno oceno analitika časa oz. normirca. Dodati je treba vpliv okolja, pri čemer mislimo na delovne razmere na delovnem mestu (ropot, temperatura, osvetljenost in drugi) ter dodatni čas, kjer je največ rezerve. Tu je skrita vsa naša organizacija, dobra ali slaba. Ugotavljamo jo za vsako posamezno delo z dolgotrajnim snemanjem — kot pač zahteva metoda.«
Če smo prav dojeli, je vse skupaj povezano z velikim zaupanjem v normirca oz. analitika časa. Njegova sposobnost se namreč kaže ravno v kakovostnem določanju odstotka dodatnega časa. Ta upošteva vse zastoje, naj bodo tehnično-tehnološke ali druge narave. So tudi taki, ki jih v celoti ni mogoče predvideti. Kakovosten normirec mora znati postaviti ločnico med dejanskim in tehnološkim zastojem. Opravka pa imamo tudi z neko posebnostjo. Povzemamo Goljo: »Gre za načelo, da ugotavljanje časovnih normativov vrednotimo pri osebnih dohodkih. To je neposreden odnos predpisanega časa ali v tej fazi >štoparice< z OD, recimo 15. v mesecu. Narobe je, da v tem primeru pride do normiranja oz. postavitve časovnega normativa za vrednotenje OD. Ugotavljanje časovnih normativov z vidika stroke je v smotru razčlembe delovnega časa, izkoriščenosti delovnih priprav in naprav, samega prostora in vseh drugih kazalcev, ki v ekonomskem pogledu nekaj prinašajo.« KAJ JE IN KAJ NI »ŠTOPARICA«?
Z vodjo tehnologije, analitikom časa in »štoparico« v roki smo šli od začetka do konca izdelave bivalnih enot. Poprej nas je Golja poučil, da »štoparica« ni inštrument prisile, marveč inštrument, ki meri potreben čas za določeno delovno operacijo. Zanimalo nas je, kaj menijo zaposleni o delovnih razmerah. Njihova mnenja na kratko povzemamo, saj so bili tudi sami redkobesedni. »Ni ustreznih priprav. Vse moramo ročno prenašati. Obljubili so nam, da bomo
vzroki pa so v tem, ker je tovrstna proizvodnja zelo zahtevna. Ta namreč ni serijska, pač pa individualna, zato zahteva nenehno prilagajanje potrebam posameznih naročnikov. Tovrstna proizvodnjo tudi v svetu opuščajo, tisti, ki ostajajo, pa bijejo hud
konkurenčni boj in temu se morajo prilagajati tudi v Radenskini ' Tovarni polnilne opreme.
V tej temeljni organizaciji so že izdelali in sprejeli sanacijski program, katerega del je tudi investicijski program. V ureditev položaja bodo v prihodnosti vložili okrog 3 milijarde dinarjev, prav zdaj pa so pred nakupom številčno krmiljenih stružnic in mikrovakskompjuterja za risanje. S slednjim bodo nadomestili pomanjkanje ustreznih strokovnjakov, naložba v to pa jih bo veljala 608 milijonov dinarjev.
Sicer pa v Tovarni polnilne opreme posebno skrb namenjajo izobraževanju ustreznih kadrov, saj se zavedajo, da bodo le z znanjem lahko uspešno konkurirali tudi na zahtevnih tujih trgih. Že zdaj namreč dobršen del polnilnih linij izvažajo, za letos pa načrtujejo, da bodo izvozili kar polovico proizvodnje. L. K.
šli vsakih 24 mesecev na pregled za oči, a iz tega do danes ni še nič. Moti nas ropot. Normo dosegamo ali presegamo, odvisno od dela. Primanjkuje orodij in se je treba znajti. Ni na primer rezervnih delov za zračne in druge
pištole.« Goljev komentar: »Po moje delovne priprave ustrezajo proizvodnji. Profil zabojnika recimo tehta blizu 50 kilogramov in ga morata dva delavca vložiti v njegovo ogrodje. Robota si v našem proizvodnem procesu ne morem predstavljati, ker je izdelava maloserijska. Manipulacije so s tehničnimi sredstvi zelo otežene.«
Kaj pa doseganje oz. preseganje norm? Stanko Močnik: »Odvisno je od vsakega posameznega delavca, njegove spretnosti, organizacije dela. Presegi seveda
cestno podjetje maribor n. sub. o.
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o.,
Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, n. sub. o.,
Murska Sobota, Lendavska 61
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu tozda za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge
S posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 leta
— vodja sektorja za vzdrževanje cest Murska Sobota
— vodja sektorja za vzdrževanje cest Ljutomer
Pogoji:
VI. zahtevnostna stopnja gradbene smeri
4 leta delovnih izkušenj
3 meseci poskusnega dela — vodja sektorja mehanizacije
Pogoj:
VI. zahtevnostna stopnja strojne smeri 4 leta delovnih izkušenj 3 meseci poskusnega dela
— strokovni delavec za plan in gospodarjenje
Pogoj:
VII/VI zahtevnostna stopnja gradbene ali ekonomske smeri 3/4 leta delovnih izkušenj 3 meseci poskusnega dela
delavec
delavec
delavec
delavec
delavec
Delovno razmerje s kandidati bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v
15 dneh od dneva objave na naslov:
Cestno podjetje Maribor — 62000 Maribor, Iztokova ul. 30 kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
integral.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MIRIIIM GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Transport,
objavlja
na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
8 VOZNIKOV TOVORNJAKA
Pogoji:
— končana poklicna šola za voznika tovornjaka — opravljen izpit kategorije E
— vsaj 1 leto delovnih izkušenj kot voznik
4 VOZNIKE PRIPRAVNIKE
Pogoji:
— končana šola za voznika tovornjaka
— opravljen izpit E kategorije
Za vsa objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, za voznike s prakso pa se uvede še trimesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
Štoparica kot merilni inštrument, ne prisila
so.« Precej smo preverili pri najbližjem delavcu pri prostorski sestavi ogrodja zabojnika. Povedal je, da znaša njegovo preseganje približno dve uri na dan ali okrog 25 odstotkov, kar ni ravno malo. V ogrodno-kleparskem oddelku je padlo vprašanje o popravljanju norm. Močnik: »Vedno, ko pride do nove proizvodnje, ali česa podobnega — v danem primeru so izdelki za izvoz na Švedsko — pride tudi do normiranja; odloči tehnolog.«
Ustavili smo se še pri ozkem grlu proizvodnega procesa, to je površinski obdelavi, ki zajema oba programa. Šibka točka ni toliko v osnovni izpeljanki kontejnerja, kolikor v sestavnih delih, ki se nanj oziroma na vozilo vgrajujejo. V tako imenovani »tretji ladji« proizvodne dvorane je montažni oddelek, kjer bivalno enoto končajo z izolacijskimi materiali, notranjo oblogo, električnimi in vodovodnimi inštalacijami ter drugo opremo. In kaj še dodati glede storilnosti? Ponovimo naj zgolj to, da se najbrž ne kaže še naprej iti nekakšnih skrivalnic z odstotki — velja seveda za vse ozde — marveč delavcem postreči z oprijemljivejšimi dejstvi in pojasnili.
Branko ŽUNEC
1
1
1
1
1
STRAN 4
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
kmetijska panorama
Ze ob žetvi misliti
na novo setev
Čeprav so cene letošnjega pridelka pšenice ostale neznanka tako rekoč vse do začetka žetve, v Sloveniji že razmišljajo o jesenski setvi. Uresničitev zastavljenih ciljev je seveda v največji meri odvisna od pridelovalnih pogojev, zato sta Zadružna zveza Slovenije in Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije sporazumno z Žitno skupnostjo in v dogovoru z republiškim komitejam za kmetijstvo, gozdarstvo iz prehrano objavila odkupne pogoje za pšenico letine 1988. Ti ostajajo bolj ali manj podobni sedanjim, s tem, da bodo nekatere konkretne številke določili šele pred prihodnjo žetvijo.
Kot vselej doslej cena zdaj še ni določena, saj se bo odkupna cena prihodnje letine oblikovala po enotno dogovorjeni ceni na območju Jugoslavije, določil pa jo bo Zvezni izvršni svet pred žetvijo. Znane pa so že višine regresov, saj bodo pridelovalacem tudi tokrat regresirali nakup semenske pšenice v višini 100 dinarjev za kilogram, oziroma bodo le-ti za kilogram merkantilne lahko dobili kilogram kakovostne semenske pšenice. Takšna odločitev je v skladu s cilji in nalogami iz dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije v obdobju 1986—1990, saj želijo s tem spodbuditi čim več pridelovalcev za setev kakovostnega semena, ki ob ustrezni agrotehniki zagotavlja tudi visoke pridelke.
Prav tako bodo pridelovalci deležni tudi nadomestila za nakup mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in skupno opravilo agrotehničnih ukrepov v organizacijah združenih kmetov. Višina nadomestila znaša 30 dinarjev na kilogram za oddano pšenico, torej pomeni, da bodo tega nadomestila deležni le tisti pridelovalci, ki bodo sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju in bodo pogodbene količine ob prihodnji žetvi tudi oddali. Pridelovalcem, tako organizacijam združenega dela kot organizacijam združenih kmetov, se akontacija nadomestila lahko izplača v času ve
Čim bolj s
Pomurski pridelovalci pridelujejo v glavnem pšenico prvega kakovostnega razreda, zato bodo v žitno-predelovalnih organizacijah ves kakovosten pridelek tudi odkupili po dogovorjeni ceni 140 dinarjev kilogram. Seveda mora kakovost ustrezati veljavnim predpisom, ugotavljali pa jo bodo na enak način kot lani. Kakovost pšenice, ki jo pridelovalci oddajo v količini nad 500 kilogramov, bodo ugotavljali v laboratorijih, za manjše količine pa bodo kakovost ugotavljali na osnovi izkušenj.
Ostotek primesi, prav tako pa tudi vlago nad 13 odstotkov, bodo odšteli od oddanih količin, pridelovalcem pa bodo zaračunavali tudi del stroškov sušenja. Stroške sušenja bodo obračuna-
Letošnja cena pšenice je premalo spodbudna, pravijo pomurski pridelovalci, in temu mnenju se
pridružujejo tudi v zadružnih organizacijah, saj ne dohiteva rasti cen ostalih stroškov v kmetijstvu. Pridelovalci bi morali dobiti za kilogram vsaj 200 dinarjev, pravi Stefan Flegar iz Gerlinec, morda celo 250 dinarjev, če jo primerjamo s cenami mineralnih gnojil. Tveganja pri pridelavi te poljščine so namreč vse večja, saj se v zadnjem času pojavljajo tudi bolezni, ki ob neustrezni zaščiti lahko poberejo dobršen del pridelka. Pri Flegarjevih letos pogodbeno pridelujejo pšenico na enem hektarju in. pridelek bodo oddali, saj so že iz-
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Privoščite si kaj nevsakdanjega
EKSKLUZIVNO CIGARETO, DIŠEČO CIGARO, ŠKOTSKI VISKI ali
FRANCOSKI PARFUM
ali pa razveselite svoje najmlajše
S PROGRAMOM IGRAČ LEGO.
Če ste bolj tehnične narave, boste našli pri nas RADIOREKORDERJE, VIDEOKASETE, FOTOAPARATE.
Morda ne veste, kaj podariti svojcem ali prijateljem ob praznikih, za takšne priložnosti vam ponujamo URE, ZLATNINO, KOZMETIKO priznanih svetovnih izdelovalcev.
Verjemite, skoraj vse, kar ste doslej kupovali v sosednjih državah, lahko dobite tudi doma. In da bi vas o tem popolnoma prepričali, smo v svojo ponudbo uvrstili tudi
KAVO po 91 šilingov za kg
Obiščite nas, cene naših izdelkov so tudi do 50 % nižje od tistih v sosednjih državah.
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 20. ure, tudi ob praznikih. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 74 741 in 22 512.
KOMPASOVE BREZCARINSKE PRODAJALNE - DUTY FREE SHOPS NA MEJNIH PREHODIH
DOLGA VAS
GEDEROVCI
GORNJA RADGONA
getacije. Novost, ki velja v Sloveniji od lanske žetve, ko so žitno-predelovalne organizacije začele prispevati pridelovalcem nadomestilo. za koncentracijo proizvodnje pšenice (pariteta), ostaja tudi za prihodnje leto, o višini tega nadomestila pa se bodo dogovorili do 20. junija prihodnje leto. Prav tako bodo pridelovalci dobili nadomestilo za prevoz pšenice na odkupno mesto, višina tega pa bo odvisna od oddaljenosti.
Kakovost pridelka bodo ugotavljali po veljavnih predpisih, sušenja s 15 na 13 odstotkov vlage ne bodo zaračunali, medtem ko bodo morali pridelovalci pokriti polovico stroškov sušenja za pridelek, ki bo presegal 15 odstotkov vlage. Takšna praksa velja že zdaj, višino stroškov pa bodo prav tako opredelili šele pred prihodnjo žetvijo.
Glede na oddane količine bodo pridelovlci pšenice lahko dobili 10 odstotkov otrobov in 5 odstotkov krmilnih mok za krmljenje lastne živine, žitnopredelo-valne organizacije in organizacije združenih kmetov pa bodo omogočili pridelovalcem združenih kmetov nakup koruze za krmljenje živine sorazmerno z oddanimi pšenice. O pogojih in medsebojnih obveznostih o zagotavljanju koruze se bodo dogovorili do 15. oktobra letos:
L. Kovač
RSS9
Žetev pšenice pred startom
Potem ko so pomurski pridelovalci že pospravili letošnji pridelek ječmena, v teh dneh začenjajo z žetvijo pšenice. Zaradi zapoznele vegetacije je letošnja žetev ena najbolj poznih v zadnjih letih, vendar če vreme ne bo preveč ponagajalo in med žetvijo ne bo daljših zastojev, bo do konca meseca pretežni del letošnjega pridelka že pospravljen. Točnih podatkov o površinah s pšenico ni, saj na dobri polovici vseh zasejanih površin ni organizirane tržne pridelave, vendar poznavalci pravijo, da so lansko jesen kmetje zasejali s pšenico nekoliko več površin kot leto prej, po ocenah pa bodo morali v zasebnem in družbenem sektorju pospraviti pšenico z okrog 18 tisoč hektarjev njiv.
Po republiškem setvenem načrtu bi morali pomurski kmetje skleniti pogodbe o tržni pridelavi pšenice na nekaj več kot 6 tisoč hektarjih, vendar teh obvez niso v celoti izpolnili. Praksa zadnjih let pa kaže, da oddaja tržnih presežkov ni
Ob tržno dogovorjeni ceni bodo slovenski pridelovalci pšenice in rži tudi letos dobili regres in nadomestila za oddane količine pridelka. Ob regresu za semensko pšenico, ki so jo pridelovalci, ki so sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice, že ob jesenski setvi lahko zamenjali v razmerju 1:1 za merkantilno, prejmejo le-ti še 19 dinarjev na kilogram oddanih količin namensko za nakup mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in skupno opravilo agrotehničnih ukrepov. Del tega nadomestila so pridelovalci izkoristili že med vegetacijo, vsi ti pa morajo svoje obveznosti o oddaji pogod-
odvisna le od sklenjenih pogodb, pač pa predvsem od pridelka in odkupnih pogojev, saj pšenico oddajajo tudi tisti kmetje, ki pogodb niso sklenili. Čeprav jesenska setev ni potekala v najidealnejših razmerah, je bila ta opravljena pravočasno, tako da se je pšenica do zime primerno razrasla in dobro prezimila. Tudi letošnje neugodne spomladanske razmere so povzročale precej preglavic pridelovalcem, vendar so zaradi slabih lanskih izkušenj le-ti zaščiti posevkov namenili več pozornosti, v zadružnih organizacijah pa so se tudi bolj organizirano lotili te akcije. Za organizirano zaščito posevkov so namenili tudi sredstva skladov za pospeševanje pridelave hrane, tako da so izvajanje teh ukrepov tudi regresirali. Rezultati niso izostali in tam, kjer je bila zaščita pravočasno in dobro opravljena, bodo tudi pridelki dobri. Ti sicer letos ne bodo rekordni, vendar v strokovnih službah zadružnih organizacij pravijo, da bodo v
Cena ni spodbudna
povprečju bistveno boljši kot lani.
Družbena kmetijska gospodarstva v Pomurju so jeseni s pšenico zasejala okrog 2 tisoč hektarjev površin, po prvih ocenah pa bodo letošnji pridelki dobri. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je največji pridelovalec pšenice, so jeseni pšenici namenili celo nekoliko več površin, kot so sprva načrtovali, zaščita posevkov je bila dobro in pravočasno opravljena, pridelek pa bo na nekaterih površinah nekoliko zmanjšalo pomanjkanje vlage. Kljub vsemu pa napovedujejo, da se bodo letošnji pridelki gibali v povprečju okrog 6 ton na hektar. V Kmetijskem kombinatu Radgona bodo mlinsko-prede-lovalni organizaciji oddali pšenico s 308 hektarjev, na 20 hektarjih pridelujejo semensko pšenico, na vseh površinah pa pričakujejo povprečni pridelek okrog 5,5 tone na hektar. Podobne pridelke napovedujejo tudi v Ljutomerčanu, kjer mo-
NADOMESTILA IN REGRESI
ih pridelek
vali po dejanski vrednosti in znašajo 5 dinarjev po kilogramu za vlago nad 15 odstotkov, za pšenico z vlago med 16 in 17 odstotki znašajo stroški sušenja 6 dinarjev, med 17 in 18 odstotki 7 dinarjev, med 18 in 19 odstotki 8,50 dinarja in za vsak nadaljnji odstotek po 2 dinarja za kilogram. Združeni kmetje bodo plačali polovico teh stroškov, medtem ko stroškov sušenja s 15 na 13 odstotkov vlage pridelovalcem ne bodo zaračunavali.
V žitno-predelovalnih organizacijah zato svetujejo pridelovalcem, da z žetvijo ne prehitevajo in počakajo, da pšenica dozori, prav tako pa naj po možnosti žanjejo takrat, ko je le-ta najmanj vlažna.
L. K.
koristili regres in nekatera nadomestila. Vprašanje pa je, kako se bodo odločili tisti, ki pšenice ne pridelujejo pogodbeno, saj bodo gotovo vzeli svinčnik in ceno pšenice primerjali s cenami krmil. Tudi Štefan že razmišlja, da bo jeseni površine pod pšenico zmanjšal in se bolj usmeril v pridelavo krme za živino.	L. K.
Ječmen po 100 dinarjev
Večina pomurskih pridelovalcev prideluje ječmen za krmljenje lastne živine, kljub temu pa bodo imeli tudi letos nekaj tržnih presežkov, zato so se v zadružnih organizacijah in nekaterih mešalnicah močnih krmil dogovorili, da ga bodo odkupovali. Med prvimi so začeli z odkupom letošnjega pridelka v Kmetijski zadrugi Panonka, kjer ječmen prevzemajo v vseh skladiščih temeljnih zadružnih organizacij, vendar mora biti pridelek osušen na primemo vlago za skladiščenje. Tudi v mešalnici v Črncih so se z zadružnimi organizacijami dogovorili, da bodo prevzeli vse tržne presežke, vendar morajo odkupiti vsaj 40 ton, da sušilnica lahko steče. V Ljutomerčanov! mešalnici so nam povedali, da neposušenega pridelka ne prevzemajo, odkupili pa bodo ves pridelek, ki je primeren za skladiščenje.
Na vseh prevzemnih mestih v Pomurju odkupujejo ječmen po 100 dinarjev kilogram, pridelovalci pa pravijo, da so z letošnjim pridelkom zadovoljni. Ta se giblje v povprečju med 3 in 4 tonami na hektar, na nekaterih površinah pa dosegajo pridelki tudi 5 ton na hektar.
L. K.
rajo pšenico pospraviti s 120 hektarjev, v Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci bodo z družbenih posestevod dali okrog 1.300 ton pridelka, v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, kjer morajo pšenico pospraviti s 60 hektarjev lastnih površin, pa napovedujejo, da se bo pridelek gibal okrog 5 ton na hektar.
V Pomurju je torej vse nared za letošnjo žetev pšenice, stroji so pripravljeni, z rezervnimi deli ni bilo posebnih težav, saj je na pomurskih poljih vse več kombajnov domačih izdelovalcev, ki imajo zagotovljeno ustrezno servisno službo, dovolj pa je tudi pogonskega goriva. Potek žetve je tako zdaj v največji meri odvisen le od vremena, oddaja tržnih presežkov pa od odločitve posameznih pridelovalcev. Žal ti tudi letos vse do začetka žetve niso vedeli za cene, če so te primerne, pa bo najbolje potrdila oddaja tržnih presežkov. Na to, da ni pridelka, se letos ne bomo mogli
izgovarjati.
L. Kovač
benih količin seveda tudi izpolniti. Tisti, ki ob žetvi svoje obveznosti ne bodo izpolnili, bodo morali že prejeta sredstva vrniti z obrestno mero, ki velja za kreditiranje drugih namenov pri tekočem poslovanju na dan vračila.
Žitnopredelovalne organizacije so lani prvič prispevale pridelovalcem nadomestilo za koncentracijo pridelave, to nadomestilo pa bodo dobili tudi letos, in sicer v višini 5 dinarjev za kilogram oddanega pridelka.
Pridelovalci oz. organizatorji odkupa, ki pripeljejo pridelek na prevzemno mesto žitnopredelovalne organizacije, bodo tudi le-
tos dobili nadomestilo za prevozne stroške. Tako bodo za prevoz do 15 kilometrov dobili 2,60 dinarja za kilogram bruto teže, za prevoz od 15 do 30 kilometrov 4 dinarje, od 30 do 60 kilometrov 5 dinarjev in za prevoz nad 60 kilometrov 7 dinarjev za kilogram pripeljanega pridelka. Pridelovalci, ki pripeljejo pridelek na odkupno mesto zadružne organizacije, dobijo za pokritje prevoznih stroškov 1 dinar za kilogram.
Med ugodnostmi, ki jih žitnopredelovalne organizacije ponujajo pridelovalcem, naj omenimo še zagotavljanje otrobov in krmilne moke za krmljenje živine.
Glede na oddane količine lahko vsak pridelovalec dobi 10 odstotkov otrobov in 5 odstotkov krmilne moke po proizvodni ceni.
Proizvodne cene se oblikujejo na osnovi povprečno dosežene os-
novne cene pšenice letine 1987 v republiki, povečane za priznana nadomestila. Tako oblikovana vrednost pšenice je osnova za oblikovanje obračunske vrednosti otrobov in krmilne moke, in sicer v višini 54 odstotkov za otrobe in 72 odstotkov za krmilno moko. Cene otrobov in krmilne moke se povečajo vsake tri mesece za stroške obresti.
L. Kovač
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STRANE
Zlovešče je odbila polnoč. Že ne vem katerikrat je na vaškem križpotju čakal ponočnjak, domenjen z eno tistih, ki so njega dni delale točo in letale na metlah ali gnojnih vilah, ki hodijo nabirat na grobove 3, 6, 9 različnih vrst trav ali na vogale njive zakopljejo živo srebro in kmetu vinograd ne uspeva, ali se od 11. do 3. ure zjutraj v podobi gosi ali rac kopljejo v vaških mlakah. Očitno ponovno zaman. Ni je hotelo biti. Morebiti tudi bolje, da ne, saj je v novih sanjskih bukvah svarilo: če vidiš čarovnico, zabredel boš v nesrečne razmere. V Stanjevcih na Goričkem celo zatrjujejo: če čarovnice vidijo, da jih kdo opazuje, mu odvzamejo govor.
Postanek na vaškem križpotju — zbirališču čarovnic
RADE BI POKOJNINO
A ne bi še benificiran staž, ti prišepne hudoba, ko zveš, da na primer v Angliji že od leta 1950 obstaja sindikat čarovnic. Dober poznavalec precej razodene bistveno razliko med srednjeveškimi in novoveškimi »coprnicami«. Ne letajo na metli, marveč se prevažajo z najsodobnejšimi štirikolesniki, niso revne kot nekoč, temveč imajo žiroračune na bankah. Pri nas bi kakopak lahko govorili kvečjemu o tem, da imajo »hexe« (od tod tista znamenita skovanka »heksenšus 1) devizne račune, kajti namazane z vsemi žavbami vedo, kako zavratna je galopirajoča inflacija. V Nostradamusovi pratiki z največjimi prerokbami vseh časov je inflacija takole označena: »Nadomestki zlata in srebra razvrednoteni, potem ko je plen potopljen v jezeru, ko je vse izčrpano in razgnano zaradi dolga. Vse obveznosti in potrdila bodo izbrisani.« Na tisoče angleških čarovnic je torej združenih v posebnem sindikatu. Anglija je razdeljena na posamezna območja. Sleherno je pod upravo posameznika, ki ga nihče ne pozna, s skrivnostnim imenom Glas. Ta nadzoruje čarovniške plače, kajti določeni odstotek mora v neke vrste sklad za pokojnine. Očitno angleške čarovnice bolj kot kjerkoli drugje mislijo na svojo prihodnost. »Tudi me se staramo,« pripoveduje mlajša, privlačna angleška čarovnica, »celo hitreje kot drugi delavci in uslužbenci, kajti pri svojem delu se izpostavljamo težkim fizičnim in živčnim naporom. Zato je najugodnejši čas za zaslužek zelo kratek in moramo ga dobro izkoristiti ter si zagotoviti pokojnino.« Druga pripominja: »Ne smemo pozabiti, da sporazum s hudičem ne dopušča povratka. Ko postaneš čarovnica, ostaneš čarovnica vse življenje, pa čeprav bi morda tu in tam, po svoji najboljši karieri, hotela vnovič postati normalna ženska.«
ČAROVNICA - SVETOVALKA OBČINSKE UPRAVE
In zdaj pride tisto »najlepše«, kar bi se bržčas dalo celo po svoje presaditi v naše razmere. Namreč, da je poglavitni cilj angleških »coprnic« biti na uslugo petičnim klientom, tako da tiste, ki tedensko zaslužijo 30 funtov, »iznajdljivejše« čarovnice prezirajo. Pripravljanje zgolj običajnih ljubezenskih napitkov ali urokov sodi med cenene posle. »Biznis« nastaja s poslovnimi ljudmi, s tistimi, ki vodijo velika podjetja. Si morete zamisliti, da bi bile partnerke našim poslovnežem in vodilnim sestavom čarovnice? Pa bi jim denimo meni nič tebi nič napovedovale iz kave, kart, dlani ali kar iz samoupravnih splošnih aktov, sporazumov in dogovorov, kakšna usoda jih zadene, če se bodo odločili za tako in tako naložbo, za to ali ono tehnologijo, za tak in tak organizacijski model? Zdajle bi skoraj rabili kakšno coprnico, ki
»Agata Niirnberger.« povzdigne glas sodnik Trenak, »ali priznate, da ste se zvezali z zlodejem, da vam je dal čarovniško moč?«
»Da, on je postal moj zaveznik, odrekla sem se Bogu in s svojo lastno krvjo zapisala dušo hudobnemu duhu, zato mi je izročil tekočino, ki sem jo dala piti Ivanu Frideriku Herbersteinu, da mu je zamrl čut do matere ter je ljubil samo mene.«
»Pa kje ste se sestali z zlodejem,« vpraša sodnik.
»Na Preski gori nad Črno jamo sešle smo se vse coprnice na vsako mlado soboto zvečer; zlodej je prišel v podobi zalega mladeniča z dolgimi lasmi, na gla-
bi jasnovidno prerokovala, kam nas bo privedla kampanja množičnega ukinjanja todzov, po tem, ko smo jih pred dobrim desetletjem na horuk in vnemar ustanavljali. Ali pa bi nam mogla razodeti, kaj nas čaka po številnih zavoženih naložbah, ko nas svet privoščljivo razglaša za Fe-ni-čane?
Sicer pa imamo Jugoslovani, verjeli ali ne, eno najlepših ča-
Jugoslovanka med svetovno čarovniško elito — Louise Luebner kot uradna svetovalka občinske uprave v kalifornijskem Los Angelesu
rovnic na svetu. Piše se Louise Luebner, po rodu je iz Jugoslavije, romskega porekla in je uradno »coprnica« občinske uprave v Los Angelesu v Kaliforniji. Imenovana je za svetovalko predsednika mesta, ima uradno diplomo občine Los Angeles in
Klasična, srednjeveška vešča
sodi med eno najvplivnejših osebnosti v mestu. Iz neuradnih, s stoodstotno zanesljivih virov imamo podatek, da čarovnic ali čarovniško nastrojenih oseb po naših občinskih upravah, sisih in različnih ustanovah ni. Morebitne izjeme le potrjujejo pravilo.
ČAROVNIŠTVO KOT ALTERNATIVA?
Če so v času »svete inkvizicije« in sholastične histerije imeli izdelan sorazmerno skromen sistem duhov, razvrščujoč jih v razne stopnje: angele, duhove, hudiče, čarovnice, je tačas na svetovni alternativni sceni huda gneča. Zapisalo se je: alternativna! Vrag vedi, če ni bilo čarovništvo svojevrstna »alternativa« tedanjemu verskemu mračnjaštvu, ki se je zarotilo s »sveto inkvizicijo« iztrebiti vse, ki so se kakorkoli spajdašili z zlodjem!?
Tedanji »val splošne norosti« doseže v katoliški literaturi višek z objavo knjige Kladivo čarovnic leta 1486. Samo drobec iz ene od papeških listin: »Veliko oseb obojega spola greši spolno s hudiči in hudičevkami brez obzira na svoje zveličanje in katoliško vero ter s svojimi čarovnijami, pesmimi, zaklinjanji in drugim odvratnim praznoverjem, s čarovniškimi izgredi, slepili in zločini pohabljajo in pogubljajo komaj rojene otroke, živalske mladiče, zemeljske sadove, grozdje in sadje, prav tako vinograde, sadovnjake, travnike, pašnike, žito in druge plodove zemlje, mučijo moške in ženske ter vprežno in drugo domačo živino s strašnimi notranjimi in zunanjimi obolenji, preprečujejo možem oplojevanje žena in ženam porode ter onemogočajo zakoncem, da bi lahko vršili svoje zakonske dolžnosti eden do drugega ...«
Danes je torej kot v slovitem Ecovem romanu Ime rože. Gibanja in sekte, skupine in komune, asketi in radoživci, pedri in starci, vile in škrati, bogovi in bivši
ri je imel zelen klobuk z velikim rdečim peresom, na nogah je nosil škornje z ostrogami, zavijal se je v črn plašč, ki je bil znotraj krvavordeč.«
»Pa kako ste prišli na to mesto, kjer se vendar križajo pota ter hodijo ljudje mimo,« vpraša resno sodnik.
»Vzela sem burkle, s katerimi je dekla postavljala piskre v peč, jih namazala z mazilom, napravljenim iz mesa umrlih nekrščenih otrok in pomešanih z beljakom jajca črne kure, ki ga ni mogla zvaliti. Burkle so dobile perje, dvignila sem se skoz okno ter zletela čez gozdove in bila v trenutku na vrhu hriba.«
(Iz zgodovinske povesti dr. Ož-be Ilauniga Črni križ pri Hrastovcu)
politični aktivisti, vsa ta pisana množica se prepleta in razlikuje. Kakor srednjeveški meniški redovi, zagovorniki in nasprotniki papežev in knezov, ljubitelji tragedije in iskalci komedije, bičarji in debeluhi, inkvizitorji in pripadniki tajne policije, bivši ud-baši in izganjalci duhov ... V eni zadnjih prilog Mladine Prizma prof. Štefan Smej pomenljivo dodaja: »Človek kar nekako sa
modejno preneha razlikovati med gibanji, ki so našteta v Ecovi knjigi in med sodobnimi alternativnimi gibanji, katerih nakaj je v knjigi Wer soli das alles an-dern (Ko se naj vse konča) naštel avtor Joseph Huber.« Če bi že iskali zvezo (nasledstvo!), bi ga znali najti v psiho, emancipacijsko in sensitivy gibanjih ter novem spiritualnem in religioznih sektah, morda pa še v kakšnem drugem alternativnem gibanju.
V VSAKEM OD NAS LOVEC NA ČAROVNICE
Dovolite, da vas v tej zvezi nekoliko pomirimo! »Če namreč Slovenci odklanjamo lov na politične čarovnice, jim tudi hudiča ni več mogoče prodati — samo
sedem odstotkov verjame vanj. Pač pa se polovica Slovencev boji aidsa, pa tudi tega, da se bo ponovil Černobil,« je duhovito komentirala prve rezultate raziskave Slovensko javno mnenje ’87 Alenka Puhar. Ob 500-letnici Čarovniškega kladiva (Čarovnice včeraj in danes) — kot je naslov velike razstave v avstrijskem gradu Komberg pri Riegersbur-gu od 16. maja do 31. oktobra — so v ognju povsem resna preudarjanja in primerjave, ki v času, ko se spet krepijo kolektivni strahovi in se ljudje odtujujejo drug od drugega, niso za podcenjevanje. Da pa ne zabredemo v prehudo strokovnjaške vode, si pomagajmo z iverjo, kako v slehernem od nas tiči delček lovca na čarovnice. Skrivni vir nam je izdal, da se menda še dandanes posebej po vaseh na kmetih dogajajo kaj čudne reči, ki bi jih bilo vredno popisati. Spominjajo na prigode in prerokbe iz Ijud-
PRI NAKUPU Z NAROČILNICO Stanovanjske zadruge Černelavci ali obrtne zadruge Prekmurka še v mesecu juliju za
STAVBNO POHIŠTVO
(okna, vrata, polkna, rolete, obloge).
SPET BO VETER, LED IN SNEG-ZIMA - FUJI
PA ŠE PREMOGA NIMATE DOMA
premog
ZA TRAJNOŽARNE PEČI IN CENTRALNO KURJAVO
TER
LESNI BRIKETI
SO VAM NA VOLJO
v poslovalnicah KURIVO v M. SOBOTI in BELTINCIH
TOZD MERKUR
Veletrgovina
M- Sobota
skega izročila. Vzemimo tisto iz Beltince! Ženska, ki pride prvi petek v mesecu k hiši, se mora za njo, ko odide, z metlo potegniti po vratih, da ne prinese nesreče k hiši. Ne pustni torek morajo ženske še pred soncem speči malo masti in z njo namazati kravam vime, rogove in vrat, da ne bodo imele čarovnice moči nad njimi. In kako se obvarujejo ča-rovnic? V Ivancih zatrjujejo: kadar stopiš iz hiše, moraš vedno držati v levem žepu kovanec, v Bogojini pa: da se čarovnici onemogoči vstop v hišo, se pred hišna vrata postavi brana. Za stanovalce blokov in stolpnic je seveda zadnji nasvet manj prikladen, a nič ne de.
ČE JIH NE BI BILO, BI SI JIH MORALI IZMISLITI
Tako vsaj sodijo nekateri boljši poznavalci. Slišali smo tudi mnenje, da do pošasti »coprni-štva« pride vselej, ko izbruhnejo na določenem območju gospodarske ali družbene katastrofe. To skušajo zatreti, kar samo še slabša splošno bedo. Nanizali bi lahko na stotine zgledov, pravijo, ki kažejo tesno povezanost med političnim (državljanske vojne ali invazije) in gospodarskim dogajanjem (kuga, lakota, okužbe živali) ter pojavi »coprništva«. Seveda se ob tem sprašujemo,
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem je bil t. i. Veržejski proces v Gornji Radgoni proti Apoloniji Heric in drugim obtožencem. 15. julija 1745 sta bili na zahtevo notranje avstrijske vlade izpuščeni zadnji dve čarovnici, eden od obtožencev pa je umrl v ječi. Proces se resda ni končal na grmadi, ampak je spravil na kant vso rodbino. V Prekmurju so se baje zadnje čarovniške pravde vlekle še v 20. stoletju. Do leta 1920 je bilo v celotni županiji Vasvar-megye 33 čarovniških procesov.
kaj nam morejo novodobne »he-xe« sporočiti tačas, ko je po 383 letih spet prišlo do spektakularne eksplozije zvezde supernove, kar je sicer temeljnega pomena za zgradbo vesolja, nastanek zvezd in v bistvu tudi za nastanek samega življenja. Kaj porečejo na to, da smo v »svetovni vasi« pravkar dobili petmilijard-tega zemljana? Kakšna usoda nas čaka zavoljo ozonske luknje, ki so jo opazili predlani? Vsakega septembra zazeva nad Antarktiko v sloju ozona, ki varuje naš planet pred sončnim sevanjem. Novembra se zapre, vendar se iz
TO NE MORE DOLGO TRAJATI -JE PRELEPO
Sežiganje čarovnic
leta v leto širi. Lani je bila velika že kot ombočje ZDA. Vzrok: skrivnost. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je pojav naraven, drugi trdijo, da ozon uničujejo kemikalije, ki uhajajo iz pršil pod pritiskom, hladilnikov, klimatskih naprav in embalaže globoko zamrznjenih pripravljenih jedi. Posledica: ozon filtrira 99 odstotkov ultravioličnih žarkov sonca in brez njega bi ljudi čedalje bolj ogrožale tiste vrste kožnega raka, ki se najhitreje razvijajo in ki jih je najteže zdraviti. Puščave se širijo, gozdovi umira
10 odstotkov popusta in še dodatnih
5 odstotkov popusta
Brezplačno strokovno svetovanje — transport in montaža — obiščite nas v
PREDSTAVNIŠTVU
JELOVICE
Murska Sobota, Cankarjeva 25
Tel. (069) 22 921
Delovni čas: od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure
S? JELOVICA
(064) 61 361. 61 185
jo, na pohodu so kemični strupi, ogrožata nas sida in radioaktivnost. Nič kaj rožnata prihodnost. Prav prilegel bi se nam kdaj pa kdaj kakšen videc, prerok, zakli-njevalec ali vedeževalec. Saj če jih ni, si jih pa izmislimo. Podobno je bilo pred pol in več tisočletja — morali so si izmisliti čarovnice.
(BRŽ)
P. S. Te dni smo z nekaj domačimi »hexami« domenjeni za »randi«. Bo, kar bo, potlej pa na oddih.
STRAN 6
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
Turistično društvo
LJUTOMER
RAZPIS
za udeležbo na »Prleškem sejmu« v Ljutomeru dne 16 avgusta 1987.
Prleški sejem postaja tradicija letos organiziramo že tretjega in se trudimo, da bi bil še boljši od prejšnjega. Dosedanja dva sta pokazala, da prireditev postaja zabavna, kulturna in dokaj gospodarska.
Vabimo vse delovne organizacije, obrtnike, gostince, društva in posameznike da se sejma udeležijo kot prodajalci svojih izdelkov, pridelkov, storitev in zabave. Rok za rezervacijo prostora je 13. 8. 1987.
Da bi sejem čimbolj spominjal na čase izpred 82 let, ko je domačin Dr. Grosman na sejmu napravil prve filmske posnetke v Jugoslaviji, želimo, da se sejma udeleži čim več obrtnikov, ki ohranjajo staro in domačo obrt.
Tudi letos bo svoje mesto dobil »bolšji« sejem, ki bo nudil možnost prodaje rabljenih izdelkov, za te prodajalce ni potrebno rezervirati prostora.
Rezervacija za 5 tekočih metrov prodajnega prostora znaša za prodajalca izdelkov in pridelkov 8.000,— din, za domačo in staro obrt 4.000.— din, za igro na srečo 20.000,— din, za gostinsko ponudbo pa 10 % od prometa, s tem, da morajo rezervacijo plačati vnaprej, za večje ali kakšne posebne zahteve po dogovoru.
Rezervacije se plačujejo na žiro račun turističnega društva Ljutomer, številka 51930-678-46829 SDK Ljutomer, ali na blagajni društva.
Vse potrebne informacije dobite na Turističnem društvu Ljutomer, tel. (069) 81-049.
VABLJENI!
Turistično društvo LJUTOMER
SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA
fprtmurtcusr
UGODEN NAKUP!
dvorednih izruvalnikov krompirja,
ki jih izdeluje naš kooperant Tratnjek po 1,180.000.— din, 50 % plačila ob prevzemu, ostalo v 6 mesecih od prevzema. Informacije po telefonu: (069) 71 196 23 720
Delovna organizacija Hrast
Čakovec
objavlja
dražbo
osnovnega sredstva — štiristranskega skobeljnega stroja »GU-BIŠ«
Osnovno sredstvo ni v uporabi in je odpisano. Ogledate si ga lahko 21. 7. 1987 od 8.00 do 12.00 v novi tovarni Hrast v Čakovcu. Javna dražba bo 21. 7. 1987 ob 12.00 v sobi za sestanke v novi tovarni Hrast v Čakovcu.
Izklicna cena je 4.000.000 dinarjev. Izdraženo ceno mora kupec plačati v 15 dneh po dražbi. Sodelujejo lahko družbenopravne osebe in občani. Kupec-občan mora k ceni plačati še 31,4 odstotka davka na promet.
Predstavnik družbenopravne osebe mora imeti s seboj pisno pooblastilo.
OBRTNA ZADRUGA-LINDAU- LENDAVA p.o.. MOHORJEVA 2
TEL.069/75'73 9 75-607, Ž.R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDAVA
TELEGRAM' LINDAU LENDAVA,69220 LENDAVA p.p. 17
lindau
lendava
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
Vodja knjigovodstva
Pogoji:
— višja ali srednja šola ekonomske smeri
— pet let delovnih izkušenj v knjigovodstvu
— nekaznovanost zoper družbeno lastnino
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Obrtna zadruga
LINDAJJ Lendava,
Mohorjeva 24
kulturna obzorja
--RADENCI-----------------------------
Poletna gledališka šola
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je tudi letos pripravila tako imenovano Poletno gledališko šolo za mlade, ki so gledališče sprejeli kot svojo ljubiteljsko dejavnost. Namen tega seminarja je bil, da so mentorji poskušali mladim pokazati, kaj je gledališče, kako se »gledališče dela« in kako se v gledališču dela. Letošnji seminar, če citiramo vodjo seminarja Marjeto Zobec, je imel ta namen: »Pri tem seminarju gre za to, da mladi dobijo okus po gledališču, da jim po drugi strani povemo tudi to, da je gledališče trdo delo, in ne samo veselje, in ne samo talent, in da je za to potrebno zelo veliko znanja in splošne kulture. Zato je ta seminar tudi tako oblikovan. Povabili smo številne strokovnjake: igralce, režiserje, scenografe, glasbenike in strokovnjake za gib.«
Letošnjega seminarja se je udeležilo 72 tečajnikov z vseh koncev Slovenije. Tudi nekateri predavatelji, v glavnem so bili to profesionalci, nekaj pa je bilo tudi drugih, so bili znani, med njimi vsekakor Rajko Stupar, režiser iz Lendave, ki je eden najstarejših po stažu na seminarju, saj mladim predava že četrto leto. Na letošnjem tečaju je z mladimi bodočimi gledališčniki obdeloval področje režiranja, a ne samo to: »Moje delo temelji predvsem na delu z igralcem in zlasti čutenju in razumevanju gledališča. Moram reči, da so letos predavatelji mlajši gledališčniki, z novimi pristopi in idejami, res pa je, da je
meni najlažje na tej poletni gledališki šoli zaradi staža, ki ga imam, pa tudi zaradi intenzivnega spremljanja ljubiteljskega gledališča, med tem ko so kolegi profesionalci in so od Ijubitelj-skegagle dališča nekoliko oddaljeni. Tu pa si želimo, da bi pri mladih gledališčnikih sproščali predvsem domišljijo, da bi pustili odprta vrata za vsako idejo, vsako misel. Za kaj takega pa mora biti človek sproščen, ločen od gledališke »mašinerije« in gledališkega sistema. Zato je kolegom mogoče nekoliko težje.«
Seminar je v minulih letih upravičil svoj obstoj, saj so mladi tečajniki z minulih seminarjev že potrjevali sami sebe na najrazličnejših tekmovanjih, tudi na Naši besedi. Rajko Stupar takole ocenjuje uspešnost gledališke šole: »Lani in letos sem kot član žirije spremljal zaključna srečanja gledaliških skupin Slovenije in imam zelo dober vpogled v to, kaj pravzaprav nastane iz te gledališke šole, se pravi,, kako semi-naristi delajo doma, kaj uspejo napraviti, kakšna je stopnja znanja, ki so si ga pridobili na seminarju, in seveda, kako pridobljeno znanje tudi uporabljajo. Moram reči, da je večina od lanskoletne skupine uprizorila neko gledališko delo, kljub vsem tisočerim rečem, na katere morajo paziti.«
Čeprav v Pomurju obstaja Pomurski gledališki studio, se je seminarja udeležilo tudi nekaj Po-murcev. A je kakšna vzporednica
med PGS in Poletno gledališko šolo?
»Med obema inštitucijama je razlika, saj je poletna šola namenjena gledališčnikom iz vse Slovenije, PGS pa je ozko pomurski. Razlika je tudi v tem, da v PGS poskušamo pridobljeno teoretično znanje tudi udejaniti, se pravi uprizoriti neko igro, med tem ko se v poletni šoli delo konča s prenehanjem predavanj. Nekaj podobnosti pa je le, saj je program v obeh šolah približno enak, pa tudi nekateri predavatelji so isti, saj v Pomurje radi povabimo kakšnega znanega igralca, scenarista, ali kakšnega drugega gledališkega človeka. Seveda pa je pri Pomurskem gledališkem studiu veliko birokratskih,
administrativnih ovir, veliko nasprotovanj, žal se v pomurskem prostoru ne da tako dogovarjati, ker je premalo gledališko mislečih ljudi.«
Poletna gledališka šola ima v Radencih torej že domicil. Šola je živa, saj se nenehno spreminja, se išče in potrjuje. Da je dejansko pestra, pa potrjujejo letošnje izkušnje. V sosednji, avstrijski Radgoni je v času šole potekalo srečanje gledaliških skupin in mladi tečajniki so vsak večer, ko so bile predstave, le-te tudi obiskovali, se o njih pogovarjali in tako tudi dejansko, v praksi spoznavali vse tisto, o čemer so na predavanjih govorili.
Dušan Loparnik
V Radoslavcih so se predstavili štirje likovni ljubitelji in ljubitelji kiparji, ki so ob krajevnem prazniku pripravili razstavo svojih izdelkov. Razstavljal je tudi Alojz Makoter.
MED KNJIGO IN KRUHOM
Kdo bi si pred 40 leti mislil, da se bomo moran čez mnogo let »v družbi izobilja« odrekati knjigam, da bi imeli dovolj kruha. Pomanjkanje knjig pa bo prej ali slej imelo za posledico tudi pomanjkanje kruha.
Vprašamo se lahko le, kako je mogoče, da si lahko upokojenec za mesečno pokojnino kupi le eno ali dve knjigi? Seveda pod pogojem, da potem ves mesec strada.
Kako je s prodajo knjig in učbenikov, smo se pozanimali v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti. Razdelili so jo na dva dela: prodajo obveznega in neobveznega, prodajo šolskih učbenikov in knjig. Štefan Vitez poslovodja knjigarne je sicer priznal, da se družbena kriza v precejšnji meri kaže tudi pri nakupu knjig, vendar so pravi ljubitelji branja vedno pripravljeni žrtvovati sredstva za knjige.
Poudaril je, da sodelujejo s skoraj vsemi založbami, pri tem pa se prilagajajo povpraševanju kupcev. Resda se opažajo težave pri prodaji knjig. Vendar pa ima knjigarna veliko stalnih strank, ki bodo to kljub vsemu ostale. Prodajalke že poznajo okus
mnogih stalnih kupcev in jih zato usmerjajo pri nakupu knjig, tako da se ti zadovoljni vračajo.
Dobra knjiga je prav gotovo spodbuda za nadaljnje kupovanje knjig. Ob vprašanju, kaj bralce najbolj zanima, je Štefan odgovoril, da so opazili zanimanje za vse vrste priročnikov. Teh je veliko na tržišču, tako da zaobse-gajo skoraj vsa področja, s katerimi bi se lahko bralec pobliže seznanil; šport, šah, tehnika in druga področja. Vse je podrejeno težnji, da se čim več ponudi kupcem in da je ponudba čim bolj v skladu z njihovimi interesi. Na drugem mestu so dobri romani, med katerimi se trenutno najbolje prodaja delo Ivana Sivca — Pozabljeni zaklad.
Za novo šolsko leto so šolske potrebščine že vse naročene. Od tega imajo v knjigarni za 80 odstotkov stvari v skladišču. Manjkajo še novi delovni zvezki, ki jih bodo dobili v drugi polovici avgusta. Cena za posameznika bo nekje med 30.000 in 40.000 dinarji, odvisno od tega, kako imajo to urejene šole na nekaterih si namreč učbenike izmenjujejo. Med 11. in 22. avgustom bodo organizirali sejme knjig na sedmih šolah. Tako se razbremeni sama knjigarna, učencem in dijakom pa bo prikrajšano tekanje po različnih knjigarnah. Opaziti je, da se mnogi zanimajo za knjige, ko pa zvedo za njihovo ceno, se razočarano zahvalijo in odidejo. Zanimiv primer so tudi učbeniki in študijske knjige, katerih staro izdajo smo do zdaj lahko kupovali tudi po ceni 500 dinarjev, nova izdaja pa je po 15.000 dinarjev. Take cifre pa našemu izobraževalnemu in študijskemu procesu vse prej kot koristijo.
Jože Gabor
kulturni koledar
PRIREDITVE
SPODNJA ŠČAVNICA — V nedeljo, 19. julija, bo v Spodnji Ščavnici Dan žetve, ki se bo začel ob 9. uri. Poleg starih kmečkih običajev bodo prikazali tudi razstavo kruha in pogač.
razstave
Razstava slik Lojzeta Logarja v galeriji Smelt
V galeriji SMELT so dan pred otvoritvijo 17. mednarodnega grafičnega bienala odprli ob navzočnosti mnogih domačih in tujih strokovnjakov, kot so Pierre Restany iz Pariza, Walter Kosc-hatzky z Dunaja, Ichiro Hariu iz Kanagawa in drugi, razstavo Lojzeta Logarja.
Lojze Logar je razstavil v galeriji SMELT okoli dvajset slik srednjega formata v mešani tehniki, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Razstavo so odprli Logarju, med drugim, tudi kot avtorju
v te slike vstopal preK avtorjevega telesa po načelu zrcalne reference. V nasprotju z dosedanjim delom so najuspešnejše slike nove serije tisto drugo telo, ki z ustvarjalno intenzivnostjo ritma vnešene avtorjeve vitalne energije postaje ekran, projekcijski prostor imaginarija lastnega telesa«.
Logarjeva novejša dela, ki jih vidimo na tej razstavi, so ironičen odziv na »novo podobo« in predstavljajo dragocen prispevek k individualnim hotenjem zno-
je
znanega plakata za 17. mednarodni grafični bienale v Ljubljani. Ob razstavi je izšel katalog z besedilom dr. Jureta Mikuža, direktorja Moderne galerije v Ljubljani. O delih, ki so jih poznavalci iz tujine, ki so bili navzoči na otvoritvi razstave, navdušeno ocenili, je dr. Mikuž med drugim zapisal: »Logar dela nove slike tako, da jih konstituira kot drugo telo, ki pa sedaj ni več še nefor-mirano lastno telo v navidezni vlogi telesa občega drugega, ki bi
traj slovenskega, jugoslovanskega in širšega prostora. To potrjujejo številna priznanja doma in v svetu, ki se vrstijo tako hitro, da jim komaj sledimo. Razstavo, ki je odprta hkrati z mednarodnim grafičnim bienalom, si je že in si jo bo ogledalo mnogo strokovno podkovanih obiskovalcev. Razstava v galeriji SMELT predstavlja najboljši izbor Logarjevih del, nastalih v zadnjem času. Med to razstavo je dobil umetnik še eno veliko priznanje. Logarju
mednarodna žirija dodelila odkupno nagrado za grafiko Poletje II. 17. mednarodni grafični bienale je po obsegu, kakor tudi po kakovosti, največji grafični bienale na svetu. Sodeluje 698 umetnikov iz 58 držav s 1.664 grafikami. Veliko premijo IS Skupščine SR Slovenije je prejel ameriški slikar in grafik Dan Allison. Med nagrajenimi, ki jih je izbrala mednarodna žirija v sestavi: Walter Koschatzky, Enrico Crispolti, Ichiro Hariu, Angel Kalenberg, Pierre Restany, Ryszard Stanislawsky in Zoran Kržišnik, je tudi jugoslovanski slikar in grafik Lojze Logar. Logarju je to že četrta nagrada na teh največjih razstavah v svetu (Bradford, Baden-Baden in dvakrat Ljubljana.
Delo Žirije je bilo letos zaradi tako številne udeležbe izredno težavno. Že Žirija za izbor del je opravila strogo selekcijo. Poleg osebno vabljenih umetnikov je postalo samoiniciativno na natečaj svoja dela 800 umetnikov, od katerih jih je bilo v bienale vklu-čenih 284. Na razstavo je bilo sprejetih le 20 odstotkov jugoslovanskih avtorjev, ki so poslali dela na natečaj. Prav ta kritičnost selektorjev pa je po mnenju poznavalcev obrodila sadove: jugoslovanski izbor letos po kakovosti ponovno spada med najboljše selekcije. In prav med temi deli izstopajo barvno intenzivni sitotiski s sodobno tematiko našega slikarja Lojzeta Logarja. In zato ta pomembna nagrada ni naključje.
Rade Bakračevič
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 8. bienale male plastike, na katerem razstavlja 53 domačih in 9 tujih avtorjev.
V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska in likovna zbirka.
LENDAVA — V lendavski galeriji je še vedno na ogled fotodo-kumentarna razstava o taborišču Šarvar, na ogled pa so tudi dela iz stalne muzejske in likovne zbirke. Odprta je tudi spominska soba Gyorgya Zale.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava iz stalne galerijske zbirke — izbor likovnih del, udeležencev likovnih kolonij Ante Trstenjak.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava kiparskih del Vilija Kranjca in slik Alice Javšnik. Razstava bo odprta do konca meseca.
knjige
v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti:
Ivo Sivec: POZABLJENI ZA-
KLAD (Kmečki Glas)
Miriam Stoppard: BITI ŽENSKA V SODOBNEM SVETU (Cankarjeva založba)
VSE NAREDIM SAM, več avtorjev — priročnik (Delavska enotnost)
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
ZA POLITIKE
Nekdanji madžarski nogometni reprezentant svetovnega slovesa Ferenc Puskas naj bi v prihodnje skrbel za politike ZRN. Te dni, tik pred odmorom v »bundesligi«, je bilo slišati, da bo 85-kratni državni reprezentant nekdaj slavnih Madžarov prevzel treninge nemških poslancev, njihovega izbranega moštva, vse brez plačila. Ferenc Puskas, star 60 let, namerava jeseni v Bad Godesbergu odpreti madžarsko restavracijo za sladokusce, tudi v njej naj bi politiki — nogometaši dozoreli v čvrsto celoto.
Kako kaže za september
Amaterska napoveš Miroslava Starčeviča, učenca prognozerja Borisa Koljčickega (ljudje vedno raje verjamejo neuradnim kot uradnim podatkom) za september je takale:
Mesec se bo začel z zelo visokimi temperaturami (preko 30°) toda že okrog 10. septembra bo začela temperatura po malem, a enakomerno padati, tako da se bo do 25. septembra živo srebro spustilo do 12° C, medtem ko bo v jutranjih urah kazal toplomer le nekaj nad ničlo. Prve megle lahko pričakujemo okrog 20. septembra, 27. septembra pa se bo poleg megle pojavila še slana. Dež je predviden za 4^ 8^ 17. in 23. septembra. V začetku meseca bo pihal jugo, potem pa bo veter spremenil snier — pihal bo z zahoda, konec meseca pa s severa.
ZA NASE KMETIJE
PO ŽETVI
NA NJIVO
UGODEN NAKUP KMETIJSKIH STROJEV
ŽELITE KUPITI KAKOVOSTNO PRIKOLICO ALI TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, PA VAM PRIMANJKUJE DENARJA?
TEHNOSTROJ VAM PONUJA DO 10. JULIJA 1987 SVOJE IZDELKE PO ZELO UGODNIH POGOJIH. OB NAKUPU PLAČATE SAMO 30 ODSTOTKOV VREDNOSTI IZDELKA, OSTALO V DVEH MESEČNIH OBROKIH. NE PLAČATE NOBENIH OBRESTI, CENA IZDELKA
TEHNOSTROJ IZDELUJE:
Trosilnik hlevskega gnoja, uporaben tudi kot prikolica za spravilo pridelkov

— enoosne in avoosne traktorske prikolice
— trosilnike hlevskega gnoja
— nakladalnike gnoja
— traktorske viličarje
— stroje za čiščenje buč
Koliko je vredno življenje v denarju?
»Če bi mi že kdaj morala pasti opeka na glavo, potem bi bilo mojim dedičem najbolj v korist, ako bi se mi to pripetilo v Ameriki,« je malo za šalo in veliko zares dejal eden od poznavalcev razmer v zavarovalništvu po svetu. Izračunal je namreč, da bi njegovi dediči za nenadno smrt, katere vzrok bi bil padec opeke na glavo, dobili najmanj milijon dolarjev, če bi se vse skupaj pripetilo na ozemlju ZDA.
A ni samo on izračunaval, koliko je vredno človeško življenje. Ameriški zdravniki so že večkrat skusili, da je lahko človekovo življenje hudo draga stvar. Sodišče je mnoge obsodilo na visoke denarne odškodnine za napake, ki so jih tudi nehote zagrešili. In številne zavarovalnice, agencije za zaščito okolja, državne ustanove in gospodarstveniki se zanimajo za realno ceno človeškega življenja. Po nekaterih kriterijih, ki so jih izračunali iz cen, določenih za zaščito ljudi pred smrtno nevarnim onesnaževanjem, je cena življenja znesla 4 milijone dolarjev.
Izračun je tu, vendar pa se z njim skoraj nihče ne strinja. Zavarovalnice imajo svoje izračune, pri katerih upoštevajo bogastvo pokojnega in drugo, nakar določijo njegovo ceno.
Še najbolj strogo se je izračuna lotil univerzitetni profesor Harry Monsen, ki je vzel v račun vrednost kemičnih sestavin upepeljenega človeškega trupla. Izkazalo se je, da je snovne vrednosti le za 7 dolarjev in 28 centov, kar znese v naši valuti 4.600 din.
Slab čas za meteorologijo
Po starem veku, ko so v zvezi z življenjsko važnim namakanjem budno opazovali tudi padavine, je zanimanje za vremenske pojave začasno zamrlo, vzporedno s kulturnim in političnim zatonom posameznih civilizacij. Proučevanje narave se dolga stoletja, skozi ves srednji vek, ni moglo razmahniti. Sele renesansa je dala znanosti nove zagonske moči, k čemer so veliko prispevali nekateri splošno razgledani posamezni-
JE ZA VAS ISTA, ČEPRAV GA BOSTE ODPLAČALI V DVEH MESECIH. IZDELEK SEVEDA DOBITE TAKOJ.
IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST, ODLOČITE SE ZA NAKUP ŠE TA MESEC. OBRNITE SE NA VAŠO NAJBLIŽJO ZADRUGO ALI NA PRODAJNO SLUŽBO TEHNOSTROJ.
B tehnostroj
INDUSTRIJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE, p ,o. 69240 LJUTOMER, Prešernova c. 40 Telefon: (069) 81 -615,81 -635
Je zakon zašel v krizo?
Ali je zakon obsojen na propad? Je sedanja erozija zakona znamenje trenutnih kriznih razmer ali je začetek konca te družbene ustanove?
Odgovora na to vprašanje ni in ga je najbrž tudi nemogoče dati. Toda nekatera dejstva so očitna. V ZDA se bo polovica zakonov, ki jih sklepajo letos, končalo z ločitvijo. Kar 60 odstotkov otrok, ki so se ali se še bodo rodili letos v tej državi, bo preživelo del otroštva v družini z enim samim roditeljem. V Kanadi se okrog 40 odst, vseh prvih zakonov konča z ločitvijo, stopnja ločitev se je v desetih letih podvojila.
Podobno je tudi v dragih razvitih državah. Zahodna Evropa ima zelo visoko stopnjo ločitev na število sklenjenih zakonov. V Franciji se eden od štirih zakonov konča z ločitvijo, za francoska mesta pa je ta stopnja precej višja, in sicer se razveže vsak drugi zakon. Na Švedskem se erozija zakona vidi še bolj jasno. Kar polovica mladih parov živi na koruzi in se ne kani poročiti, če pa se že, potem ločitev ne predstavlja nobenih problemov. 30 do 40 odstotkov švedskih
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS &CO PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prl železniški postaji HAJDINA
jener^M poprovih neb minli zoRimliiiw in hlnftiikov
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vaSem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
ki, na primer Leonardo da Vinci (1452—1519). Njegova raziskovanja šo bila namenjena sicer bolj hidravliki kot hidrologiji, a v nekaterih njegovih razpravah so jasno razložene ugotovitve in spoznanja, ki še danes v celoti ustrezajo našemu znanju o kroženju vode v naravi. Dojel je pomen prepustnosti geoloških plasti in znal je razložiti proces obnavljanja vode pod površino tal.
Hkrati se s takšnimi pojmovanji srečujemo tudi v Franciji. Tu moramo omeniti predvsem Bernarda Palissyja, ki je prvi natančno razložil delovanje arteških vodnjakov in povezanost med rekami in podzemnimi vodami. V splošnih obrisih je opisal tudi kroženje vode v naravi.
V hidrologiji in znanostih, ki so z njo povezane, je nastopil preobrat v začetku 17. stoletja. Takrat so izdelali prvi barometer, termometer s kalibrirano skalo in vlago-mer. V Italiji so na pobudo toskanskega velikega vojvode Ferdinanda II. že tedaj poskusili z zasnovo prve mednarodne meteorološke mreže.
ŽIVEČI DAROVAL SRCE
Kirurgi v ameriški univerzitetni kliniki Maryland so izvedli povezan niz presaditev organov. V zgodovino medicine bo podvig zapisan kot prva presaditev srca, pri kateri je bil darovalec živ.
Zapleteni postopek je stekel, ko je ekipa kirurgov okrog polnočne ure začela odstranjevati pljuča in srce iz žrtve prometne nesreče. Odstranjene organe so ohladili in prepeljali v mary-landsko bolnišnico, kjer je druga skupina kirurgov medtem že odstranila bolniku, ki je bolehal za neozdravljivo pljučno boleznijo, pljuča s srcem vred. Čeprav je bolnik imel zdravo srce, so mu presadili oba organa. Toda kirurški domino se še ni končal. Srce, ko so ga odstranili s pljuči vred prvemu bolniku, je tretja kirurška skupina prišila preko oslabelega srca nekega drugega bolnika. Po desetih urah zahtevnih kirurških posegov, so bile vse presaditve opravljene.
V ZDA so od leta 1981 opravili kakih 250 presaditev srca in pljuč hkrati. Izkazalo se je namreč, da je takšna presaditev najbolj uspešna. Dve tretjini bolnikov s presajenima organoma je živelo več kot eno leto po operaciji, četrtina pa-več kot pet let. Presajanj srca in pljuč se zvečine lotijo v primerih, ko so pljuča hudo obolela. Bolezen, ki se ji pravi cistična fibroza, je namreč praktično neozdravljiva in onemogoči normalno delo pljuč. Za težje bolnike s to boleznijo je rešitev le presaditev zdravih organov. Vsako leto
Od začetka našega štetja do danes je preteklo le okoli milijardo minut. Vemo, da minuta ni dolga, je pa milijarda veliko število.
drugje smo prebrali
Na spomeniku neznanemu junaku v Damasku (Sirija) je napis: V spomin na vse tiste, ki so padli in imena katerih pozna le Alah.
otrok se rodi zunaj zakonske zveze.
Nič boljše ni v tem pogledu na vzhodu Evrope. V Sovjetski zvezi se od 10 sklenjenih zakonov v desetih letih konča s polomom kar 7. Pri nas je opaziti enake usmeritve in gibanja.
Celo tam, kjer imata zakon in družina tradicionalno močne temelje, opažajo naraščanje ločitev. Na Kitajskem, denimo, je število ločitev v zadnjih petih letih poraslo za 70 odstotkov.
Desettisočletna vas
Skupina poljskih arheologov je v Iraku odkrila 10.000 let staro vas, o kateri trdijo, da je najstarejša na svetu. Vodja izkopavanj je profesor Stefan Kozlowski z varšavske univerze. Novinarjem je pojasnil, da so odkrili ostanke petih hiš s krožnim tlorisom, pa tudi dolgih tlakovanih ulic, pri čemer gre verjetno za del večjega naselja, ki je na tem mestu stalo pred deset tisoč leti. Nahajališče leži na polotoku, ki ga bo zalila voda novega umetnega jezera, približno 400 kilometrov severno od Bagdada. Poljski arheologi so našli okoli 5.000 predmetov, ki jih bo treba še raziskati in katalogizirati.
PREMALO Z OČETOM
Japonska vladna agencija za usklajevanje je naredila obsežno raziskavo med otroki, starimi od 10 do 15 let, v treh državah: na Japonskem, v ZDA in ZRN. Ugotovila je, da imajo rekord v zanemarjanju potomstva japonski očetje. Z otroki preživijo le 36 minut na dan, medtem ko so ameriški z njimi 53 in zahodnonemški 47 minut. Japonski očetje vidijo svoje otroke v glavnem med zajtrkom (v 54,6 odstotka primerov), najbolj poredko pa med večerjo. Raziskava je pokazala, da 28 odstotkov japonskih očetov nikoli ne pelje svojih otrok na sprehod (v ZDA je takšnih 2,3 odstotka očetov, v ZRN pa 8,5). 41 odstotkov japonskih očetov še nikoli ni pomagalo svojim otrokom pri domačih nalogah, medtem ko je v ZDA takšnih 11 odstotkov in v ZRN 15,8 odstotka. Ameriški otroci imajo radi svoje očete (86 odstotkov), japonski pa ne tako zelo (le 40 odstotkov vprašanih otrok je izjavilo, da jih imajo radi, 6 odstotkov jih celo sovraži očeta (tako čuti 1,3 odstotka njihovih vrstnikov v ZDA in 23 odstotka v ZRN).
umre v ZDA 500 do 1000 obolelih za cistično fi-brozo.
Presaditve seveda niso prava rešitev v boju s to boleznijo. Gre za drage, zahtevne in zapletene posege, za katere je tudi darovalce težko dobiti. Rešitev bi bilo zdravilo, ki bi preprečilo razvoj cistične fibroze. Izdelali pa ga bodo lahko šele potem, ko bodo ugotovili, kako se bolezen sproži. Dosedanje raziskave namreč kažejo, da gre za gensko okvaro in da je za' nastanek bolezni kriv kromosom 7. Do takrat, ko bo na voljo zdravilo, pa bodo kirurgi še naprej reševali življenja s spektakularnimi presaditvami.
Gorice so nigda vezali z rafijof, gnes pa so najboukše veze z mafijof, Igle, štupine, čepe, doge, tapete, podne i stenske obloge. Decinske, ženske pa moške kroje, male pa velke kmečke stroje, bicikline, mopede, avtoje, traktore, poznati trbej »subjetivne faktore«. Glavno ka mafija bode sita, ali zatou potrejbna je mita. Tu je nej važno ka štoj zna, nego ka pod palcom mi.
Lidje ne živejo samo od plač, zato poslujšajte moj tanač: či ščete ka boukši nouvi auto de sprouti, 100 (sto) očatašof trbej porinouti.
STRAN 8
VESTNIK, 16. JULIJA 1887
za vsakogar nekaj
Po najnovejših podatkih poslovnega združenja jugoslovanskih založnikov in knjižničarjev je v skladiščih na desetine tisočev neprodanih knjig, katerih vrednost je večja od deset milijard starih dinarjev.
Če bo še naprej v veljavi odlok, da se knjiga uvršča kot ostalo blago, potem za izdajateljske hiše ni problema. To ogromno duhovno blago lahko odpišejo kot lahko pokvarljivo blago.
Čas izletov, piknikov in taborjenja
Poletje je čas izletov, piknikov in taborjenja. V tem letnem času smo fizično najbolj aktivni, zato moramo prilagoditi tudi prehrano. Hrana na izletu naj bo različna, pač glede na to, kako daleč se odpravljamo. Na krajših izletih zadostujejo keksi,sendvič, nekaj sadja in požirek sadnega soka, ali čaja.
Če gremo na daljše ture, naj bo hrana lahka, dajo lahko nosimo v nahrbtniku. Hrana naj bo nekoliko krepkejša kot običajno, a lahko prebavljiva. Zelo primerne so jedi z ogljikovimi hidrati. Priporočamo kekse, prepečenec, čokolado, marmelado, med, kocke sladkorja in razne vrste dehidrirane hrane, ki jo namočimo z vodo, preden jo pojemo. Maščobe imajo sicer več kalorij, vendar so teže prebavljive. Najboljši je trd sir. Za izlete se moramo kajpada tudi primerno obleči.
Manj naporni so pikniki. Pik-
na žaru, bodisi mesnih ali zelenjavnih, preprostih ali zaplete-
Žar in ražnji v naravi
Priročni »hladilnik« v pokriti jami in v vodi
nik je družabna prireditev na prostem, katerega najpomembnejši del je ravno okusna hrana. Na piknikih gostimo različno število gostov. Čeprav na piknikih izjemoma kuhamo tudi golaž ali kakšno drugo toplo jed, pa so srce in duša piknika jedi z žara. Obstaja veliko receptov za jedi
nih, pravih gurmanskih poslastic.
Kakovost jedi z žara je precej odvisna od ognjišča. Na domačem vrtu uporabljamo zidana ognjišča. Največkrat uporabljamo različne pločevinaste žare z mrežami. Danes imamo že tudi plinske in električne žare. Velikokrat, zlasti na izletih, se obnesejo priročni žari, ki jih naredimo iz kamnov in palic.
Napravimo si lahko tudi priročne hladilnike.
-
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ki je na sporedu v od-
daji 21 232.
Lestvica tega tedna:
L La isla bonita -- Madona
2.	Ja sam za ples — Novi fosili
3.	Moja Majda — Magnet
4.	Let it be — Brit, pomoč
5.	Hold me now — Johnny Logan
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21,69000 Murska Sobota, telefon: 25-577
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA — VAŠ PRIPIS
—Greta GOMBOC------------------------
Dieta je še vedno osnova zdravljenja sladkorne bolezni
(nadaljevanje iz prejšnje številke
Katera živila lahko kupim?
Izbor dietetičnih živil za prehrano diabetikov je v primerjavi z izborom v drugih deželah relativno skromen. Predvsem primanjkuje izdelkov z zmanjšano količino maščob. Kljub temu pa je tudi na našem tržišču mogoče najti izdelke, s katerimi obogatimo in popestrimo prehrano diabetikov.
DIEMON
Diemon je uravnotežena hrana, sestavljena iz različnih instantizi-ranih obljikovih hidratov, beljakovin soje, jajc in mleka, maščob rastlinskega izvora in balastnih snovi pšeničnih otrobov, sadja in zelenjave. Hranilne snovi v tej hrani so v takih količinah in medsebojnih razmerjih, da popolnoma ustrezajo zajnovejši doktrini o prehrani diabetika. Diemon lahko uporablja bolnik za celodnevno prehrano ali pa, kar je pogosteje, lahko z njim nadomestimo živila v enem ali dveh obrokih. Ena vrečka diemona (28 g) nadomesti 1 E iz IV. skupine in 1/2 E iz V. skupine živil iz TABELE ZA MENJAVO ENAKOVREDNIH ŽIVIL.
Diemon izdeluje EMONA:
Diemon — kava
Diemon — vanili
Diemon — nevtral
SLADOLED ZA DIABETIKE
Ljubljanske mlekarne izdelujejo mlečni sladoled za diabetike z va-nilijevo aromo. V tem sladoledu je sladkor nadomeščen s saharinom in sorbitolom, zato ga diabetiki v omejenih količinah lahko uživajo.
PIVIT
Tovana mlečnega prahu iz Murske Sobote (ABC Pomurka) izdeluje PIVIT, to je pinjenec z dodatkom posnetega mleka. Ta izdelek ustreza prehrani diabetikov, saj je biloško zelo bogat, vsebuje pa zelo malo maščob in energije. Ker mlekarska industrija ne proizvaja mlečnih kislih napitkov (jogurt, kislo mleko) iz posnetega ali delno posnetega mleka, je PIVIT za zdaj edini mlečni kisli napitek, ki ustreza zahtevam sodobne dietoterapije.
PUDING ZA DIABETIKE
Diekal—puding vanilin, Podravka
Diekal—puding kakao, Podravka
Diekal—puding limona, Podravka
Diekal—puding jagoda, Podravka
Sladkor v tem pudingu je zamenjan s fruktozo in saharinom, namesto škroba pa je pudingu dodan v večjim meri kot pri standardnem izdelku za zdrave zgoščevalec (balastna snov), ki se ne prebavlja.
MARMELADA ZA DIABETIKE
Marmelada diekal, višnja, Podravka
Marmelada diekal, jagoda, Podravka
Marmelada diekal, marelica, Podravka
Pekmez diekal Podravka
Narejene so s sorbitolom, zato se jih lahko uživa le v omejenih količinah. Diabetik naj dnevno ne bi pojedel več kot 30 g marmelade (2 zvrhani čajni žlički) in še to porazdeljeno na dva obroka, zato marmelado običajno uporabljamo le kot dodatek.
BONBONI diabit, ananas, Pliva
BONBONI diabit, pepermint, Pliva FRCHTOZA (nad. sladkorja) Pliva CEDEVITA napitek Pliva — brez sladkorja DIABETIČNO pecivo Kraš DIABETIČNA čokolada Kraš JUHA, povrtna,-diekal, Podravka JUHA, bistra, diekal, Podravka ČORBA od povrča, diekal, Podravka ČORBA z rižem, diekal, Podravka
Diekal, mešavina pa sojine odreske, Podravka
Diekal, mešavina za krompirjevo testo, Podravka
GRAHAM, pecivo, Sloboda
BETIS, keks, Soko Stark
SOJA, špageti, Žito
DIETHOM, med, Medex
SOJA vita, PIK Bečej
NAREM, tablete, Bayer
SAHARIN, Krka, Novo mesto
PIŠČANČJE hrenovke
SALAMA iz prsovine
KOKO, salama
ŠUM, ananas — oranža
ŠUM, limona
MARASKA, koncentrat sirup
VITA, testenine, Mlinotest
ABC Pomurka-veletrgovina Potrošnik nas je obvestila, da se omenjena živila zaradi relativno manjšega števila potrošnikov prodajajo v naslednjih trgovinah:
Samopostrežba DOM Murska Sobota Samopostrežba blagovni hiši (šoping) Murska Sobota Samopostrežba Rakičan pri bolnici Samopostrežba PARK Murska Sobota
Samopostrežba BLAGOVNICA Murska Sobota.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 23. julija 1987, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Smo iste matere sinovi: kmalu bodo po nas segali le še bogovi	(Karmen K.)
— Pivo naročim, a pene dobim. Krig’lček spraznim, sto jurjev
zgubim.	(Martin M.)
— Tovarišica izguba, so to vaši otroci?
(Avgust F.)
NALEZLJIVE BOLEZNI
NORICE
Norice so nalezljiva bolezen z izpuščaji. Povzroča jih virus, imenovan VZV, pojavljajo pa se zlasti pri otrocih od dveh do desetih let. Po ozdravitvi je človek imun do konca življenja.
Inkubacijska doba noric je 14 do 21 dni od prvega stika z obolelim otrokom. Okuženi v tem času nima nobenih težav. Bolezen nato izbruhne v 36 do 48 urah z glavobolom, rahlim nahodom in izgubo teka. Potem se pojavijo izpuščaji, včasih v dveh ali treh valovih. To so najprej majhne rdeče pike, nato pa mehurčki v obliki bucikinih glavic, polnih svetle tekočine. Izpuščaji včasih prekrijejo samo prsni koš, lahko pa se razširijo po vsem telesu, obrazu in lasišču. Drugi ali tretji dan se mehurčki posušijo in v krastah odluščijo. Običajno za njimi ne ostanejo brazgotine, razen če se bolnik praska in rani.
Kaj storiti?
Ne pomaga noben antibiotik, zlasti pa ne kortizon. Bolnik ne sme zapuščati sobe. Uživa naj lahke obroke in veliko pije. Če ga boli glava, mu lahko damo andol.
Praktični nasveti: Otroku po-
režemo nohte, da se pri praskanju ne rani. Do okužbe lahko pride dva dni pred izbruhom izpuščajev, bolnik pa je kužen še sedem dni po izsušitvi zadnjega mehurčka.
... JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
RECEPT ZA VAS '
BRŽOLICA ESTERHAZY
Bržolo v enem kosu položimo na vročo olje in potisnemo v pečico. Ko spečemo in izvlečemo iz posode, stresemo na isto olje vegetin pripravek, mesni kocki in moko. Dobro zmešamo, zalijemo z nekaj žlicami vode in vinom ter prekuhamo. Nazadnje popopramo in popršimo z limoninim sokom. Pečeno bržolo razrežemo, zrezke pa prelijemo s pravkar pripravljeno omako. Na vsak zrezek položimo kuhano korenje, razrezano na palčice.
Postrežemo s pretlačenim krompirjem, s testeninami ali z rižem. Potrebujemo: 2 mesni kocki, 60 dag bržole, 3 žlice olja, 1 žlico moke, 1 žlico pripravka vegeta, sol, poper, limonin sok in pol decilitra vina.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ŠALJIV MORNARSK OBIČAJ	SPRETEN CIRKUŠKI TELOVADEC'	ČRN POLJSKI PTIČ	KRADUI-VEC, ZMIKAVT	MOŠKO IME	TROPSKI SAD^ ARAŠID	BOLGARSKI SKLADATELJ (GEORGI)
NAUK 0 MORSKI PLOVBI							
MOČAN EKSPLOZIV							
KOLEDAR S PODOBAMI							
GLAS, ZVOK				OKRAJŠAVA ZA NASO VALUTO			
MESTECE V ŠUM ADI JI			OKRAS MESTNIH PARKOV	TALISOVA OSVEŽILNA PIJAČA			
MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH				DIVJA MAČKA PODROČJA POD KANI			
KOPNO V MORJU, REKI ALI JEZERU					KOTOR ZNANSTVE- NA TRDITEV		
RIMSKA 5		DAJALNIK DEL TELESA					
ZNAMENJA KRALJEVSKE ČASTI						IZUMRLI SLOVAN	PEVEC KING COLE
ISLAMSKI POSTNI MESEC							
AVTOR OPERE PRODANA NEVESTA							
FRANCOSKI FILMSKI KOMIK (JACQUES)					NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: hostesa, interes, Dermota, rida, en, ol, Ira, tlaka, E, Lisac, hranivo, nebo, el, iva, krm, kamnina, Alastor.
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STRAN 9
Njiva za kolač kruha — zanimivo, sem si rekla in sprejela predlog, da o tej ljudski povesti pozvem še kaj več. Moj sopotnik in hkrati vodnik (ki me je tudi opozoril na to posebnost v Slovenskih goricah) ni vedel kaj dosti več, zato je bilo to potovanje po lepi vinorodni pokrajini ob 30° C sicer naporno, vendar za oba pustolovsko zanimivo. Vedno znova ugotavljam, kako dobro je včasih zaiti med ljudi in jim prisluhniti.
Je vse resnično ali ne ... kdo ve? Pač se tako govori med ljudmi, zato bomo tudi mi tokrat prenašalci teh govoric.
ZGODBI Z »VRHA« IN »GRABE« V SLOVENSKIH GORICAH
Če pogledate posnetke, lahko vidite, da je nekaj tega tudi res.
Zakaj HUDRIGA propada?
Se imenuje Hujdrega, Hudre-ga ali Hudriga, kakor smo zapisali? Kdor ve, naj nam oprosti napako, v naslednjih stavkih pa bi predstavili žalostno usodo nekoč razkošne in znane vile na vrhu hriba blizu Črešnjevec. Le-ta je baje drugi najvišji hrib v radgonski občini, s katerega se vidi ves nižinski del ob Muri na tej in oni strani državne meje. Na eni od propadajočih sten je tudi znak, ki označuje planinsko pešpot, s prvega nadstropja, ki je zaradi podrte strehe tudi zadnje,
pa veselo raste trava in grmičevje.
»Govorilo se je,« nam je pripovedoval eden izmed delavcev, ki so počivali v času dopoldanske malice v bližnji hiši, »da naj bi Hudrigo pred leti kupila znana slovenska pevka. V resnici je pogodbo podpisal neki profesor iz Maribora, s katerim je takrat živela. To stavbo sta želela podreti in sezidati motel, vendar jima Zavod za spomeniško varstvo tega ni dovolil. Tako zdaj propada. Če bi jo podrli, bi morali sezidati popolnoma enako, to pa je nemogoče. 18. februarja 1985 se je večina porušila, čez
JANEZ MATAJ
OB 40-LETNICI AEROKLUBA MURSKA SOBOTA
eno leto pa še preostalo. Tisto zimo je zapadlo veliko snega, zaradi odjuge je bil moker. Ravno sem šel tam zgoraj mimo, ko se je vse sesedlo,« nam je zavzeto pripovedovala priča. Obvestil je vodilne na Kmetijskem kombinatu, ti pa Zavod za spomeniško varstvo. Videli niso nobenega, da bi kdo kaj pogledal, v kakšnem slabem stanju je sedaj. Dež in sneg pa namakata že spodnje prostore vile, tudi klet je že razpokana. »Vse propada in kazi okolico,« je nadaljeval, kajti porušeno zidovje se vidi daleč naokrog, »ljudje pa se zgražajo.«
In kakšna je bila dosedanja usoda Hudrige? Pred vojno so bila v njej stanovanja, razkošno urejene sobane, ki so si jih nato v času NOB prilastili Nemci in zraven naredili še stolp, saj so s
tega drugega najvišjega hriba lahko nadzorovali celotno pokrajino pod sabo. V petdesetih letih so (tako smo še slišali) hoteli tukaj narediti sindikalne dvo-l rane in pridrli nekaj vmesnih i sten — to je bilo za stavbo usodno, saj je »začela lesti skupaj«. In tako se je zanimanje zanjo poleglo, dokler se ni pojavil kupec. Vmes so jo (predvsem klet) uporabljali tudi mladinci za plese, na hribu pa so vsako leto zakurili kresove.
In sedaj? Obraslo z grmovjem, tramovi trohnijo razmetani ob porušeni stavbi .. K
Njiva za kolač kruha
Ste že slišali, da bi kdo kupil njivo za kolač kruha? Pojdite na izlet po Slovenskih goricah in se zapeljite po številnih »vrhih« Polic. Če boste zapeljali na pra-
Hudriga na enem od zbigovskih vrhov propada; bila bi lahko lepa turistično razgledna točka.
Tudi motorni piloti so odhajali v šole rezervnih starešin vojnega letalstva.
Vodstvo aerokluba je poskušalo določenim dejavnikom predstaviti pridobitev letalstva v Pomurju, ne samo kot športno izživljanje posameznikov, temveč kot letalo, ki je lahko koristno tudi v kmetijske namene. Poskušali so zainteresirati kmetijske strokovnjake, da bi predelano letalo lahko uporabljali za škropljenje kmetijskih površin. Predlagali so, da bi bil aeroklub nosilec tovrstne dejavnosti v Pomurju in širši okolici. Zato pa so bila potrebna večja finančna sredstva. Naleteli so na razumevanje, ne pa na finančna sredstva za realizacijo. (Sedaj, ko je vsakodnevni pojav kmetijskega letala nad Pomurjem nekaj vsakdanjega, vidimo, kako so že takrat letalci pravilno ocenjevali vlogo letala.) Potekali so tudi razgovori, da bi letalo uporabljali v turistične namene. Sosednji aeroklubi so že ob pomoči različnih turističnih organizacij nabavljali turistična letala ter s panoramskimi poleti služili dodatni dinar. Vodstvo je naletelo na razumevanje turističnih delavcev, toda zopet se je zataknilo pri financiranju. To so bili nekateri poskusi vodstva, da bi letalo vključili v komercialne namene, predvsem pa tudi, da bi prišli do dodatnih sredstev. Vzdrževanje letališča, letal in opreme je bilo zelo drago. Letalce je pestilo drago zavarovanje, osebni dohodki profesionalnih delavcev, odplačilo najetih posojil. Križnarju je bilo med njegovim službovanjem omogočeno veliko letenja, predvsem motornega. Zato je dosegal tudi tekmovalne dosežke. Leta 1961 je postal državni prvak v ja-
dralnem letenju ter zasedel 2. mesto na tekmovanju motornih pilotov Jugoslavije.
Kljub dotacijam, ki jih je klub prejemal s strani SZDL, proračunu občine in pomoči občinske ljudske tehnike, je bilo denarja premalo za tekoče potrebe. Kakor že pred tem, se je tudi 1964. leta vodstvo trudilo na vse načine, da zainteresira pristojne dejavnike v ostalih pomurskih občinah za pomoč pri financiranju. Med drugim je bil novembra 1964. organiziran sestanek s predsedniki vseh pomurskih občin. Seznanjeni so bili s problematiko aerokluba, njegovo vlogo tako na športnem področju kot pri vzgoji novih kadrov in vlogi letalstva v Pomurju. Omenjeni sestanek ni prinesel nobenih rezultatov. Bile so le moralne spodbude in nekaj zagotovil, predvsem pa mnenje, da naj soboška občina še podpira dejavnost Aerokluba oz. Pomurskega letalskega centra.
Kljub nerešenemu vprašanju sistemske rešitve financiranja je Aeroklub na druge načine pridobival določena finančna sredstva: z vleko mreže reklamnih sporočil DO, metanjem letakov, avtomobilskimi prevoznimi storitvami in podobno. Tudi na področju turizma so bili dogovori. Moravske Toplice, ki so že privabljale tujce, so bile zanimiva točka tudi za letalstvo. V neposredni bližini Moravskih Toplic so bile velike travnate površine. Letalci so začasno registrirali travnik kot pomožno letališče, ki bi se lahko razvilo oz. opremilo za pristanek manjših turističnih letal. Na tem travniku so soboški letalci z letali tudi pristajali in za goste priredili kratek prikaz letenja in predstavitev letala v turi-
stične namene. Kot že nekoč, se je tudi tokrat zataknilo pri financiranju letala in ureditvi letališča. (Mnenja smo, da je to lahko aktualno še sedaj.) Letala aerokluba so iz dneva v dan starela. Edino stari PO-2 je vztrajno pomagal pri vleki jadralnih letal in skakanju padalcev. Aeroklub med svojim dolgoletnim delovanjem ni imel letalskih nesreč. Toda 1964. leta je v nesreči jadralnega letala Olimpija izgubil življenje dolgoletni član, padalec in jadralni pilot, Miran Šneler. Nesreča je močno odjeknila med člani in tudi med prebivalstvom, kar pa ni vplivalo na letenje in na dejavnost kluba. Saj v letalskem športu kljub budnosti prihaja do nesreč. Da bi nadomestili izpad neuporabnih letal v motorni sekciji, so člani ob podpori kolektivov nabavili novo motorno letalo LIBIS v turistične namene. Prvič po osvoboditvi je aeroklub navezal stike z letalci iz Avstrije in Madžarske. Posebno pa je navdušil na letalskem mitingu, ki je bil organiziran ob 20-letnici kluba, padalec iz Italije, ki je prikazal skok z novim padalom, ki je imelo obliko krila. V okviru tega tekmovanja se je zečelo tudi tradiconalno tekmovanje za Pomurski modelarski pokal, na katerem so tekmovali modelarji iz vse Slovenije. (Škoda, daje z leti to tradicionalno tekmovanje zamrlo.) Razvoj in modernizacija letalstva, posebno v sosednjih aeroklubih, sta prisilila soboške letalce, da so sledili razvoju. Letališče se je moderniziralo.
Njiva v Lastomercih, ki naj bi jo v davnih časih kupili za kolač kruha. Je zato okrogla?
drugi strani hriba pravijo, da včasih samo sedijo in gledajo to čudo,« nam pripoveduje Anton in poseže v zgodovino svoje rod-1 bine. »To gospodarstvo je že od 1861. leta, ena bajta je bila tam dol v grabi, druga pa na drugi strani. Tu se je poročil George Črešnjar, postal vdovec in sel znova poročil. Tako je prišlo skupaj dvoje gospodarstev. Ko orjem s traktorjem, še vidim opeko pa vse tisto od takrat. Po smr-1 ti Georga Črešnjarja pa se je sem priženil Martin Roškar, moj dedek, in od takrat so tu Roškaro-vi. Od koga je bila kupljena ta okrogla njiva, tega ne vem, od ta-' krat je mogoče že dvesto let. Že | od nekdaj se govori, da je bila prodana za pogačo ali kolač kruha. Mogoče zato, ker je tako majhna ali ker je tako okrogla, ne vem.«
KONEC
vega, boste na drugi strani videli zanimivo njivo — okroglo kot kolač kruha. Je bila zares kupljena za kolač kruha, ker je tako majhna, ali pa so ljudje spletli take govorice zato, ker je okrogla, tega ne ve nihče. Toda ... nekaj je na tem. Včasih je bila bolj nepravilne oblike, ko pa so začeli obdelovati polja s traktorji, so začeli orati na okroglo, smo zvedeli pri Antonu Roškarju v Lastomercih, ki je lastnik njive in še 10 hektarjev obdelovalne zemlje. »Ta okrogla njiva meri okrog 25 arov, na njej sejemo koruzo, pšenico ali buče, okrog pa je še nasad ribeza. Sosedje na
Zanimalo nas je, kako orje njivo, s kakšnimi občutki? »Še najbolj lušno je delati na njej,« nam je odgovoril v smehu, »vedno or-ješ okrog in se ni potrebno obračati. Na sredi najprej zorje sin, nato pa orjem jaz okrog. To njivo marsikdo pogleda, in vsak, ki pride z one strani hriba sem, me sprašuje, zakaj je okrogla. Kakor sem slišal jaz od starih ljudi in od očeta, ki je umrl pri 91 letih, je to bilo tako.«
Če tako pravijo stari ljudje, moramo verjeti tudi mi! Če ne verjamete, se o obeh zgodbah prepričajte sami!
Bernarda Peček
 " Rogašovci -----------------------------------———
Priprave na asfaltiranje
Na Goričkem že več tednov pripravljajo za asfaltiranje cesto Ro-gašovci—Kramarovci^Eikšinci. Z utrjevanjem imajo na nekaterih odsekih, kjer je teren bolj vlažen, več dela, porabili pa bodo tudi več gramoza, kot so predvidevali.
Modernizacijo te okrog sedem kilometrov dolge ceste financirajo z denarjem iz krajevnega in občinskega samoprispevka.
2
PETER NOVAK
Do Severnega rta in nazaj
Prvič, odkar smo na poti, je skozi raztrgane oblake posijalo sramežljivo sonce. Z Baltika je močno pihalo, kar nam je dalo jasno vedeti, da to ni topli Jadran. Temnomodro vodovje je bilo ob obalo, na peščenih sipinah pa so se sprehajali kljunati prebivalci baltiškega rezervata. Galebi so se očitno veselili močnega vetra in delali na nebu drzne akrobacije.
V pristanišču Puttgarden je bilo živahno. Promet je poteka! hitro, brez kakršnih koli zastojev. Mi smo sklenili tu v bližini prenočiti. Bila je namreč sobota in zaradi povečanega prometa ob koncu tedna so tudi tarife višje. Križarili smo po otoku in iskali primerno mesto za prvo noč na obali Baltika. Cel otok, vse do obale, kjer so ptičji rezervati, je bi! zasajen z ječmenom, pšenico in sojo. Travniki pa so bili zagrajeni z žico in na njih se je pasla živina. Torej za primerjavo; otok, po velikosti enak površini Prekmurja, je tako obdelan in zasejan, da ne najdeš na njem prostora za navadno gradbeno parcelo. Potem se pa spomniš, koliko zemlje počiva pri nas čez leto, in postane ti jasno, zakaj je treba nekatere kmetijske pridelke uvažati. Na zahodnem delu otoka smo se zmuznili med manj prometno pot in ograjo na trimetrski pas. Veter nam je pošteno gode! saj smo z največjo muko postaviti šotor, pospremili sončni zahod in ob simfoniji vetra drug za drugim zadremali.
Na sončnem Danskem
Dosti sem slišal o sončnem Danskem in glej, pravo sončno nedeljsko jutro nam je vlilo novo korajžo. Navsezgodaj smo se vkrcali na ladjo Princ Henrik, samo mi ni bilo jasno, če je bit ta princ nemški ali danski. Čez poldrugo uro smo zagledali peščene sipine danske obale. Prišli smo v mesto Rodbyhavn. To je bila naša prva vožnja z ladjo, le-ta pa niti ni bita majhna, saj je z nami potoval tudi vlak, ki je kar zapeljal v ladijski trup. Pri izkrcavanju smo imeli nekaj težav, ker si nismo točno zapomnili, kje smo pustili avto. Razkropili smo se in se naš H šele na carinski kontroli. Naprej smo torej potovali po Danski. Pokrajina nas je rahlo spominjala na Prekmurje. Radovedno smo se razgledovali po valovečih poljih, zasejanih z ječmenom in pšenico, in delali primerjavo z našimi njivami. Zdaj smo bili na otokih Lollandu in Faistru, ki ju loči te ozek kanat. Slednji pa je povezan s 3211 metrov dolgim mostom s Sjdl-tandom. Na njegovi vzhodni obali leži tudi dansko glavno mesto Ko-benhavn. Največje dansko ozemlje predstavlja polotok Juttandija. Zanimivo pa je, da je na otokih rodovitne/ša zemlja in so zato tudi gosteje naseljeni. Vsa večja mesta ležijo na vzhodnih obalah. Deželo torej sestavljajo številni otoki in otočki. Nizko gričevje se menjava z lepo obdelanimi ravnicami. Z vsakega večjega grička je vidno morje. Za deželo bi lahko rekli, da je med vodilnimi kmetijskimi deželami v svetu. Odlikujeta jo odlično urejeno zadružništvo in visoka stopnja ljudske kulture. Največjega pomena so živinoreja in pa mleko in mlekarski izdelki. Ponašajo se lahko tudi z največjimi hektarskimi donosi žitaric. To zavidljivo raven so Danci dosegli v žilavi borbi z ne preveč darežljivo naravo. Mnogo močvirij in neizkoriščene zemlje so spremenili v plodna tla. Kaj bi
Danci šele naredili iz naše Vojvodine? Gotovo jim vrane in sneg ne bi pobirali pridelka. Danci se zavedajo, kaj pomeni zemlja za narod in kaj je izvor blaginje. K temu je pripomogla tudi izobrazbena sestava prebivalstva. Vsak kmet konča strokovno šolo in se potem prek ljudske univerze izobražuje naprej. Vsaka kmetija ima tudi obvezno knjižnico.
Čimbolj smo se bližali Kobenhavnu, tem bolj smo spoznavali prijetno deželo. Griči se dvigajo med nižinami. Vsa je posejana z lepimi,
Andersenova hiša v Odensseu.
zgledno urejenimi kmetijami. Obdajajo jih sončne livade in travniki, kjer se pase krasna živina. Pokrajino oživljajo vetrnjače; nekoč so vrtele mlinske kamne, danes pa smotrno pridobivajo električno energijo. Med njivami pa se vijejo lepe ceste, po katerih se Skandinavci selijo na jug, radovedni Evropejci pa v Skandinavijo.
Morska deklica
V zgodnjem popoldnevu smo dosegli dansko prestolnico. Prijetno velemesto. Nizke zgradbe z rdečimi strehami dajejo mestu poseben pečat. Je dobesedno prepredeno z zelenimi parki in vodometi, vmes pa se vijejo kanali, po katerih drsijo turistični čolni. Že prvi dan sem dobi! vtis, da so Danci vneti kolesarji. Nisem se zmotil. V glavnem mestu je v vsakem trenutku na cesti več koles kot avtomobilov. Na cesti je tudi poseben prometni režim, gotovo se ne vozi vsak drugi po pločniku, kot je to v Soboti. Čeravno so ti kolesarji disciplinirani, smo se mi raje umaknili v zeleni park ob obali. Nedeljsko sonce je le še medlo obsvet-Ijevalo daljne pristaniške zgradbe. Nekaj žarkov pa je še obsijalo bronasti kip klečeče mladenke na skali v morski plitvini. Takoj mi je postalo jasno, da to ne more biti nihče drug kot morska deklica. Bila je tarča mnogih fotoaparatov, tudi mi si nismo mogli kaj, da ne bi storili enako. Skoraj po naključju smo našli morski biser Kattegata, — ožine med Dansko in Švedsko.
Našo radovednost pa je še posebej pritegnila poljska ladja Pan-zo/t, ki naj bi vozila na liniji Šwinoujšcie—Kbbenhavn. Tu pa so se dogajale čudne stvari. Nekaj poljskih potnikov ali turistov se je vračalo iz mesta z nakupljenimi rečmi. Ko pridejo v pristaniško cono, nad katero naj bi imeli kontrolo Poljaki, tako smo si pač razlagali položaj, se ob njih ustavi vozilo poljskih varnostnih organov, očitno so bili ti s poljske ladje. Sledi hitra akcija. Izstopijo trije civilisti. Vnel se je prepir, nakar civilisti tem turistom oziroma potnikom nasilno odvzamejo vso prtljago in se vrnejo — organi oblasti z vozilom, ostali pa peš na ladjo. Kaj se je potem dogajalo, ne vemo. Gotovo pa je, da si državljani realnega socializma ne bi smeli privoščiti stvari iz gnilega kapitalističnega sveta. Ta neljubi dogodek nam je malo zameglil sijaj morske deklice.
Iz Kobenhavna smo vseeno odnesli več lepih kot slabih vtisov. Mudilo se nam je naprej, na obalo Švedske. Nestrpni smo že postajali in radovednost nas je gnala naprej, kaj neki se skriva za blaginjo te bogate dežele. So mar tudi tu luknjaste ceste, ali so sploh v tej deželi kaki problemi. Odgovore na taka in podobna vprašanja smo dobivali postopoma. Zapuščali smo deželo Dansko in se v mestu Helsingfors vkrcali na manjšo ladjo, vendar dovolj veliko, da je v njen trup zapeljal vlak. Vožnja je trajala manj kot uro, sicer pa je ožina Kattegata med Švedsko in Dansko široka le nekaj kilometrov. Tu je zmeraj živahno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 16. JULIJA 1687
šport
ŠPORTNI RIBOLOV
Miro Matjašec državni prvak
V Bezdenu pri »omborju je bilo državno prvenstvo v športnem ribolovu in castingu za člane in članice. V castingu je Slovenija, za katero so nastopili tudi trije Pomurci (Matjašec, Domjan in Božič) zasedla drugo mesto. Med posamezniki pa je zmagal Miro Matjašec (Radgona) in postal državni prvak, njegov kolega Milan Domjan pa je bil drugi, Mirko Bažič (Ljutomer) pa je zasedel štrinajsto mesto. V troboju je Slovenija zasedla drugo mesto, med posamezniki pa je bil Robert Balažič (Ljutomer) druei.
---STRELSTVO------------------------------
NORŠINCI ČETRTI
V Rečici pn Laškem je bilo tretje kolo tekmovanja republiške lige v streljanju z malokalibrsko puško. Strelci Noršinec šo nastreljali 700 krogov, osvojili 11 točk in zasedli peto mesto. Najboljši v ekipi je bil Janez Horvat z 238 krogi pred Štefanom Balaškom, 233, in Brankom Bukovcem, 229 krogov. Po treh kolih je ekipa Noršinec z 2080 krogi in 32 točkami na solidnem četrtem mestu med petnajstimi ekipami.
ORMOŽ PRED LENDAVO
V počastitev dneva borca je bilo tekmovanje v streljanju z MK puško za pokal ZZB NOV Murska Sobota. Sodelovale so mladinske reprezentance občinskih strelskih zvez. Ekipno je zmagal Ormož z 840 krogi pred Lendavo 770, Mursko Soboto 715 in Ljutomerom 701 krog. Med posamezniki je bil najboljši Stanič (Ormož) z 235 krogi pred Kosijem (Lendava) 224 in Vočancem (Ormož) 221 krogov.
F. Matko
Uspelo tekmovanje v Gančanih
Na strelišču v Gančanih je bilo tekmovanje v streljanju z MK puško, ki sta ga pripravili SD Štefan Kovač Beltinci in SD Gančani. Sodelovala pa je tudi KO ZRVS Beltinci.
Za naslov najboljši v SD Gančani je pri pionirjih zmagal Žižek s 66 krogi pred Vidonjo, 35, in Horjakom, 18. Med mladinci je bil najboljši Rebrica z 68 krogi pred Erjavcem, 66, in Žižkom, 58. Pri članih pa je bil prvi Balažič z 88 krogi pred Puckom, 85, in Žaligom, 83. V SD tefan Kovač Beltinci je pri mladincih zmagal Pal z 59 krogi pred Miki-čem, 58, in Koširjem, 52. Med člani je bil najboljši Šajher s 83 krogi pred Matkom, 83, in Kociprom, 76 krogov. Skupna razvrstitev za KO ZRVS Beltinci: 1. Balažič (Gančani), 88, 2. Pucko (Gančani), 85 in 3. Šajher (Beltinci), 83 krogov.	Filip Matko
--DOKLEŽOVJE------------------------------
---NOGOMET-----------------------------------
Željezničar premočan nasprotnik
Nogometaši sarajevskega Željezničarja, člana prve zvezne lige, ki se v Murski Soboti pripravljajo za novo tekmovalno sezono, so odigrali prijateljski tekmi z novim članom pomurske lige Dokležovjem in soboško Muro. Srečanje v Dokležovju seje končalo z zmago Sarajevčanov 1:8. Strelci golov so bili: Karamehmedovič 3, Kovač, Jurišič, Ninkovič, Stojanovič in Mioč po enega za Železničarja ter Slavic za Dokležovje. Sodil je Abraham iz Murske Sobote. Tekma med Muro in Železničarjem pa se je končala z 0:5. Gole so dosegli: Curie 2 ter Sliškovič, Vujičevič in Bahtič po enega. Sodil je Karoli iz Gederovec.
ČEPINCLD. SENIK 3:2
V okviru obmejnega sodelovanja med Slovenci iz Porabja in športniki iz soboške občine je bila v Cepincih prijateljska nogometna tekma med moštvoma Dolnjega Senika in Cepinci. Zmagali so domačini. Strelci golov pa so bili: Črnko, Ostrič in Gorza za Čepince ter Trajber in Medeni za Dolnji Senik. Srečanje je bilo prisrčno in je ponovno potrdilo, da si prebivalstvo na obeh straneh meja želi prijateljstva in sodelovanja. Povratno srečanje bo 25. t. m. v Dolnjem Seniku.
---HOKEJ NA TRAVI—--------------------------_
MADŽARI VRNILI OBISK
V murski Soboti so gostovali hokejisti SC Godollbja z Madžarske, petouvrščene ekipe prve madžarske lige. Soboški hokejisti so prvo tekmo dobili s 4:1 (Časar 2, Bukvič in Čerpnjak), drugo pa igrali neodločeno 5:5 (Časar 3, V. Zelko in Črnko). S tem so madžarski hokejisti vrnili obisk Sobočanom.	L. Z.
KOŠARKA
Mednarodni turnir paraplegikov
V Murski Soboti bo od 26. do 27. septembra velik mednarodni turnir v košarki za paraplegike. Na turnirju, ki ga organizirata Zveza paraplegikov Slovenije in pomursko društvo pod pokroviteljstvom nekaterih delovnih organizacij Pomurja, bodo sodelovale reprezentance Madžarske, Poljske, ČSSR, Dunaja (Avstrija), Ravensburga (ZRN), Vojvodine, Hrvaške in Slovenije. V ta namen je bil že imenovan organizacijski odbor, ki ga kot predednik vodi Bela Banfi
ROKOMET
Spremembe pri Polani
Rokometašice Polane iz Velike Polane, ki predstavljajo Pomurje v slovenski ligi, so minulo tekmovalno sezono končale na desetem mestu z osvojenimi 12 točkami. S tem so dosegle zaželeni cilj, da obdržijo status slovenskega ligaša, čeprav bi njihova uvrstitev lahko bila tudi boljša, saj so nekaj tekem izgubile povsem po nepotrebnem. To še posebej drži za srečanji z mariborskim Branikom in ljubljansko Olimpijo. V tem času, ko so dekleta mirovala, je prišlo pri RK Polana do nekaterih sprememb. Dosedanjega trenerja Vlada Roškarja, ki je več let uspešno vodil ekipo, je zamenjal mlad in ambiciozen učitelj telesne vzgoje ter
fan Žerdin, tehnični vodja pa je postal Matjašec. Želja vodstva in igralk je, da bi Polana tudi v novi sezoni igrala tako, da bi se obdržala v ligi.
Poleg Polane v slovenski ligi sta v drugi republiški ligi nastopali še ženski ekipi Beltinke iz Beltinec in Radgone. Medtem ko sta bili po prvem delu v sredini lestvice, se je stanje v nadaljevanju spremenilo. BeT tinka, ki jo vodi kot trener Jože Horvat, se je s 17 točkami prebila na četrto mesto, ekipa Radgona, ki jo vodi igralka Tatjana Petek, pa je zdrknila na zadnje mesto z 9 točkami. Radgončanke bi kljub pomanjkanju kakovostnih igralk lahko dosegle nekoliko več. Vsekakor
NOVI KLUBSKI PROSTORI
Nogometaši Dokležovja, ki so v minuli tekmovalni sezoni prepričljivo zasedli prvo mesto v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in postali novi član pomurske lige, so dobili lepe nove klubske prostore, s kakršnimi se lahko pohvali malokateri klub v Pomurju. Tako so rešili enega največjih problemov, saj so doslej morali prvenstvene tekme igrati na tujem igrišču.
Nove klubske prostore, ki so jih zgradili v enem letu in so vredni okrog 15 milijonov dinarjev, so v glavnem zgradili s prostovoljnim delom in prispevki občanov. Pri tem pa so jim tudi pomagali krajevna skupnost in nekatere delovne organizacije. Tako so nogometaši Dokležovja letos dosegli dva pomembna uspeha — uvrstitev v pomursko ligo in nove klubske prostore.
Foto: F. Maučec
II. SRL — vzhod — ženske						
Končna lestvica Šmartno	18		17	0	1	414:313 34	
Drava	18	16	0	2	433:301	32
Zagorje	18	11	0	7	384:308	22
BELTINKA	18	8	1	9	401:414	17
Fužinar	18	7	1	10	350:366	15
Brežice	18	6	2	10	332:361	14
Lisca	18	5	3	10	372:399	13
Radeče	18	6	1	11	304:368	13
Rače	18	5	1	12	412:454	11
RADGONA	18	4	1	13	335:432	9
II. SRL - vzhod — moški
Končna lestvica					
BAKOVCI	16	13	2	1 549:379 28	
Branik	16	12	1	3 452:380 25	
V. Nedelja	16	10	2	4 407:354	22
Ormož	16	10	1	5 337:302	21
KROG	16	7	2	7 405:377	16
Šempeter	16	6	0	10 395:402	12
TOKO	16	5	0	11 358:413	10
Drava (— 1)	16	4	2	10 350:402	9
RADGONA(-	1)				
	16	0	0	16 325:479	0
SRL — vzhod — mladinke
Končna lestvica						
Velenje I	14	12	0	2	354:199 24	
POLANA	14	12	0	2	306:211	24
Branik	14	10	0	4	251:181	20
Šmartno	14	10	0	4	253:189	20
Velenje II	14	4	1	d	207:247	9
Drava	14	4	0	jo	185:259	8
Rače	14	1	2	11	185:281	4
Fužinar	14	1	1	12	153:309	3
KADETSKA NOGOMETNA LIGA
Skupina A
Mura	10	9	1	0	70:13	19
Rakičan	10	5	2	3	39:23	12
Tišina	10	3	2	5	26:28	8
Cankova	10	3	2	5	30:41	8
Puconci	10	3	1	6	15:53	7
Bakovci	10	3	0	7	33:55	6
skupina B						
Veržej	10	8	1	1	36:5	17
Ljutomer	10	8	0	2	43:11	16
Dokležovje	10	5	1	4	39:29	11
Beltinka	10	3	1	6	27:46	7
Lipa	10	3	I	6	22:41	7
Čarda	10	1	0	9	18:53	2
---MALI NOGOMET------------------------
ZMAGALI DOMAČINI
Nogometni klub Gančani je pripravil turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 17 ekip'. Zmagala je ekipa iz Gančan pred Ren-kovci in Staro-Novo vasjo.
Rokometašice Polane iz Velike Polane, ki so v minuli sezoni nastopale v slovenski ligi. Stojijo od leve: Roškar (trener), Laslo, Gam Vugrinec, Virag, Sernek in M. Hozjan. Čepijo: Hajdinjak, Vrl -čič, S. Hozjan, Horvat in Kavaš.
dolgoletni igralec Boris Žalik. Klub je zapustila vratarka Vrbančiče va in se vrnila v matični klub Radgono, nekaj igralk bodo vključili v prvo ekipo iz mladink, ki so uspešno tekmovale v slovenski ligi — vzhod, kjer šo zasedle drugo mesto, računajo pa tudi, da se bo »aktivirala« tudi katera od igralk, ki je že igrala v klubu. Izvolili so si tudi nov upravni odbor, ki ga kot predsednica vodi dolgoletna igralka Terezija Donko, tajniške posle bo opravljal Šte-
Foto: F. Mar
pa od obeh ekip lahko v p. hodnje pričakujemo več, zlata če se bodo lotili še načrtnejšega dela. Sicer pa tako v m škem kot ženskem rokometu Pomurju obstaja velika vrz , saj nimamo organiziranega pomurskega ligaškega tekmovanja, kjer bi se lahko kalili no .; rokometaši in rokometašice ter odkrivali talenti, ki jih goto' ne manjka tudi izven rokometnih središč, na podeželju.
Feri Maučt
V NEDELJO NA TIŠINI
PRVE KMEČKE IGRE
Športno društvo v KS Tišina, sekcija za rekreacijo in množič est, organizira pod pokroviteljstvom KZ Panonke in KG Rakičan ve KMEČKE IGRE — turistično-športno prireditev. Igre bodo v t ie-Ijo, 19. julija 1987, ob 10. uri pri Osnovni šoli Tišina. Namen kme tih iger je prikazati stare kmečke običaje, kot so žetev s srpi, klep je kos, žetev s kosami in malice ob žetvi, zlaganje snopov v križe ir rahljanje strnišča, sestavljanje domačega voza z lestvami, nalaganje snopja ter prevoz s kravjo in konjsko vprego, mlatenje s cepmi ir taro mlatilnico, zlaganje »oslice«, čiščenje zrna z »binton« in dre mi pripomočki. Pripravili pa bodo tudi razstavo domačih jedi, ki j: o mogoče pozneje tudi kupiti. Organizatorji pričakujejo, da si bo p az starih kmečkih običajev ogledalo tudi večje število ljudi iz vsega o-I murja.	F 4

30 LET HOKEJA NA TRAVI V POMURJU
1"” PRVIČ SODELOVALI IN POSTALI REPUBLIŠKI PRVAKI
Hokej na travi se kot nova športna panoga v Pomurju pojavi leta 1956, vendar to ni bila prava igra, kajti mladi še niso imeli prave žogice in palic, temveč so uporabljali žogico iz cunj, namesto palic pa ročaje metel. Samo leto kasneje pa so dijaki soboške gimnazije že dobili prave palice in pridno vadili pod vodstvom profesorja Evgena Titana, ki je novo igro prinesel iz Beograda, kjer je hokej na travi igral kot študent. Najprej je hokej na travi kot panoga deloval v okviru športnega aktiva soboške gimnazije (ŠAG), priključili pa so se tudi nekateri člani Partizana. Istega leta je prišlo tudi do združitve dijakov—hokejistov ŠAG in ESŠ. Soboški hokejisti so tako leta 1957 pod imenom sekcija Partizana prvič sodelovali na četrtem republiškem prvenstvu v hokeju na travi in na veliko presenečenje osvojili prvo mesto in naslov republiškega prvaka s 5 točkami pred Kladivar-jem, 4, Senovim, 3, in Mariborom, brez točke. Za ekipo soboškega Partizana so igrali: Cam-plin, Močan, Kokalj, Tuš, Feher, Miloševič, Šefer, Ludvik Nemeš, Štefan Nemeš, Kološa, Tomac, Jože Kovač, Janez Kovač in Titan. Ta nepričakovani uspeh je dal nove pobude in navdušenje
med naraščajniki je bilo vse večje, tako da so z najrazličnejšimi pripomočki igrali hokej poleti na travnikih, pozimi na ledu. Ekipa soboškega Partizana je tudi leta 1958 na petem prvenstvu Slovenije postala republiški prvak s 5 točkami pred Mariborom, 3, ter Senovim in Kladivarjem, po 2 točki. Istega leta je bila tudi prva pionirska tekma v Sloveniji med pionirji Partizana in osemletko. Sobočani pa so tudi prvič sodelovali na devetem državnem prvenstvu, vendar so bili Marathon, Mladost in Elektrostroj premočni nasprotniki in so vsa tri srečanja izgubili: Zaradi nekaterih nesoglasij med ljubljansko podzvezo in Mursko Šoboto je v letih 1959 do 1961 v hokeju na travi v Sloveniji nastal določen zastoj, saj ni bilo prvenstev. To športno panogo pa so v Pomurju igrali naprej in naposled ustanovili štiri ekipe: ŠŠD ESŠ, Partizan Lendava, Partizan Beltinci in ŠŠD Elan, hkrati pa pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti odbor za hokej na travi, ki se je kasneje preimenoval v podzvezo, in strokovni odbor pri OBZTK Murska Sobota. V tekmovalni Sezoni 1961/62 je bilo organizirano tudi prvo prvenstvo Pomurja, kjer so sodelovale vse štiri ekipe. Na-
slov prvaka je osvojila ESŠ brez poraza z 12 točkami pred Partizanom Beltinci 7, Partizanom Lendava, 5, in Elanom Murska Sobota, brez točke. V tem času je bilo organizirano tudi tekmovanje v zahodnem delu Slovenije — Zasavju. Za naslov prvaka Slovenije sta se srečali moštvi Celja, prvak Zasavja, in ESŠ, Prvak Pomurja. Obe srečanji so dobili Celjani ter tako osvojili naslov republiškega prvaka. Srečanje reprezentanc Pomurja in
Hokejisti Murske Sobote — prvak Slovenije 1957. Stojijo od leve: Jože Močan, Milan Tomac, Janez Kovač, Tonček Camplin, Jože Feher, Evgen Titan in Stevo Dozet. Čepijo: Herbert Šefer, Rudi Kokalj, Jože Kovač in Mirko Tuš.
Zasavja pa se je končalo z zmago Pomurcev z 2:1. Tudi na drugem pomurskem prvenstvu je naslov prvaka osvojila ekipa ESŠ z 11 točkami pred Beltinci, 4, Lendavo, 3, in Elanom, brez točke, vendar pa ni sodelovala na devetem republiškem prvenstvu. Sicer pa je Strokovni odbor za hokej na travi Murska Sobota leta 1963 organiziral sodniški tečaj in Pomurje je dobilo prve hokejske sodnike, od katerih sta pozneje dva postala zvezna sodnika.
Leta 1964 sta prenehali delovati moštvi beltinskega in lendavskega Partizana. Na novo pa sta bili ustanovljeni moštvi pri SŠTV Murska Sobota in Partizanu Tišina. Tako so tudi na tretjem prvenstvu Pomurja sodelovale štiri ekipe. Tretjič zapored je naslov pomurskega prvaka osvojila ekipa ESŠ, ki je na prvenstvu Slovenije zasedla drugo mesto, saj je v finalu izgubila s Celjem z 1 .-0. Hokejisti ESŠ so se kot druga ekipa udeležili državnega prvenstva, kjer pa so na treh tekmah zbrali le točko. Neodločeno so igrali s Čukaričkim (1:1). Najboljša pomurska ekipa, ESŠ, ki je zmagala tudi na turnirju v Murski Soboti ob 15-letnici hokeja v Sloveniji in bila štirikrat pomurski prvak, je leta 1965 razpadla in nekateri igralci so se vključili v ekipo SSTV Murska Sobota. Na novo pa sta bili ustanovljeni moštvi v Lipovcih in Gornji Radgoni. Peto pomursko prvenstvo so osvojili hokejisti SŠTV s 13 točkami pred Enotnostjo (prej Elan), 10, Lipovci, 8, Tišino, 5 in Radgono, 4 točke.' Na enajstem prvenstvu Slovenije so zopet zmagali hokejisti Celja, SŠTV Murska Sobota pa je bila druga..Celjani so bili boljši tudi v pokalnem tekmovanju. Moštvo
SŠTV je sodelovalo tudi na državnem prvenstvu, vendar je vsa tri srečanja izgubilo.
LIPOVCI MLADINSKI PR VAK JUGOSLAVIJE
F Pomurju dajejo vedno večj poudarek vzgoji mladih hokej: stov. Največ so dosegli v Lipo: cih, kjer so igrali v pionirski mladinski in članski konkurenc:
Za največje presenečenje pa so poskrbeli mladinci Lipovec, kis leta 1966 postali državni mla dinski prvaki. Na sedmem pr venstvu Jugoslavije so si najvišj naslov priborili v srečanjih Concordijo (0:6), Marathonor (2:2) in Elektrovojvodino (Odi)
Sicer pa so bili hokejisti Lipove tega leta drugi v Sloveniji in Pomurju v članski konkurenci, me pionirji in mladinci pa osvoji naslov pomurskega prvaka, pionirski konkurenci so v fina premagali Rogašovce z 9:2, mladinski pa Enotnost s 4:
Mladinci Lipovec pa so bili tu prvaki Slovenije — v finalu premagali Partizan Celje Gab je s 3:0. V Lipovcih je tako hok na travi pritegnil staro in mladi vsi pa so bili ponosni na dose: ne uspehe.
(nadaljevanj
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STR 1
samozaščita, varnost, obramba
Naftarjem gasilska priznanja
Gasilci Ine Nafte Lendava letos praznujejo 40-letnico gasilstva in 30-ietnico poklicnega gasilstva v delovni Organizaciji. Na ta pomembna jubileja so se pripravljali že v lanskem letu, še posebej pa v začetku tega leta. Industrijsko gasilsko društvo, ki je edino poklicno v Pomurju, je dobilo ob svojem prazniku republiško gasilsko priznanje. Za posebne zasluge na področju gasilstva so republiško priznanje prejeli gasilci: Ignac Prendl, Stefan Horvat in Franc Gaz-dag. Več gasilcev bo dobilo občinsko gasilsko priznanje, 15 gasilcev pa je prejelo društveno priznanje. Gasilska poklicna enota Ine Nafte je zaslužna tudi za razvoj gasilstva v občini, saj njeni člani pomagajo vaškim društvom, občinski gasilski zvezi, s svojo sodobno opremo pa so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi drugim ob požaru in drugih nesrečah.
Jani D.
Za oskrbo s pitno vodo za mesto Lendava in okolico skrbi komunalno podjetje, ki ima s tem opravilom večkrat veliko težav. Naglo povečanje potreb po zdravi pitni vodi povzroča nemalo težav, ki terjajo, da se o oskrbi z vodo zelo podrobno pogovori in ukrepa. Iz obstoječega črpališča v Lakošu se oskrbuje 3380 mest, kar pomeni približno 16 tisoč porabnikov. Zaradi sedanjega občasnega pomanjkanja vode ter načrtovanih potreb do leta 2000 (70 litrov na sekundo) je potrebno zgraditi novo črpališče. Prve raziskave so pokazale, da je takšna možnost blizu Gaberja.
Ostali del občine se oskrbuje s pitno vodo iz vaških vodovodov, razen naselij Žitkovci, Kamovci, Genterovci in Brezovica, ki se odskrbujejo iz lastnih vodnjakov
Poleg doslednega upoštevanja prometnih predpisov in obzirne vožnje bi morali lastniki koles z motorjem storiti več tudi za zavarovanje svojih vozil. V prvi vrsti gre za zavarovanje pred krajo, saj so kolesa z motorji prav pogosto odtujena. Kolo z motorjem vedno zaklepamo (najboljša je pletenica s cilindrično ključavnico), oziroma priklepajmo na kakšen objekt (ograja, drevo itd). Nikoli ge za
KROG
Šestdeset let gasilstva
Gasilsko društvo Krog je S. julija proslavilo 60-Ietnico obstoja. Kot je povedal predsednik Adolf Gomboc, je društvo zdaj dobro opremljeno, imajo člansko, žensko in mladinsko desetino, kmalu pa bodo sestavili še desetino pionirk in pionirjev. Za njihovo usposabljanje so mentorja že izbrali.
Na nedeljski slovesnosti, ki so jo popestrili s pestrim kulturnim programom, je društvo prejelo visoko priznanje — plamenico II. stopnje, Franc Kreft pa priznanje za 60 let dela v društvu.
F. K.
vodnogospodarsko '°šd . .
“	 marJDOrnso/.o	murska sobotah, o.
Vodnogospodarsko podjetje Maribor, tozd Vodnogospodarska enota Mura, Murska Sobota
PONUJA gasilskim in športnim društvom
možnost dodatnega vira zaslužka za svojo dejavnost s košnjo trave na brežinah potokov v Pomurju z ugodnimi pogoji.
Zainteresirani naj se javijo na upravi tozda v Murski Soboti, Ciril-Metodova 34, ali po telefonu št. 21-670 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
DO SMRTI POVOZIL PEŠCA
Po podatkih Uprave za notranje zadeve je bilo v minulem tednu na naših cestah 12 prometnih nezgod, v katerih je 8 ljudi dobilo lažje ali težje telesne poškodbe, ena oseba pa je poškodbam podlegla. Za večino prometnih nezgod sta vzrok neprimerna hitrost in vinjenost voznikov.
NEVARNO PREHITEVANJE
6.	julija se je zgodila prometna nezgoda izven Veržeja. Proti Križevcem je peljal tovorni avtomobil Štefan Vi-gali iz Kroga. Dohitel je delovni stroj za asfaltiranje, ki ga je vozil Aleksander Šarkezi iz Serdice. Vigali je začel prehitevati, ne da bi se prepričal, če je varno. Ko mu je nasproti pripeljal z
osebnim avtomobilom Franc Šinigoj iz Avstrije, je Vigali to prepozno opazil in zadel delovni stroj za asfaltiranje, od tod pa ga je odbilo še v osebni avtomobil. Škode je za 3 milijone di-natjev.
TRČIL v drevo
10. julija je po Noršinski cesti v M. Soboti z neprimerno hitrostjo in domnevno vinjen peljal osebni avtomobil Bojan Koder iz M. Sobote. Izven naselja je zapeljal v jarek, trčil v drevo in se hudo poškodoval; škode je za milijon dinarjev.
POVOZIL PEŠCA
10. julija seje po lokalni cesti iz Lipe proti Beltincem peljal z osebnim
Delovna organizacija za komunalo in storitve Komgrad Ljutomer po sklepu delavskega sveta ponovno
OBJAVLJA
DRAŽBO
RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV
— bomag BW 90
— servisno vozilo kombi IMV 2200 D
50.000,—
750.000,—
Rabljena osnovna sredstva so na ogled pri skladišču DO v Gro-smanovi ulici vsak dan od 6. do 14. ure.
Dražba bo 20. 7. 1987 ob 7.00. Interesenti morajo uro pred začetkom licitacije vplačati varščino na blagajni DO v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora plačati tudi pripadajoči prometni davek.
Slabo varovani izviri pitne vode
ali lastnih vodovodov. Po podatkih iz lanskega leta se v občini Lendava iz javnega vodovoda oskrbuje 85 odstotkov prebivalstva, lastnih vodovodov 7,4 odstotka, s studenčnico 3,6 in iz vodnjakov 4,8 odstotka. Zaradi nekaterih nerešenih zakonskih regulativ so vodovodni objekti stalno ogroženi. Pri večini vaških vodovodov obstajajo le najožji zaščitni pasovi z ograjo. Takšno stanje je seveda nezadostno, saj ne varuje podtalnice pred zunanjimi vplivi. Kaj bi bilo, če bi nam vodo kdo zastrupil ali pa bi med poplavami v vodnjak pritekla oporečna voda? Ali je kdo o tem razmišljal? Ob vaških vodnjakih bi morali postaviti vsaj tri zaščitne pasove, aktivirati pa bo potrebno zdravstveno službo. Nedavni pregled vaških vodovo-
ZA VARNOST LAHKO STORIMO SE VEC
daljši čas ne puščajmo brez nadzora, nikakor pa naj ne ostaja na ulici ali dvorišču čez noč. Poleg teh ukrepov pa je priporočljivo tudi zavarovalniško zavarovanje kolesa z motorjem, ki ga vozniki koles z motorjem prav redko sklenejo. Zavarovana skupnost Triglav ponuja dve vrsti zavarovanja, ki se v bistvu ne razlikujeta od avtomobilskega zavarovanja.
Najprej gre za tako imenovano zavarovanje proti tretji osebi, druga oblika zavarovanja pa je po
polni kasko, pri njem pa zavaro-
dov je pokazal, da so nekateri zelo zapuščeni da je v črpališče omogočen dostop vsem, tudi nepoklicanim. Mar se ne zavedamo, da je kakovost vode odvisna od čistoče okolja, v katerem je črpališče. V lanskem letu je nekaj analiz pokazalo, da vedno ne pijemo povsem neoporečne vode.
Res da je poostrena kontrola marsikje popravila stanje, toda to bi moralo biti naše vsakdanje življenje, saj vendar z vodo živimo in torej ni vseeno, kakšno pijemo. Varovanje zalog pitne vode mora postati skrb slehernega občana. Vaške vodovode bo potrebno čim prej zaščititi z ustreznimi zaščitnimi pasovi. Da se bo to res zgodilo, bo potreben tudi ostrejši nadzor.
Jani D.
valnica krije škodo, ki je nastala zaradi prometne nesreče.
Glede na škodo, ki jo lahko povzročimo v prometni nesreči s kolesom z motorjem, se zavarovanje izplača.
Zavarovanje kolesa z motorjem je stvar, za katero bi se morali starši odločiti že ob nakupu kolesa z motorjem za svojega nadobudneža, na katerega velja tudi sicer večkrat pogledati, ko prvič postane motorizirani udeleženec v
prometu.
IV tišinskem parku je bila v nedeljo, 5. julija gasilska slovesnost, na kateri je domače društvo prevzelo novo cisterno. Zbralo se je 12 društev s prapori in množica krajanov. V kroniki je predsednik Mirko Kuhar poudaril, da so prvo ročno brizgalno kupili leta 1939, pozneje pa so opremo izpopolnjevali,
I kupili brizgalno, gasilsko vozilo in končno z združenimi sredstvi tudi cisterno.
V kulturnem programu so sodelovali oktet Avtoradgone in recitatorji, predsednik sveta KS Tišina Alojz Flegarje orisal
L delo in uspehe KS, predstavili pa so tudi delo s tišinsko in moščansko cisterno.	F. K.
 hm dom  nn hhh m
Požarna inšpekcija opozarja
Odkar deluje v lendavski občini požarna inšpekcija, se veliko stvari rešuje v prid varnosti pred požarom. Požarna inšpekcija je med drugim ugotovila, da so starejši objekti bolj nevarni za požar zaradi konstrukcije, ali pa namena (skladišča vnetljivih snovi, plinov, olj). Velika večina zgrajenih objektov je opremljena s strelovodno napeljavo, vendar se ta ne kontrolira v predvidenih obdobjih. Skladišča lahko vnet-
avtomobilom Ivan Jerebic iz Lipe. Tik pred Beltinci je dohitel pešca Antona Farkaša iz Beltinec, ki je hodil po skrajni desni strani ceste. Voznik je zadel pešca, ta je padel v jarek in obležal mrtev.
ZADREMAL ZA VOLANOM
12.	julija se je zgodila prometna nezgoda na Ormoški cesti v Ljutomeru. Domnevna vinjenost in neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila Branka Hanžekoviča iz Ljutomera sta vzrok, da je zavozil s ceste na zelenico in v drog ulične razsvetljave. Voznik se je poškodoval, škode pa je za 1,2 milijona dinarjev.
OVINEK JE BIL PREOSTER
12.	julija je voznik kolesa z motorjem Damjan Novak iz Ljutomera vozil z neprimerno hitrostjo skozi naselje Šalinci. Oster desni ovinek je bil zanj usoden, ni ga izpeljal. Trčil je v betonsko ograjo in se noškodoval. Škode je za 100 tisoč dinarjev.
GASILCI SO JU REŠILI IZ PLOČEVINE
13.	julija ob polnoči se je zgodila huda prometna nazgoda na Panonski cesti v M. Soboti. Iz Rakičana, proti M. Soboti je vozil z osebnim avtomobilom Štefan Weber iz ZRN. V blagem levem ovinku pri odcepu ceste za tovarno mesnih izdelkov je zaradi neprimerne hitrosti zletel na kolesarsko stezo, nato v jarek in v drevo. V pločevino ukleščenega voznika in sopotnika Marina Vemerja iz ZRN, so rešili gasilci iz M. Sobote. Oba sta bila hudo telesno poškodovana, škode pa je za 7 milijonov dinarjev. J. D.
ljivih tekočin so precej neurejena, v nekaterih delovnih organizacijah pa tudi neprimerna glede na vrsto objekta in lokacijo. Podobno stanje je s skladišči plinov. Uporaba tehničnih plinov je vprašljiva, saj varilci ne vedo, kakšen je postopek zapiranja in odpiranja, da o tehnični brezhibnosti ne govorimo (dotrajale gumijaste cevi, pritrdilne sponke in drugo) odlagališča odpadlih olj ne samo da so neurejena, da se z oljem onesnažuje okolica, ampak so tudi nevarna zaradi širjenja požara. Različno je tudi s transportnimi in dostopnimi potmi do objektov. V preteklosti so
nastajali požari prav na omenje-niK objektih in napravah, zato bi kazalo čim prej kar najbolj zožiti možnosti za nevarnost. Občinska gasilska zveza bo pomagala, da se najbolj nevarna mesta odpravijo že v letošnjem letu.
Jani D.
Mladi strelci za dan borca
Na strelišču za malokalibrsko orožje ob kanalu v Murski Soboti je Občinska strelska zveza iz Murske Sobote minulo soboto — na dan borca — organizirala tradicionalni turnir mladinskih ekip strelcev pomurskih občin za,pokal občinske organizacije ZZB NOV Murska Sobota.
Letošnjega tekmovanja so se udeležile ekipe iz Lendave, Ljutomera, Murske Sobote in Ormoža, manjkala je edino ekipa OSZ Gornja Radgona. Rezultati — ekipno: 1. mesto Ormož 840 krogov, 2. mesto Lendava 770 krogov, 3. mesto Murska Sobota 715 krogov in 4. mesto Ljutomer 701 krog. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal turnirja. Med 16 posamezniki so bili rezultati naslednji: 1. mesto Andrej Stanič (Ormož) 235 krogov, 2. mesto Tomaž Kosi (Lendava) 224 krogov, 3. mesto Robi Vo-čanec (Ormož) 221 krogov itd.
Filip Matko
Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje
BALKAN
Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic.
Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali.
Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA.
Komisija za delovna razmerja pri tozdu OŠ Odranci razpisuje prosta dela in naloge
kuharja-čistilca
za določen čas od 20. 8. 1987 do 19. 4.1988 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: KV kuhar. Rok prijav: 10 dni.
Osnovna šola Janko Ribič
Cezanjevci, 69240 Ljutomer objavlja po sklepu Sveta šole
javno dražbo
osnovnega sredstva — toplovodni kotel TTK-250, rabljen eno kurilno sezono.
Licitacija bo 21. julija 1987 ob 8. uri v osnovni šoli.
Ogled je možen vsak dan v dopoldanskem času.
Informacije po tel. 81 019.
Izklicna cena 2 500 000 din.
Prometni davek plača kupec.
ABC POMURKA-GLG
TOK GOZDARSTVO
MURSKA SOBOTA
Svet članov in delavcev TOK GOZDARSTVO MURSKA SOBOTA na podlagi 120. člena Statuta TOK
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
DIREKTORJA
Kandidat, ki želi opravljati razpisana dela in naloge, mora — razen z zakonom določenih — izpolnjevati še naslednje pogoje:
a)	Višja ali visoka izobrazba gozdarske ali ekonomske smeri
b)	Imeti mora najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delovnih nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
c)	Družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ABC POMURKA-GLG TOK GOZDARSTVO M. SOBOTA, Trubarjev drevored 4, najpozneje v 15. dneh od dneva objave razpisa.
Kandidate bomo o izbiri oisno obvestili.
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve ir imenovanja Skupščine občine M. Sobota v skladu z 230. členom Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80)
razpisuje prosta dela in naloge
načelnika geodetske uprave
občine M. Sobota
Pogoji:
— Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer geodezija
— 5 let delovnih izkušenj
Prijave, kolkovane z 20,— din, z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine Murska Sobota.
HUfi SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA
V okviru določil samoupravnih aktov zadruge in po sklepu
razpisuje
Zadružni svet dela in naloge:
1.	Pomočnik računovodje
2.	Pomočnik vodje komerciale
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v ZZD in dogovoru o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje:
pod tč. 1:
— da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj in smisel za AGP.
pod tč. 2:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri z najmanj 5 let prakse pri podobnih delih in smisel za plasman in iskanje novih proizvodov članom zadruge.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Splošna obrtna zadruga
PREKMURKA
Kidričeva 15
69000 MURSKA SOBOTA
ZA ZADRUŽNI SVET
STRAN I 2	- -	16. JULIJA 1987
Radijski in televizijski spored od 17. do 23. julija
PETEK
SOBOTA

NEDELJA PONEDELJEK TOREK
M ; - /
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA ! MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA

RADIO

MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glas-ba-reklame-glasba, 18.00 21 232 — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
18.20—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.35 Poročila, 18.40 Dolga bela sled, 11. del češkoslovaške nadaljevanke, 19.24 Iz tv programa, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 C. Bertolazzi: Lulu, 3. del italijanske nadaljevanke. 21.10 Zgodovina izumov: Izumljanje sveta, 2. del, dokumentarne serije 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Poletna noč: Ciklus Clauda Chabrola: Zver mora umreti, francoski film, Univerziada 87 — dnevni pregled, videostrani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Zagreb: Univerziada 87 — Atletika, prenos, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zagreb: Univerziada 87 — Odbojka, prenos, 22.00 Košarka (m) polfinale, posnetek z univerziade.
OPOMBA:
Univerziada 87: Tenis — če YU v finalu.
TV ZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 15.30 Program plus, 17.25 Poročila, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 20.55 Pod lipo, 21.40 Dnevnik, 22.00 Gost urednik, 23.30 Program plus.
/U ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin 19.00 Avstrija danes, 19.30
Čas v sliki, 20.15 21.25 Skoraj tako, pravem življenju, Umetnine.
Szari, kot v 22.10
Drugi program
16.20 Luč pravičnih, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Leopard, senca v travi (dok. film), 21.15 Čas v sliki, 21,35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Odrešitev (film), 23.55 Magnum.
TVMADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja. 10.10 Monomahova kapa, sovj. film. 11.15 Telovadba za upokojence. 16.10 TV spord za 3 dni. 16.15 Poletna Univerziada Zagreb. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stari, serijska kriminalka. 21.05 Parabola. 21.40 M.A.S.H., ameriški film. 23.35 TV dnevnik.
TV KOPER
15.30 Odprta meja, 16.00 Univerzijada: lahka atletika, 20.10 TVD stičišče, 20.30 Univerziada, 23.00 TVD vsedanes, 23.15 NOB na Slovenskem — Ko se korenin zavemo, 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.40 — Rekla-me-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232).
14.10—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 14.25 Poročila, 14.30 Znak, ponovitev 2. dela, 15.00 Španska državljanska vojna, 7. del dokumentarne serije, 15.30 Zagreb: Univerziada 87: Veslanje, prenos, 17.25 Krištof Kolumb, ameriški film, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Nenaden preobrat, ameriški film, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Poletna noč, videostrani.
OPOMBE:
18.30—20.00 Univerziada 87 — Košarka (Če YU), 20.00—21.30/45 Univerziada 87 nogomet — finale.
Oddajniki II. TV mreže:
13.10 Jugoslavija, dober dan, 13.40 Metuljev oblak, mladinski film, 15.10 Otro
ška predstava na festivalu v Šibeniku, 16.10 Dallas,
Šibeniku,
nadaljevanka,
ameriška
17.15 Narodna glasba, 18.30 »Švenk«, dokumentarna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Svet na zaslonu, 21.45 Tv dnevnik, 22.00 Zagreb: Univerziada 87: Vaterpolo, prenos, (slov, kom.), 23.00 Univerziada 87 — dnevni pregled.
TV ZAGREB
8.30 Poletno dopoldne, 11.30 Program plus, 13.15 Jugoslavija, dober dan, 13.50 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ugrabitev letala (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Netopir (zab. oddaja).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zaradi tebe (zabavni večer), 21.50 Srečneži (tv film), 22.50 Šport.
Drugi program
14.25 Tedenski tv spored, 15.10 Domenico Scarlatti, 16.15 Narodna glasba, 17.00 Drombuši, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.25 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mož, ki je postal legenda (film), 22.35 Žrtev (film).
TVMADŽARSKA
9.05 Za cicibane. 9.25 Pantomima. 9.35 Otroci in pustolovščine. 10.00 Živalstvo sveta. 10.30 Da na 12. jezikih. 14.20 Zgodovina SP v nogometu. 15.10 Cimbo-ra. 15.55 Poletna Univerziada. 17.00 Dnevnik. 17.15 Barkochba. 17.55 Popevkarska TV lestvica. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Iz spisov sovjetskih humoristov. 21.00 Zlati časi, TV film. 22.20 Pisatelj Z. Szabo. 22.35 TV dnevnik.
i TV KOPER
16.00 Univerziada, 20.00 Univerziada: nogomet v odmoru TVD stičišče, 22.00 Univerziada, 00.15 TVD vsedanes, 00.25 Novice v nemščini in angleščini.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232).
TV LJUBLJANA
in
9.45-12.55
14.35-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 10.05 Živ žav, 10.55 Dolga bela sled, ponovitev 11. dela, 11.25 Alpski večer 87, 1. oddaja, 12.00 Ljudje in zemlja, 12.30 Poklici: Sin, za kmeta se boš šolal, 12.50 Poročila, 14.50 Paganini, 3. del sov-jetsko-bolgarske nadaljevanke, 15.55 Poročila, 16.00 Zagreb: Univerziada 87 — Atletika, prenos, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zagreb: Univerziada 87 — Zaključek, prenos, 22.00 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Poročila, 8.40 Danes za JLA, in igrani film, 11.40 Čas podvigov, dokumentarna oddaja, 12.25 Zagrebški kabaret, dokumentarna oddaja, 13.10 Oddaja iz kulture, 17.15 Moji, tvoji, najini; ameriški film (samo za LJ 2), 19.30 Tv dnevnik.
TV ZAGREB
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja. 14.00 Vsi smo šli v šolo (serijski film), 14.50 Včasih v nedeljo, 17.35 Začnite revolucijo brez mene (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 21.35 Dnevnik, 21.55 Na robu teme, 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.45 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ar
gumenti, 21.45 Ladja prija-
---- *	2230
teljev, 22.30 Sport, Nočni studio.
Drugi program 9.00 Matineja,
12.00
Gerschwin, 13.35 Usmeritev, 14.05 Otroški in mladinski spored, 15.00 Športno popoldne, 16.55 Imate radi klasiko 17.40 Glsbena lestvica, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Medeni tedni, 21.55 Hotel, 22.40 Mesto zločina.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Spored za otroke do 12.00. 14.55 Poletna Univerziada v Zagrebu. 15.55 Madžarska folklora. 16.40 Razgovor s Ferencem Suša. 17.15 Delta, znanstveni poročevalec. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Oh, mladost! TV igra. 21.40 Imate 5 minut časa? 21.45 Telešport, SP v sabljanju. 23.00 Poročila.
TV KOPER
16.00 Univerziada, 23.00 Potovanje v deželo etruščanov — dokumentarec.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba-re-klame-glasba, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
17.55-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.10 Šola tenisa, 5. oddaja, 18.30 Poročila, 18.35 Radovedni ta-ček: Zmaj, 18.50 Pamet je boljša kot žamet, 3. oddaja, 18.55 Sedem stopnic do glasbe: Dopoldanski in popoldanski otroci, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 C. Duck— M. Thomas: Čigav otrok, 3. del avstralske nadaljevanke, 20.50 Omizje, 22.30 Poročila, 22.45 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Hihitavčki, otroška oddaja, 17.45 Skriti zaklad, otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert resne glasbe, 20.45 Poročila, 20.55 Domači kino: Richar-dove stvari, ameriški film, 22.25 Znanost in mi.
TV ZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 16.40 Program plus, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ponedeljek (tv drama), 21.35 Pohod evropske civilizacije, 22.25 Dnevnik, 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Sifilis, 23.05 Arhitektura, 23.35 Balet.
Drugi program
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Kobra,, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Srečni Gagač in sestrična (film), 23.35 FBI.

TV MADŽARSKA
NI SPOREDA.
TV KOPER
17.00 Program za otroke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Dnevnik, 22.10 TVD VSEDANES, 22.25 Veliko, stoletje — Folco Quilici od 18.00 do 19.00 (Libe-ry in Art Nouveau, 23.45 Hazel — telefilm, 00.45 Novice v nemščini in angleščini.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba-re-klame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.20—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.35 Poročila, 18.40 Znak, 3. del, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 G. Verdi: Falstaff, opera v treh dejanjih, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Poletna noč, Atletika — Skokov mamorial. Videostrani.
Oddajniki II, TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Kaj otroci vedo o domačem kraju, otroška oddaja, 18.00 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Razne slikarske tehnike, 20.30 Žrebanje lota, 20.45 Poročila, 20.50 Disko folk, 21.40 Muppet show, 22.05 Kronika s Puljskega festivala.
TV ZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Sinovi in hčere Jakoba Steklarja, 21.00 Kontaktni magazin, 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Meč Islama, 21.15 Dallas, 22.00 Oddaja o filmu, 22.45 Shogun.
Drugi program
16.45 Evropski narodni parki, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroči obkladki, mrzle kopeli, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Belo-modre zgodbe, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Kavarna Central.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja. 11.00 Delta, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 16.40 TV spored za 3 dni. 16.45 SP v sabljanju, Lausanne. 17.25 Poletna Univerziada v Zagrebu. 18.40 Mini studio ’87. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Druga možnost, 5. del angleške serije. 20.55 Studio ’87, kulturni TV dnevnik. 21.55 Stara madžarska plesna glasba. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke — risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Winchester 73, 22.10 TVD vsedanes, 22.25 Primer Philby — tv nanizanka, 23.45 Telovadimo z Barbaro Bouchet, 00.30 Novice v nemščini in angleščini.
PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA.
TV LJUBLJANA
9.45—12.20
in
16.25-22.00 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Poročila, 10.05 Festival kurirček, 2. oddaja, 10.20 Slovenski oktet v Postojnski jami, 10.50 Drugačna Sneguljčica, madžarski film, 16.40 Poročila, 16.45 Slobodzianek: Past, predstava lutkovnega gledališča Ljubljana, 17.35 Kdor se boji, zbeži; češkoslovaški film, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Film tedna: Naš človek, slovenski film, 21.30 Mednarodna obzorja, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Zgodbe modrega telefona, otroška serija, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni večer.
TV ZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer: Njegov tip žene, Barbarella, 23.00 Dnevnik, 23.20 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poroeria. 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Možje z belimi jopiči (film), 21.50
Pravi dunajčan ne zatone, 22.35 Šport, 23.05 *
Sanje o
nežnosti (film).
Drugi program
17.00 Vzgojna
17.30 Dežela in
oddaja, ljudje,
18.00 Bill Cosby, 18.30 Cobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Živali in pamet (dok. film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Laos, 22.35 Dva tolovaja na poti v pekel (film).
TVMADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja. 11.10 Studio ’87, kulturni TV tednik. 17.20 Poročila. 17.30 Grde sestre, angleška TV igra. 18.05 Ob prazniku LR Poljske. 18.55 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog; Hočeš leteti z menoj? 21.05 Imate 5 minut časa? Verdi/Nabuc-co, zbor svoboda. 21.10 Luč za branje. 21.50 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: Risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Kozara, 22.10 TVD vsedanes, 22.25 Univerziada, 00.25 Novice v nemščini in angleščini.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.20-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.35 Poročila, 18.40 Obisk v mestu živ žav, otroška oddaja L, 18.55 Naša četica koraka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Tednik, 21.05 Maupassan-tove novele, 2. del, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Poletna noč.
Oddajniki II, TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Poročila, 20.50 Dokumentarni večer, 22.25 Čas knjige, 23.00 Kronika s Puljskega festivala.
TVZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Tujec (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.50 Poletno gledališče, 22.50 Stara Rosa (film).
Drugi program
17.30 Dok. film 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Šport, 22.25 Klub 2.
TVMADŽARSKA
9.05 TV doktor, tema: Duševna kriza. 9.15 Počitniška matineja. 16.35 Utrinki iz sveta mikroelektronike. 17.25 Popkorong, aktualni klipi. 18.05 Telešport. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Primer za dva, kriminalka. 21.05 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.05 Umetnina tedna. 22.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Baba Yaga, 22.10 TVD vsedanes, 22,25 Mali antični svet — tv nanizanka v 4. delih po romanu Antonia Fogazzara, igrajo : Laura Lattuada, Mario Cordova, Alida Valli režija: Salvatore Nocita, 23.30 Telovadimo z Barbaro Bouchet, 00.15 Novi-, ce v nemščini in angleščini.
VESTNIK, 16. JULIJA 1887
STRAN 13
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« MURSKA SOBOTA 3d 17. do 23. julija
17.	julija ob 18. in 20. uri amer, pustolov. film SMARAGDNI GOZD.
19.	julija ob 16., 18. in 20. uri amer, pustolov. film SMARAGDNI GOZD.
20.	in 21. julija ob 18. in 20. uri amer, znan.-fant. film EKSPERIMENT PHILADELPHIJA.
22.	in 23. julija ob 18. in 20. uri amer, komedija KRONIČNI SAMOMORILEC.
Prodam
TRAJNOGOREČO PEČ EMO 5 in ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO GORENJE prodam. Marija Šinkec, Murska Sobota, Razlagova 22. M-17262.
MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 58 B. M-17263
ZASTAVO 101, v voznem stanju, prodam. Anton Zadravec, Črenšovci 2 b. M-17266
AVTOPRIKOLICO, malo rabljeno (za 15 SM), hladilno skrinjo, 220 1 (za 12 SM), nov levi prag za fiat 850 (za 5.000 din), ugodno prodam. Telefon: 22 419. M-17267
MOTOR ZA ČOLN TOMOS 4,5 KS ugodno prodam. Telefon: 22 339. M-17268
BAS KITARO IBANEZ ROD STAR prodam. Telefon dopoldne: 76 328, zvečer 70 433. M-17269
PLUG ZA IZKOPAVANJE KROMPIRJA, s kardanom, prodam. Andrejci 47. M-17272
ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, večjo, ugodno prodam. Mirko Jančar, Žbigovci 36, 69250 Gornja Radgona. M-17272 KUHINJSKE ELEMENTE S HLADILNIKOM prodam. Bela Ivanič, Mlajtinci 16. M-17273 TRAKTOR STEYER, manjši tip 430, prodam. Franc Vitez, Turnišče, Obrtniška 5. M-17274 ENOREDNI IZRUVAČ KROMPIRJA, koleselj za konjsko vprego in lesen sod za gnojnico prodam. Nedeli-ca 111. M-17275
RDEČE VINO, 200 1 (klinton), prodam. Rakičan, Panonska 38. M-17277 BMX 16 - OTROŠKO KOLO, primemo do 8 leta starosti, prodam.
Turki, Mojstrska 2. M-17279
AVTO ŠKODA 110 L, registrirana, letnik 1976, motor generalno obnovljen, prodam. Stanko Vrbnjak, Gra-bonoš 10. M-17280
STISKALNICO ZA KOMBAJN ZMAJ 780, 131, ali 132 in predsetve-nik METALNA prodam. Grabonoš 19, p. Videm. M-17281 OPEL ASCONA, letnik 1979, prodam. Skakovci 34 a. M-17282 DVOREDNO SEJALNICO IMT ZA KORUZO, novo, prodam. Pozvek, Gornji Slaveči 36. M-17283 GOLF JGL DIZEL, S PAKET, letnik 1984/julij, prodam. Telefon: (069) 22 107. M-17284
IZDELAVA BETONSKIH ELEMENTOV — MEŠIČ, MURSKA SOBOTA, Nor-šinska 4.
IZDELUJEMO TLAKO-VANCE ZA POSLOVNE PROSTORE, DOVOZNE POTI, DVORIŠČA IN VHODE V HIŠO.
AVTO 126 P, ohranjen, in bojler, 801, prodam. Cena po dogovoru. Lepoša, Sercerjevo naselje 13, telefon: (069) 24 313. M-17285
ZASTAVO 101, pralni stroj GORENJE in otroški športni voziček prodam. Kerčmar, Murska Sobota, Lendavska 25, telefon: 23 790. M-17286 POSESTVO, VELIKO 3,5 ha gozd, njiva, travnik in parcelo v Zbigovcih (elektrika), prodamo. Informacije: Aženski Vrh 12 ali telefon popoldne: (062) 512 149. M-17287
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS (ŠEMPETER), prodam. Vili Pozvek, Gornji Slaveči 36. M-17288 NOVO PEČ EMO CENTRAL 20, TOMOS AVTOMATIK in MOPED ter svinjsko mast, svežo, prodam. Podlesek, Predanovci 19. M-17289 WARTBURG, letnik 1979, delno ka-ramboliran (za rezervne dele), prodam. Branko Rituper, Križevci 110 v Prekmurju. M-17290
SEME OLJNE REPICE prodam. Rakičan, Panonska 66. M-17292
PSIČKO NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom, staro osem tednov, odlična linija, prodam. Telefon do 13. ure: 069 22 210. M-17293
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-17294
MALI URSUS s 1500 delovnimi urami prodam. Naslov v upravi lista. M-17295
RENAULT 4, letnik 1981, RENAULT 4, letnik 1985, GTL, IN FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Ogled na AMZS M. Sobota (parne dni). M-17296
ŽETVENI KOMBAJN EPPLE MOBIL 840 prodam. Nedelica 10. M-17297
VEČJO ENODRUŽINSKO HIŠO z 20 arov urejene parcele v Murski Soboti, Trstenjakova 34, prodam. Vprašati po 16. juliju v dopoldanskem času osebno ali po telefonu: 21 271. M-17298
DIANO, letnik 1976, prodam. Emil Vinkovič, Bratonci 144. M-17299 ŠTIRI OKNA Z ROLETAMI, klasična, prodam. Marvin Osvald, Loma-noše 32, p. Gornja Radgona. M-17300
NOVO HIŠO V CERKVENJAKU (12 x 8), 20 arov zemlje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 068 72 241. M-OP
JAWO 350 z bočno prikolico in trabant po delih ugodno prodam. Telefon: (069) 81 487. IN-18263
125 P, letnik 1976, neregistriran, naprodaj. Lendava, telefon: 75 672. LE-10850
ZASTAVO 101, letnik 1978, registriran do oktobra (cena po dogovoru), in 3001 mešanega vina, prodam. Telefon: (069) 75 978. LE-10852 TRAKTOR URSUS C 360, star šest mesecev, in oltov plug, 12-colni, nov,/ prodam. Kamovci 28. LE-10853 TRAKTOR URSUS 35, star sedem let, prodam. Cena po dogovoru. Ludvik Feher, Gaberje 82, LE-10856 RDEČE VINO poceni prodam. Lizika Jerebic, Moravci 75, p. Bučkovci. M-17351
BARVNI TELEVIZOR GORE NJE UGODNO PRODAM. Oktobrske revolucije 24, M. Sobota. M-OP
TOMOS APN 6, star eno leto, prodam. Mikloš Kuzmiča 43. M-17353
TAM 75, dvojna kabina in keson, 24.000 km, letnik 1985, prodam 30 odstotkov ceneje od nove cene. Telefon: 74-601. M-17352
TRAKTOR IMT 5106 DV DE LUXE, 310 delovnih ur, prodam 30 odstotkov ceneje od nove cene. Telefon: 74-601. IN-17352 NOVE REZERVNE DELE ZA WARTBURG, PREDNJE (zunanje in notranje) ter zadnje blatnike in prage ugodno prodam. Franc Kralj, Vučja vas 40, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18245 KORUZO PRODAM. Bratonci 151, telefon: 71-056. M-17354 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Informacije: Dom tehnike (vodovod), dopoldne. M-17356
KOSILNICO BCS prodam. Štefan Špilak, Ivanci 33, p. Bogojina. M-17357
MOTORNO KOLO HONDO CB 200, dobro ohranjeno, malo voženo, prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 12 a, ali telefon: 26-015. M-17359
ZASTAVO 750, stara pet let, registrirana do aprila 1988, in avto POLONEZ, registriran do maja 1988, prevoženih 46.000 km, prodam. Puconci 78. M-17360 ŠKODO 110 L, karoserija in motor obnovljena, prevoženih 4.000 km, prodam. Jože Zrim, Predanovci 45. M-17361
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Šalamenci 42. M-17362
AVTO 126 P, Jetnik 1979, prodam. Joža Ravnikar, Gornja Radgona, Porabska 2. GR-13560 ŠEST BREJIH KRAV in BREJO I'ELICO zaradi bolezni lastnika prodam. Rozalija Jurkovič, Podgorje 9. GR-13563
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, prodam. Cena 600.000 din. Herman Mauko, Nasova 5. GR-13565
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, prodam. Katarina Fajfar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 25. M-13566
ŠIVALNI STROJ BAGAT prodam. Ana Cimerman, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8. M-17364
PRENOSNI TELEVIZOR JASNA ISKRA, ekran 30 x 38, čr-no-beli, prodam. Cvetka Žilavec, Vanča vas 19. M-17365 ATOMOS 15 SLC, vozen, registriran, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Milan Mir, Murska Sobota, Aškerčeva 4. M-17366
KRAVO, staro šest let, brejo sedem mesecev, prodam. Filovci 62. M-17368
FORD CORTINA 1300 NAPRODAJ. Martjanci 3. M-17370 MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 76. M-17371
JUGO 45 E, oktober 1986, 7300 km, prodam. Jože Peklar, Police 93, p. Gornja Radgona. M-17372
FIAT 126 P, karamboliran, letnik 1978, prodam. Telefon: 25-451. M-17373
OSEBNI AVTO MOSKVIČ, re gistriran do 1. marca 1988, prodam. Karel Černjavič, Trg zmage 8. M-17374
TRI RABLJENA OKNA Z ROLETAMI, 175 x 140, v dobrem stanju, prodam. Ljutomer, Vinka Megle 4, telefon: 81-104. M-17377
MOTOKULTIVATOR GORENJE s priključki prodam. Telefon: 81-330. M-17378
KAVASAKI KH 400 prodam. Bojan Belec, Murska Sobota, Miklošičeva 7, telefon: 22-384. M-17381
FIAT 126 P prodam. Telefon: 24-045 po 16. uri. M-17382 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 41. M-17384
FIAT 750, obnovljen, prodam. Telefon v večernih urah: 76-686. M-17385
MLATILNICO ZMAJ 107 prodam. Karel Berke, Šalovci 33. M-17388
MALE PUJSKE PRODAM.
Krajna 10. M-17389
RDEČE SALONITNE PLOŠČE, 8-rebrne, s slemenjaki, in strešno opeko biber, prodam. Informacije: KIOSK, BELTINCI. M-17390
TRI RABLJENA OKNA, 180 x 170, rabljena, prodam. Karel Gaber, Krog, Murska 55. M-17391
RENAULT 4 prodam. Informacije: Bratonci 175. M-17396 BELO IN RDEČE VINO ugod-no prodam. Smodiš, G. Petrovci 89. M-17393
TRAKTORSKO FREZO, novo, prodam. Franc Kočar, Puconci 44. M-17394
SEDEŽNO GARNITURO-IN POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Ogled vsak dan po 15. uri: Halmoš, Kidričeva 5. M-17395
MLADO KRAVO, visoko brejo, prodam. Plitvice 6, Apače. M-17392
BREJO SVINJO prodam. Dolnja Bistrica 106. M-17404
VISOKOKAKOVOSTNI LAŠKI RIZLING IN SILVANEC (po 500 din) in rdeči rizling, žametna črnina (po 400 din), naprodaj. Zoltan Srejš, Iva-novci 39 a — pri cerkvi. M-17408 MELE PUJSKE PRODAM. Bagar, Gornji Petrovci 56. M-17409
PREDNJE STEKLO ZA FIAT 1300 in RABLJENE GUME 600 x 16, primerne za prikolico, prodam. Telefon: (069) 38-885. M-OP
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do 31. maja 1988, prodam. Telefon: 26-246. M-174 H
PŠENIČNO SLAMO Z NJIV prodam. Nemčavci 27. M-17411 HIŠA, ENA NAJLEPŠIH V MURSKI SOBOTI, z veliko  <rcelo, naprodaj. Informacije: oovetniška pisarna Tibor Hari, Cvetkova 16. M-17412
SEME RDEČE DETELJE prodam Čemelavci, Ledavska 39. M-17398 STREŠNO OPEKO, ZAREZNIK, rabljeno, 2500 kosov, prodam. Bakovci, Mlinska 12. M-17399
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Vzamem tudi gradbeni material. Horvat, Kidričeva 16. M-17400
DIANO 6 LC, letnik 1979, oktober, prodam. Anrej Pučko, Ulica ob kanalu II, telefon: 26-572. M-17401
NOV ŠOTOR za štiri osebe ugodno prodam. Telefon: 23-140. M-17402 kravo, staro pet let, prodam. Naslov v upravi lista. M-17403
BELO »CEPLJENO VINO« (približno 700 1), prodam. Naslov v upravi lista. M-17405
VINOGRAD V LENDAVI, s sadov njakom, skupaj 27 arov, (vodovod in asfalt do vinograda), možnost gradnje, in nov traktor TOMO VINKO-VIC 732, frezo in škropilnico ag 2001, ugodno prodam zaradi selitve. Stefan Tkalec, Pince—Marof 50, Lendava. M-17407
PRIKOLICO ZA KAMPIRANJE MULLER, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. AJVAZI ŠA-BAN, slaščičarna HOTIZA 9 a, p. LENDAVA.
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
PODKLETENO HIŠO V III. GRADBENI FAZI, v Murski Soboti, 260 m2 stanovanjske površine, prodamo. Telefon: 21-177. M-17413 OBRTNIKI IN ZDOMCI!
TRAVNIK V SKUPNI POVRŠINI 30 AROV s 3 ARI GRADBENE PARCELE V OBRTNI CONI V ČERNE-LAVCIH prodam. Vprašati po telefonu od 20. do 22. ure: 75-248. M-17414 GOLF (bencin), letnik 1982, prevoženih 34.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam. Gomboc, Motovilci 19. M-17416
VINO, ŠMARNICO, prodam. Fras, Dokležovje 187, telefon: 71-233. M-17417
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 71. M-17418
KRAVE PO IZBIRI, eno s teletom, prodam. Kupšinci 4. M-17419 KAVASAKI 500, 1. registracija 1983, malo vožen, ugodno prodam. Telefon dopoldne: 22-861, popoldne: 24-259.
M-1 /420
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, prodam. Murska Sobota, Prešernova 22. M-17421
HIŠO Z VRTOM, GARAŽO IN MOŽNOSTJO OBRTI V LJUTOMERU, prodamo. Pisne ponudbe na upravo lista. M-17422
TRAKTOR IMT 558 v odličnem stanju ugodno prodam. ŠEBČK Aleksander, Domenjševci 112. Tel.: 77-812.
RENAULT SPECIAL, registriran do novembra 1987, prodam. Janez Marin, Boreči 40, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18266
MLADO KRAVO, brejo, in obračalnik BCS prodam. Razkrižje 2, p. Ljutomer. IN-18267
RENAULT 4 TL, letnik 1975, prodam. Cena 40 SM. Bučkovci 62, p.
Bučkovci. IN-18268
VINO (ŠMARNICO) prodam. Ivanci I, p. Bogojina. M-FH
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, AVTO ZASTAVA 1300 IN BREJA SVINJA NAPRODAJ. Jože Raduha, Gaberje 97. M-17425
ZMAJ 780, pripravljen za žetev, ugodno prodam. Odranci 91. M-17425
MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 42. M-17426
VILIČAR FENWICK 4,51, letnik 1981, prodam. Telefon: (069) 73-142. M-17427
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam.
Tišina 24. M-17428
MALE PUJSKE PRODAM. Serec, Murski Črnci 62. M-17429
MOTORNO KOLO MZ 150 TZ, odlično ohranjen, ugodno prodam. Slavko Celec, Trnje 79. M-17430 KRAVO (PO IZBIRI), kontrola A, in balirano slamo prodam. Turnišče, Pod logom 9. M-17431
LADO 1300 S, prevoženih 20.000 km, prodam. Skakovci 41. M-17451
MALE PUJSKE IN ZASTAVO 101 ugodno prodam- Andrejci 4. M-17453 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO, orehov furnir, v dobrem stanju, kuhinjsko kredenco in peč na olje, po ugodni ceni prodam. M. Sobota, Bakovska 17. M-17454
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Šalamenci 39. M-17455
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Kličite po 20. uri. Telefon: 74 625. M-17459
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Strehovci 10. M-17459
MOTORNO KOLO ZNAMKE TOMOS s petimi prestavami, tip 15 SLC, prodam. Boris Goldinski, M. Sobota, Gregorčičeva 16 a, telefon: 23 262. M-17460
PARCELO V TURNIŠČU prodam. Cena 1.300.000 din. Informacije od 7. do 14. ure po telefonu: 73 040, interna 690. M-17461
MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 40. M-17432
ŠIVALNI STROJ BAGAT VIŠNJA ELEKTRONIK, nerabljen, ugodno prodam. Murska Sobota, Mladinska 60. M-174 33
NJIVO IN SADOVNJAK, 35 arov, v Krncih prodam. Telefon: 21 291. M-17435
KRAVO, staro osem let, brejo osem mesecev, prodam. Prosečka vas 42. M-17437
REZERVOAR ZA OLJE, 1500 1, prodam. Telefon : 24 796. M-17438 SEME RDEČE DETELJE prodam. Karel Horvat, Veščica 19, telefon: 21 416. M-17439
JEČMENOVO SLAMO V BALAH Z NJIVE prodam. Mikola, Brezovci 57. M-17440
KRAVO, staro osem let, brejo pet mesecev, in telico, brejo šest mesecev, prodam. Anton Antolin, Ižakovci 56. M-17441
NOVO ROTACIJSKO KOSO IMT 165 prodam. Lipa 111. M-17442 MOPED 15 SLX, lepo ohranjen, prodam. Kapelski Vrh 30. M-17443
TRI BREJE KRAVE prodam. Franc Zorko, Hrastje Mota 29, p. Radenci. M-17444
JEČMEN PRODAM. Telefon: 26 501. M-17445
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2 HA obdelovalne zemlje prodam. Karel Časar, Zenkovci 78. M-17446 KUHINJSKE ELEMENTE (30, 40, 60, 80 cm), mapa, 60 cm, pomivalno korito, 80 cm, električni štedilnik, vgrajen hladilnik, raztegljivo mizo in šest stolov, harmonična vrata, širina 19 cm in višina 220 cm, prodam. Telefon: 22 162. M-17447
TRAKTOR IMT 567 prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19, telefon: 77 101. M-17448
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 2. M-17449
TOMOS BT 50, letnik 1986, kot nov, ugodno prodam. Naselje 14. divizije 10, telefon: (068) 23 875. M-17450 PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Vprašati popoldne ali zvečer, po telefonu: 48 367. M-17481
ŽETVENI KOMBAJN Z MERCEDESOVIM MOTORJEM 180, delovna širina 2,20 m prodam. Milan Hari, Gerlinci 115, p. Cankova. M-17464 OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM prodam. Sočič, Noršinci 47, telefon: 48 367. M-17481
KORUZO V ZRNJU IN SLAMO V BALAH prodam. Ilona Szomi, Dobrovnik 146. M-17479
ŠKODO 100, 1976, registrirano do junija 1988, dobro ohranjeno, z vlečno kljuko, ugodno prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 55. M-17469 SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Veščica 22. M-17473
ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1980 prodam za 160 M. Informacije: avtomehanik KUHAR JANEZ, VANČA VAS 45. N-MM
NOV MOTOR VOSHOD 175 CCM, ugodno prodam. Telefon: (069) 75 382. LE-10861
KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL, pripravljen za žetev, prodam. Marija Horvat, Gornji Lakoš 13. LE-10860 KAROSERIJO ZA JUGO 45 prodam. Vlado Piberčnik, Žerovinci 22, Ivanjkovci. IN-18273
KOMBAJN »CLASS« IN KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL, pripre vljen za žetev, prodam. Daniel Herid, Kokoriči 5 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18272
STRUŽNICO »COLCHESTER«, 220 x 1500, letnik 1970, prodam. Telefon: (6069) 81 046. IN-18274 ŽETVENO NAPRRAVO IN KOSILNICO BCS 127 prodam. Rud, Mota 25, Ljutomer, telefon: (069) 82 065. IN-18270
ČZ JAWA 350, po ugodni ceni naprodaj. Krapje 2, Veržej, telefon: (069) 82 047. IN-18275
STAVBNO PARCELO, KOMUNALNO UREJENO (asfaltni dovoz, kanalizacija), velikost 6,80 arov, v Križevci pri Ljutomeru (novo naselje), prodam za 300 SM. Informacije: Jože Vrbnjak, zidarstvo, Logarovci 33 a, Križevci pri Ljutomeru. IN-17462
KOTNO STEKLENO OMARO, ugodno prodam. Informacije po 19. uri: telefon 79 095. M-17462 AVTOMATIK prodam. Gider, Murska Sobota, Mojstrska 2, telefon: 24 024. M-17463
ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Puconci 8, telefon: 72 534. M-17465
FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Kološa, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6, telefon: 25 376. M-17466
GS, letnik 1979, dobro orhanjen, prodam. Telefon po 15. uri: 46 222. M-17470
OSEBNI AVTO TALBOT SOLARA, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-17471
MELOTRON HOHNER STRING PERFORMER (tudi na odplačilo) in stiropor, 90 m2, 5 cm, prodam. Marjan Perša, Rožički vrh 75, p. Videm ob Ščavnici, telefon do 14. ure: 73040, interna 369. M-17472 MLATILNICO MAV g. (madžarska), širina 120, še v zelo dobrem stanju prodam. Ema Erdeli, Vaneča 55, p. Puconci.
M-17475
MOTORNO KOLO TOSMO, registrirano do aprila 1988, ugodno prodam. Oglasite se po 18. uri. Murski Črnci 53 A. M-17476
STROJ GORENJE MUTA s priključki, prodam. Gradišče 37 a. M-17477
ČESTITKEIN POZDRA VI DRAGEMU SINU NAC-KU TRATNJEKU IZ LIPE, KI SLUŽI VO-
JAŠKI ROK V GORNJEM MILANOVCU, ŽELIJO V NOVEM OKOLJU VSE NAJLEPŠE, DOBRIH PRIJATELJEV, PO ODSLUŽE-NJU PA SREČNO VRNITEV - ATA, MAMA, BRAT ANDREJ, ROMAN IN DANIEL.
MOTOKULTIVATOR HONDO 600, z vsemi priključki, prodam. Štefan Koudila, Pečarovci 86. M-17251 FIAT 1300, letnik 1977, z deli, ugodno prodam. Tanacek, Vadarci 62, p. Bodonci, telefon do 14. ure: 22 210, interna 297. M-17252
KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Telefon: 23 179. M-17255
ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-17256
ZEMLJO V MARKOVCIH NA GORIČKEM prodam. Naslov v upravi lista. M-17257
SEME INKARNATKE prodam. Sata-hovci 48. M-17259
VW 1300 IN KLARINET YAMAHA prodam. Naslov v upravi lista. M-17260
MALE PUJSKE prodam. Tišina 7. M-1726I
kupim
REZERVNE DELA ZA KOMBAJN
EVROPA KLASS kupim. Telefon: 76-900. M-17265
EKSCENTRIČNO STISKALNICO, 30 ali 401, kupim. Plačam v gotovini. Telefon: 064 61-783, od 20. do 22. ure. M-17485
Sobe
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI išče mladi par z otrokom. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista ali telefon: 25-168. M-17254
STANOVANJE V OKOLICI LENDAVE iščem. Naslov v upravi lista. LE-10849
SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-17297
zaposlitve
DVA KVALIFICIRANA AVTOMEHANIKA SPREJMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE. Zaželena 5-letna praksa. Rihard Turha, Dolnji Lakoš. LE-10854
NATAKARICI IN DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI ZAPOSLIM. GOSTILNA NA GORENJSKEM. Hrana in stanovanje v hiši. OD 300.000 din. Naslov v upravi lista. M-17379
razno
LOKAL - BIFFE PRI LENDAVI oddam v najem. Telefon: (069) 75-413. M-17276
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo avtomehanična delavnica od 17. julija do 3. avgusta, zaradi kolektivnega dopusta, zaprta. Po tem datumu se spet priporočamo. Hašaj, avtomehanična delavnica, M. Sobota, Čopova 26. M-17358 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdano za leto 1985, na SCTPU M. Sobota. Branko Rogan, Moščanci 42. M-17380
NEMŠKO OVČARKO Z RODOVNIKOM, staro tri leta, oddam. Jelka Žurman, Negova, telefon: 74-355. M-17434
OBVESTILO!
Obveščam cenjene stranke, da bo avtomehanična delavnica zaprta od 20. julija do 8. avgusta. Franc Makoter, A. Trstenjaka, Ljutomer, telefon: (069) 81-987. IN-18259
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro a v naših srcih za vednc boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nas je v 41. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Janez Ambruž
iz Bokrač 15 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno družini Baler ter sodelavcem bolnišnice M. Sobota za vso pomoč, ki so jo darovali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, godbi, govornikom ter gasilcem.
Bokrači, 6. 7. 1987
NJEGOVA ŽALUJOČA DRUŽINA
STRAN 14
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
ZAHVALA
Umrla je naša draga sestra in teta
Marija Faršang
šivilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
NEPRIČAKOVANO IN MNOGO PREZGODAJ JE IZ NAŠIH VRST ZA VEDNO ODŠEL SODELAVEC
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 40. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož oče, brat, zet, svak, stric in boter
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica
Anton Miličevič
iz Prosečke vasi
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, dragemu pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS, sodelavcem SCT-delovna enota M. Sobota, ter SCT Ljubljana, GD in NK Prosečka vas, Železniškemu podjetju M. Sobota in učencem 5. c in 7. b razreda ter razredničarkama OŠ Puconci.
Vsem še enrkat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinovi Alojz, Ivica, Mirko in Dragoslav, bratje in sestre z družinami, nečaki z družinami in drugo sorodstvo ter vsi, ki so ga imeli radi
Verona Casar
roj. Hozjan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, gasilcem, NK Lipa, sodelavcem ozda Mura, tozdu Oblačila, kolektivu Marlesa in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala medicinskemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice v M. Soboti in Mariboru, dr. Zadravcu iz Bel-tinec, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Štefanu Zadravcu za poslovilne besede.
Žalujoči: tnož Štefan ter sinovi Jožko, Ivan, Alojz in Štefan z družinami
Janez Ambrus
elektroinštalater v vzdrževalni službi
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
DELAVCI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE V MURSKI SOBOTI
V SPOMIN
21. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, brat in stric
Franc Ferko
iz Dolnjih Slaveč
Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Utihnil je tvoj mili glas, obstalo je tvoje ljubeče srce, nam pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoči: žena Frančiška in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
13. julija so minila štiri leta, polna žalosti, odkar nas je zapustil mož in oče
Janko Magdič
iz Globoke 16
V naših srcih boš živel do konca naših dni.
ŽALUJOČI: žena Juljana, ter hčerke Ivanka, Kristina in
Marjana z družinami
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Heric
roj. Nedelko iz Gaberja 123
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gaberje, 3. 7. 1987
ŽALUJOČI: mož in hčerke z družinami
Nisem dovolil, da bi te izgubil, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo!
ZM1NMA
V 76. letu starosti me je za vedno zapustila draga žena
Julijana Flisar
roj. Lačen iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z mano ter mi izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega in internega oddelka za požrtvovalno pomoč in nego.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: MOŽ ŠTEFAN IN VSI NJENI
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, zdaj, ko mene več ni, ljubite me v spominu vi!
ZAHVALA
V 73. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage, dobre in skrbne mame, stare mame in sestre
Regine Emberšič
roj. Krenos iz Rakičana 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Karoliju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in zeta
Stanka Magdiča
s Cvena
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov prerani grob s cvetjem in nam pomagali v težkih trenutkih.
Posebna hvala dr. Iztoku Starcu ter drugemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti za trud in lajšanje bolečin.
Žalujoči: žena Zinka, hčerki Alenka in Aljana, vnukinja Tadeja, brat Janko in sestra Angela z družinama
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi oče, dedek, brat, ujec in tast
Franc Grah
iz Vidonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Kuzmičevi, kolektivu delovne organizacije Avtoradgona M. Sobota in ZB za poklonjene vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vidonci, 31. maja 1987
Žalujoči: sin Franc in hčerka Marjana z družinama, sestri Marija in Rozalija ter drugo sorodstvo
Ni hujših bolečin, kot minulih dni spomin!
V SPOMIN Nepozabljen je dan 9. julij 1986, dan, ko smo onemeli, ko si nas draga mama
Irena Friškič
zapustila. Čeprav v hladnem grobu že eno leto spiš, v naših srcih še živiš.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in se je spominjate.
ŽALOSTNIH SRC - ERIKA IN MARTA S SINOM HARALDOM
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Kjer te ni, je praznina, kjer si, je bolečina.
Štefana Antolina
iz Odranec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za ves trud dr. Perkiču in dr. Carju, zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravniškemu osebju Bolnice v Topolšici, posebno dr. Majdi Drna-všek-Kaljanac. Najlepša zahvala tov. Balantiču, družbenopolitičnim organizacijam KS Odranci, Graditelju Beltinci, KZ Lendava, Društvu upokojencev Črenšovci, vsem govornikom, godbi na pihala in oktetu iz Turnišča za lepo zapete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
VESTNIK, 16. JULIJA 1987
STRAN 15
v besedi in sliki
KRAMAROVCI
50-letni jubilej gasilcev
S priložnostno slovesnostjo, ki so se je poleg domačih in okoliških gasilcev udeležili tudi številni gasilci z avstrijske Štajerske in Gradiščanskega, so minulo nedeljo v Kramarovcih obeležili 50-le-tnico tamakjšnjega gasilskega društva. Čeprav so Kramarovci ena najmanjših vasi v tem delu Goričkega, so v kraju že leta 1937 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Kot je moč razbrati iz društvene kronike, so že pred ustanovitvijo društva kupili brizgalno, leta 1938 pa zgradili gasilski dom. Potem ko so leta 1943 kupili novo motorno brizgalno, seje po vojni društvo razformiralo, da bi že leta 1946 ustanovili gasilsko društvo Kramarovci—Fikšinci. Čeprav je društvo takrat štelo le 35 članov, so bili ti zelo delavni, leta 1972 so razvili društveni prapor šest let zatem kupili novo motorno brizgalno, v letu 1983 pa še gasilsko vozilo. Med pomembnejšimi pridobitvami naj omenimo še sireno, ki so jo prevzeli letos maja, zdaj pa gradijo prizidek h gasilskemu domu, ki naj bi že letos služil svojemu namenu.
Gasilci iz obeh vasi sodelujejo na vseh prireditvah in akcijah in so tudi gonilna sila razvoja v teh obmejnih krajih, uspešno pa sodelujejo tudi z gasilci iz Avstrije. Na nedeljski slovesnosti, ki'so jo popestrili s kulturnim programom najmlajših krajanov, je gasilsko društvo prejelo priznanje za 50-letno delovanje in diplomo za uspešno posredovanje ob požarih, podelili pa so tudi odlikovanja in priznanja republiške in občinske gasilske zveze najzaslužnejšim posameznikom.
L. Kovač
Česar ne vidijo, tisto čutijo
Družbena skrb za slepe in slabovidne tudi v pomurski pokrajini še vedno ni na zadovoljivi ravni.
Občani, prizadeti na vidu, le s težavo dobijo kakšno primerno zaposlitev. Ni mogoče dobiti dovolj tehničnih pripomočkov, kot so magnetofoni, kasetofoni in drugi, soboška, ljutomerska in lendavska občina pa so med redkimi v Sloveniji, ki niso hotele podpisati sporazuma o brezplačni zagotovitvi psov-vodičev za najnujnejše primere. Na to so med drugim opozorili na občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Murski Soboti. Predlagali so tudi, da naj bi bili člani društva oproščeni plačevanja participacije pri specialističnih pregledih, čim prej pa bi morali rešiti tudi vprašanje plačevanja nadomestil za spremljevalce slepih, ko so na zdraviliškem zdravljenju.
Nasploh pa bi morali tudi v Pomurju namenjati več pozornosti socialni varnosti slepih in slabovidnih ter sosedski pomoči, ki se v nekaterih krajevnih skupnostih počasi že uveljavlja.
Na zboru pa so se pohvalili, da sami skrbijo za družabna srečanja, proslave in izlete, nekateri člani pa dosegajo prav zavidljive rezultate na športnih in šahovskih tekmovanjih. Kulturni dejavnosti pa bi lahko v prihodnje vseeno namenjali več časa.
Vroče poletne dni so v izobraževalnem centru SLO in DS v Bodisiavcih izkoristili tudi mladi gasilci. Na sedemdnevnem taboru so poleg gasilskih veščin spoznavali tudi okolico Bodisi avec in krajevno skupnost Bučkovci, obenem pa so na kopališču v Moravcih (v Slovenskih goricah) hladili svoje vroče in živahne glavice.
Tabor je v celoti uspel in vodstvo občinske gasilske zveze je
sklenilo, da bo tem načinom tudi v prihodn
s
-js-
GOSTILNA SPIRlC Černeslavec obvešča svoje stranke, da bo zaradi letnega dopusta zaprta od 21. julija do 10. avgusta. Za obisk se še v naprej toplo priporočajo!
Zbornica podpira Nafto
Odbor za razvojna vprašanja pri medobčinski gospodarski zbornici je na zadnji seji obravnaval vrsto aktualnih vprašanj, med katerimi se je najdaljša in najbolj vsebinska razprava razvila ob vprašanjih, ki zadevajo ureditev razmer v lendavski Ini Nafti, oziroma Rafineriji in Petrokemiji. V kolektivu so pripravili razvojna gradiva, ki so jih na MGZ podprli s pripombo, da velja vnaprej delovati bolj skladno in regijsko povezano, tudi v zahtvah za republiška sredstva zavoljo prekinitve gradnje rafinerije.
Bodo v radgonskem gradu stanovanja?
Le redko se zgodi, da bi tako dolgo razpravljali o zapisniku s prejšnje seje, kakor so to naredili delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Gornja Radgona na zadnji junijski seji. Sporen je bil namreč sklep, v katerem je med drugim zapisano, »se tudi zagotovijo sredstva za sofinanciranje naročila idejnih projektov obnove gradu v Gornji Radgoni«.
Ena od delegatk, ki se je udeležila tudi prejšnje seje, je trdila, da tako oblikovanega sklepa niso sprejeli. Torej so sprejeli odločitev, da ta sporen 46. sklep »miruje«, dokler tega ne rešijo.
Samo s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti radgonskega gradu, ki vse bolj propada, ne bo mogoče obnoviti. Čeprav bi mogoče uredili le nekaj stanovanj, pa bi obnova stare stavbe, ki je pod spomeniškim varstvom, stala veliko več kot novogradnja.
bp
Med največje pomurske kraje s pošto, šolo, krajevnim uradom in raznimi lokali storitvene dejavnosti spada tudi Tišina.
stori še vedno niso last Potrošnika, občani krajevne skupnosti pa imajo tudi svoje zahteve.
300-miiijonska naložba je ena
Trgovina s 500 kvadratnimi metri in velikim parkirnim prostorom bo novo krajevno središče Tišine. Lepo bi bilo urediti tudi prostore pošte in še marsikaj...
Septembra bo to krajevno središče bogatejše še za eno pridobitev. Do takrat naj bi namreč končali vša potrebna dela na novi trgovini. Pravzaprav bodo Ti-šinčani dobili kar tri trgovine in gostinski lokal. V novi zgradbi bosta samopostrežna trgovina in trgovina s tekstilom, v prostorih sedanje Potrošnikove trgovine pa naj bi odprl trgovino z železnino tozd Merkur. Zataknilo se je pri »solastništvu«, kajti pro-
največjih v zadnjih letih, ki so se je lotili na Potrošniku. Poleg tega so morali zbrati še 50 milijonov za ureditev parkirnih prostorov pred trgovino in izpolniti zahteve republiškega inšpektorja za ceste, ki je zahteval tretji pas asfaltirane ceste. Slednje je sedaj že opravljeno, podobo pa začne dobivati tudi novi center Tišine.
Potrebni denar so zbrali z združevanjem sredstev posameznih tozdov. Od 500 kvadratnih
V Radencih trgovina Klas odprta tudi ob nedeljah
Posnemanja vredna je odločitev Timine trgovine Klas v Radencih, da bodo imeli odprto prodajalno tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Zaenkrat samo v poletnih mesecih, kako vnaprej, pa je seveda odvisno od obiska. S tem so ustregli prošnjam DO Radenska in veliko turistov. Prav tako sta k tej odločitvi prispevala izvršni svet SO Gornja Radgona in vodilni Time Maribor. Zadovoljstvo nam kvari to, da domača trgovska organizacija za kaj takega ni imela posluha, čeprav bi bilo za oboje laže in koristneje, če bi bila eno nedeljo odprta trgovina Klas, drugo pa trgovina Vrelec.
bp
»V Seniki man eno, man v Čopancaj dve ...«, prepeva ljudska pesem o dveh krajih, ki ju danes sicer loči državna meja, vendar že od leta 1978 redno sodelujeta.
Vsako leto se krajani srečajo — enkrat v Čepincih, drugič v Dolnjem Seniku. Pogledajo kakšno turistično ali drugo znamenitost pokrajine, vedno pa končajo z nogometno tekmo in družabnim srečanjem. Letos so se najprej dobili minulo soboto v Cepincih, že čez dva tedna pa se bodo znova srečali na Seniku. Po tradiciji je tudi tokrat šlo za srečanje prijateljev, sorodnikov, sosedov ... Vse skupaj sicer precej stane, ker morajo na pot dolgo več kot sto kilometrov, čeprav jih loči le nekaj kilometrov. Toda denarja jim ni žal. Večino ga zberejo sami z veselicami in drugimi akcijami, nekaj malega primaknejo telesnokulturne organizacije, tu pa se vsa pomoč tudi konča. Zdaj že 16. srečanje dveh sosednjih krajev naj bo apel, da ne gre zgolj za nogometno tekmo. Zaradi nje se dobijo, vzroki in korenine pa segajo veliko globlje ... Iz njih je zrasla tudi pobuda in ponoven apel, da bi že enkrat na tem delu jugoslovansko — madžarske meje odprli vsaj maloobmejni prehod.
(i. b.)
BRIGADIRSTVO 87
POMURCI
VESELO NA DELO
Hkrati z začetkom zvezne delovne akcije Goričko 87 sta se začeli podobni prireditvi v Slovenskih goricah (zvezna) in na Kobanskem (republiška). Omenjamo ju zato, ker se obeh udeležujeta (letos edini) pomurski brigadi.
Za obe velja, da sta nepopolni. Mladi iz soboške občine bodo sodelovali na akciji Slovenske gorice. 87, zbrati pa jih je uspelo 21. Če vemo, da t i. popolna brigada šteje 40 brigadir
jev, lahko to številko ocenimo za neuspeh. Če pa vse skupaj primerjamo z razmerami v Pomurju ali Sloveniji nasploh in če upoštevamo krizo mladinskega prostovoljnega dela, ki je še posebno očitna prav v Sloveniji, niti ni tako hudo. Ljutomer in Gornja Radgona sta se na primer letos odločila, da zaradi pomanjkanja zanimanja mladine pošljeta na Kobansko skupno brigado. Pa vendar so zbrali samo 8 (osem!) prijav. K sreči so se spomnili z Gornjo Radgono pobratenega Mladenovca, od koder so poslali »na pomoč« 21 brigadirjev, tako da bo brigada vendarle kolikor toliko spodobna.
bop
S trgovino tudi nova podoba Tišine
metrov prodajnih in skladiščnih prostorov bo 270 pripadalo samopostrežbi, 120 gostinskemu lokalu in 110 kvadratnih metrov trgovini s tekstilom.
V novi trgovini bo zaenkrat zaposlenih 10 trgovcev.
Bernarda Peček
Na mejnih prehodih manj gneče kot lani
Tudi delavci na pomurskih mejnih prehodih ugotavljajo, da je letos manj gneče pri prehodih čez mejo kot lani v enakem času. Posledica tega je (kot smo že prebrali in slišali v osrednjih javnih medijih) manj tujih turistov v obmorskih letoviščih in zdraviliščih.
Promet je bil nekoliko povečan konec prejšnjega tedna. Minuli teden je prestopilo mejo na pomurskih mejnih prehodih 144 tisoč potnikov, od tega jih je 95 tisoč vstopilo v našo državo, več kot polovica teh pa je bilo tujcev. Le-ti so bili v glavnem zdomci in delavci iz Turčije, ki so na začasnem delu v zahodnoevropskih državah.
Cariniki imajo letos nekoliko več dela s potniki iz vzhodnoevropskih držav, predvsem s Poljske. Ti potujejo v Jugoslavijo na tako imenovane komercialne izlete. S sabo prinašajo le malo denarja in toliko več blaga, ki ga pri nas prodajajo za tujo valuto — vendar pridejo v poštev le dolarji ali marke. Po nekaj dneh, ko blago prodajo, se vrnejo. Čeprav morajo za blago plačati carino, se jim taki »izleti« še vedno izplačajo.
Bernarda Peček
Banovci še naprej sezonski obrat?
Termalno kopališče Banovci ima še velike možnosti razvoja. Kot kaže, pa se vse želje ne morejo uresničiti v kratkem času, čeprav bi to želeli vodstvo tozda Jeruzalem in tamkjašnji gostje. Termalna voda, mir, zelenje, domačnost — odlike, ki jih domači in tuji gostje upoštevajo pri odločitvi, kam bodo šli na letovanje.
V Banovce, kjer sta v primerjavi z drugimi letovišči prav majhen kamp in kopališče, prihajajo gostje iz skoraj vseh zahodnoevropskih držav. Letos mineva tudi pet let od odprtja prvega kopališča s termalno vodo in kampa, ki sta bila rezervirana za naturiste. V naturističnem delu kopališča je vsako leto več domačih in tujih gostov. Tudi to je ena od možnosti razvoja banovskega kopališča, o katerem je bilo že veliko napisanega.
Načrti so bili veliki — razširitev kopališča, hotel, pokriti bazen. Kot kaže, se bodo morali letos zadovoljiti le z razširitvijo oziroma ureditvijo zgornjega dela restavracije. Kar 42 postelj v sobah s tuši in kopalnicami so uredili; čeprav je že julij, pa še vedno ni dokončno odločeno o zimskem bazenu. Banovci ne želijo biti samo sezonski obrat, ki s prvim mrazom zapre vrata gostom. Gostov bi imeli dovolj, kajti termalna voda je pri tujih in domačih gostih zelo cenjena. V vročih poletnih dneh je v kopališču tudi do tri tisoč kopalcev.
Ko so zvedeli, da bodo gradili pokriti bazen, so se nekateri že začeli zanimati za jesensko-zimsko sezono. Čeprav bi začeli z gradnjo sedaj, bi bila tudi zima 1987/88 za enoto v Banovcih že izgubljena.
Bernarda Peček
Ko se temperaturni kazalec dvigne nad trideset stopinj, je najbolje biti kje v vodi. Če pa je je premalo, se je treba zanjti: vedro vode in ... hop!
o