čevljar
Letnik: XIX julij 1989
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
PRED LETNIM KOLEKTIVNIM DOPUSTOM
NOVE NALOGE
Že dolgoletna tradicija je v Peku, da imamo v mesecu julija kolektivni dopust. Ta čas sicer ni najbolj prilagojen tržnim razmeram naše dejavnosti seveda je pa prilagojen obdobju, ko večina zaposlenih koristi letni počitek. Kako bomo izkoristili tri tedne odsotnosti z delovnega mesta? Verjetno nekoliko drugače kot pred leti, tudi podatki o zasedenosti počitniških kapacitet kažejo na to. Prav gotovo splošne razmere pogojujejo racionalno ravnanje tudi v dopustniških dneh. Ne glede na povedano pa vseeno mislim in želim seveda, da si vsak v tem času resnično odpočije, si nabere novih moči, pa tudi idej za drugi pollčas letošnjih nalog.
Kot smo že večkrat omenili in tudi zapisali smo letos s plani sprejeli obvezo za izpolnitev izredno zahtevnih nalog. Res je sicer polovica leta že za nami, pogled na doseženo v tem obdobju nas navdaja z mešanimi občutki, saj nekatere podatke kar z veseljem pregledujemo, pri nekaterih pa se kažejo še precejšnje razlike do ciljev, ki smo si jih postavili. Skupna ugotovitev bi vseeno bila, da dosežki v prvem polletju dajejo določeno mero optimizma tudi za preostali del letošnjega leta. Mislim, da je tudi vsled navedenega še posebej po-
trebno da se odpočijemo, naberemo novih moči ter skupaj z omenjenim optimizmom zadnji dan julija ponovno še z večjo vnemo ter zagnanostjo zagotovimo izpolnitev letnih načrtov.
Kaj vse bo potrebno še narediti v letošnjem letu? O teh nalogah smo tudi že veliko razpravljali, poleg opredeljenih v letnem planu imajo svoje mesto tudi v SANACIJSKEM PROGRAMU. Osnovna naloga je seveda ta, da bi s čim nižjimi stroški izdelali izredno kvalitetne izdelke, čim več teh, in jih tudi čim prej kar najdražje prodali. To je tudi stalna naloga, ob tej pa imamo kar nekaj zastavljenih posebnih projektnih nalog. Še naprej bomo vpeljevali posebne programe kakovostne obutve, obdelali tudi tržišča kjer še nismo prisotni, posodobili našo organiziranost ter pripravili, obravnavali in sprejeli nov STATUT podjetja Peko.
Le nekaj nalog sem naštel, le zato da se spomnimo nanje in tudi razmišljamo kako se jih bomo lotili. Torej tudi na dopustu ne bo nič narobe, če si bomo nekaj časa namenili tudi razmišljanju o delu in kako kar najboljše učinke tega dela doseči.
Predsednik KPO FRANC GRAŠIČ, dipl. ekon.
5.AVGUST
praznik Tržičanov
»Na tem mestu je počila prva partizanska puška dne
5.	VIII. 1941. Tu je prelita kri prvih partizanov, ki so na poziv KPJ šli v borbo proti fašizmu.«
Napis na podnožju spomenika na katerem so vklesana imena padlih borcev.
20 partizanov Storžiškega bataljona se je na večer 4. avgusta 1941 utaborilo v novo zgrajeni koči tržiškega industri-jalca Jožeta Verbiča, nedaleč od doma Pod Storžičem, 50 borcev pa je odšlo proti Dobrči, da bi se sestali z borci Gorenjskega bataljona in skupaj osvobodili begunjsko kaznilnico.
Partizane, ki so ostali v Verbičevi koči, so še preden se je naslednje jutro zdanilo, obkolili Nemci, ki jih je vodil izdajalec. Osem jih je v neenakem boju padlo pod streli. Nemci so trupla pometali v kočo in kočo zažgali.
V spomin na prve žrtve praznuje občina Tržič 5. avgusta svoj občinski praznik.
SINDIKAT
NOVO VODSTVO
Na volilni seji konference osnovnih organizacij sindikata Peko so izvolili novo vodstvo. Predsednik Matjaž Hrgovič zapušča delovno organizacijo, podpredsednik Rudi Berlot pa je predlagal zamenjavo na lastno željo.
Novi predsednik do izteka rednega mandata je BOJAN VRHOVNIK (predsednik OO DSSS) iz razvojno-pripravljal-nega sektorja.
MOJCA SEDMINEK iz Obutve pa je bila izvoljena za podpredsednico v tem in prihodnjem mandatnem obdobju.
Matjaž Hrgovič je delovanje sindikata ocenil takole:
Ko se človek loti pisanja kakega poročila najprej prelista dokumentacijo za nazaj, ki jo ima na voljo. Prva točka prve seje, ki sem jo vodil kot predsednik sindikata je bila: »višina osebnih dohodkov«. Že takrat osebni dohodek ni bil visok oz. povprečen, danes po letu in pol pa se o tem sploh ne moremo več normalno pogovarjati. In najpravičneje bi bilo v temle trenutku oceniti delo sindikata kot nezadovoljivo in ne utrujati vaših glav z raznoraznimi opravičevanji, ipd.
Ker pa smo ljudje taki kot pač smo in ker je konferenca sindikata dobila celo javno priznanje mislim, da sem dolžan opisati vsaj nekaj naporov za izboljšanje situacije.
Že v samem začetku smo se dotaknili trdega oreha in sicer OD poslovalnic v letu 1987. Do danes preciznega ali kakšnega logičnega odgovora še ni.
Stanje pa ostaja nespremenjeno.
Pred več kot letom dni sem prvič slišal o kritični oskrbljenosti dislociranih obratov in tozd. Več kot samo ostre kritike so bile v zvezi s tem naslovljene na vodstvo DO. Kaj se je spremenilo je razvidno iz zadnjih zapisnikov.
Jesensko pomoč smo razdelili; upamo da pravično. Jasno nam je, da pa je le-te premalo. In kaj storiti drugega kot najti dodatna sredstva. Letos nam bo to uspelo.
Volili smo tudi samoupravne organe. Preden pa smo jih izvolili smo imeli precej težav. Vsi se vedno bolj ogibamo kakršnekoli funkcije. Predvsem zaradi tega, ker to počasi vleče za sabo tudi odgovornost. In kljub temu, da je to dobro, se je vsi bojimo.
Ob obravnavi ZR za leto 1987 smo že ugotavljali, da sama neposredna proizvodnja vlaga zadosten napor v delo, da DO začrtanih planov ni uresničila, da je bilo problematično zadostno število kadrov in da je problematično še danes. Navkljub obljubam, da se bo sistem nagrajevanja dograjeval, predvsem zaradi sposobnih kadrov.
Konstruktivno smo preko delegata sodelovali tudi na razširjeni seji RS ZS Slovenije, kjer so se izoblikovala izhodišča za delo sindikata. Razpravljali smo nekajkrat o problematiki dela sindikalnih aktivistov in samih OO ZS.
Navkljub vsem razpravam pa mislim, da zaenkrat to delo še ni omogočeno tako, da bi prinašalo večje uspehe. Začrtani cilji in podpora delavcev pa nam dajejo upanje.
Vsi delavci smo se odločili, da pomagamo delovni organizaciji tudi s tem, da osebne dohodke dobivamo dvakrat in skoraj en mesec prepozno. Ne zato, da bi bilo bolje pač pa zato, da ne bi bilo slabše.
Lani smo tudi že predlagali ustanovitev interne banke. Pri tem smo bili preveč mlačni.
Res je tudi, da nam delovna organizacija omogoča kreditiranje nakupa prehrambenih artiklov pa čeprav se včasih tudi dodatno zadolži zaradi tega. Mislim pa, da toliko energije in ne nazadnje tudi sredstev ne bi nihče porabil v te namene, če bi osebni dohodek omogočil drugačen način nakupovanja.
Velikokrat smo poskušali tudi spremeniti sistem normiranja, ki ni enoten. Vidnejših uspehov na tem področju nismo dosegli.
Zmanjšanje režije je problem, velik problem, predvsem za sindikat. Na eni strani moramo zahtevati zmanjšanje, na drugi pa, da se delavcev ne meče na cesto.
Eno od sej smo v oktobru tudi razširili. Ogromno pametnih sklepov je bilo napisanih. Žal pa so jih tisti, ki so bili za izvedbo odgovorni skritizirali.
Predlagali smo dovolj ostro in dostikrat, da se naše prispevne stopnje in dajatve DO zmanjšajo. O rezultatih vam ne bom podrobneje razlagal. Rezultati naših naprezanj so razvidni na plačilnih listih.
Spraševali smo tudi o tehnoloških viških. Do praznika dela v letu 1989 jih še nihče ni planiral. Kdor pa bo ta plan spremenil zaradi kakršnihkoli vzrokov, bo kljub težki splošni situaciji, težko planiral prihodnost Peka. Naša DO je bila še nekaj let nazaj paradna tovarna. Obiskovali so jo visoki gosti. Tega je danes vse manj. In tudi to je, sicer zelo majhen a vendar, eden od kazalcev uspešnosti.
V	letu 1989 nam je omogočeno »izdelati« nov sindikat. Težav pri tem je kar precej. Idej, povedanih v pogovoru med ljudmi veliko, na sestankih malo. Odločili smo se, da pripravimo predlog spremembe delovanja samo za našo DO. V širino se ne bomo podajali. Dela je še za našim plotom preveč. Ko ga bomo opravili, pa se bomo podali tudi navzven.
Ne vem kako smiselno je apelirati na delavce naj pri delu sindikata v naprej pomagajo. Sam sem zagovornik tega, da ni najbolj smiselno. S sindikalnim delom se bodo morali ukvarjati vedno bolj sposobni in usposobljeni delavci. Da se bodo ukvarjali dovolj kvalitetno pa jih bo prisilil čas, v katerem se žal, nahajamo. Vedeti je namreč treba, da je v najidealnejših sistemih sindikat najmanj potreben. In obratno.
V	programu do konca mandata pa je zapisano:
—	Opredeliti funkcijo predsednika konference OO ZS Peko in izdelati sistematizacijo za novo delovno mesto;
—	Izpeljati široko akcijo za izvolitev predsednika in profesionalizacijo le-tega;
—	Izvedba dneva delavcev Peka;
—	Pregled polletnega obračuna in razprava o njem;
—	Dopolnjevati program dela sproti in se prilagajati trenutni situaciji;
—	Razprava o predlogu statuta DO.
Razprava je bila izredno bogata in je nakazala usmeritve in konkretne predloge za delo sindikata. Gre za nadaljevanje že začetih akcij:
—	Da bi lahko enotno nastopali v pobudi za razbremenitev, bodo strokovne službe pripravile višino obremenitev v Tržiču, Trbovljah, Ormožu in Benediktu.
—	V sistemu nagrajevanja naj bodo dane vsem enake možnosti, to je nagrajevanje kvalitetno opravljenega dela.
—	V delovnem koledarju za leto 1990 naj se predvidi enkrat tedensko podaljšan delovni čas, v kolikor ne bo zakonsko določen 40-urni delovnik.
—	Še naprej naj se skladno s potrebami širijo počitniške kapacitete.
—	Poišče naj se možnost, da se dnevi dopusta pridobljeni za težke delovne pogoje lahko koristijo, kljub omejitvi do 30 dni.
—	Sindikat bo opozarjal kako priti do ciljev pri uresničevanju sanacijskega programa.
Nanizanih je precej predlogov in smernic. Novemu vodstvu želimo uspešno delovanje v zadovoljstvo članstva.
MH
V oddelku 522 so preureditvena dela tik pred zaključkom (projekt OPTIMALIZACIJA PROIZVODNJE). Delovni pogoji so neprimerno boljši
SKUPNI DELAVSKI SVET
IZ ZAPISNIKOV
Junijsko zasedanje skupnega delavskega sveta je imelo bogat dnevni red:
TEKOČA GOSPODARSKA GIBANJA
Skoraj že za nami je prva polovica leta, leta v katerem moramo za vsako ceno priti iz lanskih rdečih številk. Prvi obračun kaže nekaj pozitivnih znamenj. Prav gotovo je vredno pohvale znižanje vseh vrst zalog. Še pred letom dni smo bili prepričani, da je proizvodnja brez izmeta nekaj nemogočega, toda danes vemo, in ponosni smo na to, da je tudi kaj takega mogoče. V oddelku 522 nadaljujejo v maju začeto akcijo za »izdelke brez defektov«. Hvale vredno je tudi živahno povečanje obsega maloprodaje v maju in juniju. Za načrti zaostaja donosnost prodaje in znižanje stroškov. Prepočasna je realizacija projektov INTEGRALNI INFORMACIJSKI SISTEM in DELO NA DOMU. Vse preveč je tudi težav pri zagotavljanju oskrbe in pripravi proizvodnje.
Finančni obračun kaže nekaj malega dobička, kar pomeni, da z letošnjim poslovanjem ne nastaja nova izguba.
Proizvodnja je nekoliko manjša zaradi realizacije projekta OPTIMALIZACIJA proizvodnje. Kot že rečeno je bistveno nižji odstotek izdelkov slabe kakovosti.
V prodaji se nadaljuje sprememba strukture: manj za izvoz, več za domačo prodajo. Močno smo povečali klirinški izvoz v škodo konvertibilnega.
REALIZACIJA SPREMEMB SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI
Z letošnjim letom smo se odločili za spremembo organiziranosti. Tozde Orodjarna, Trbovlje, Poliuretan in Gumo-plast smo združili v tozdu Obutev, Komercialo pa smo nameravali prenesti v skupne službe. Sprememba v tozdu Komerciala bi imela več slabših kot dobrih učinkov, zato tozd KOMERCIALA ostaja.
Zasedanje skupnega delavskega sveta
PREDLOG O VIŠINI REGRESA ZA LETNI DOPUST Potrjen je predlog višine osnovnega regresa.
PREDLOG ZA NAGRADO
O uspehih in pohvalah našega sejemskega prostora v Zagrebu smo pisali v zadnjih dveh številkah. Skupni delavski svet je potrdil predlog nagrade Bredi Jazbec in Jani Grohar za zamisel in ureditev razstavišča.
POBUDA ZA USTANOVITEV ČEVLJARSKEGA MUZEJA Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič je pobudnik za ustanovitev slovenskega čevljarskega muzeja v Tržiču. Obstoječo čevljarsko zbirko nameravajo dopolniti tako, da bi prerastla v Čevljarski muzej Slovenije. V muzeju imajo že preko petsto razstavnih eksponatov razstavljenih v štirih
prostorih. Obstaja pa možnost pridobitve dodatnih 400 m2 novih razstavnih površin.
Za realizacijo akcije Zavod za kulturo in izobraževanje predlaga etapno preraščanje zbirke v čevljarski muzej. Zato predlagajo sklenitev dogovora o strokovni in materialni pomoči.
Za letos še ni predvidenih posebnih materialnih in finančnih obveznosti, te bodo nastopile ob konkretnih izvedbah. Delegati so dali podporo pobudi. V Tržiču bo tako predstavljen celotni razvoj čevljarstva v Sloveniji.
Motiv iz muzeja v Tržiču
SPREMEMBA CEN
Zaradi inflacije se tudi cene naših izdelkov spreminjajo in prilagajajo splošni rasti cen, da bi ohranili vsaj minimalno vrednost družbenih sredstev, sklep o spremembi pa morajo sprejeti delegati skupnega delavskega sveta.
ZASTOPANJE TUJIH FIRM
Peko je na podlagi pogodbe z nemško firmo zastopnik za prodajo njihovih izdelkov v Jugoslaviji. Spremembo oziroma dodatno dejavnost je treba vnesti v statut podjetja.
NAMESTO DARIL
Obljubili smo, da bomo spremljali porabo sredstev namenjenih za medicinske aparate namesto daril ob osmem marcu. V Kranju so sredstva namenili:
Delavci Bolnišnice za ginekologijo in porodnišvo vam izražamo
ZAHVALO
ob vaši podpori in nenadomestljivi denarni pomoči pri naši skupni akciji zbiranja sredstev za nakup dveh inkubatorjev v intenzivni negi otroškega oddelka naše bolnišnice.
Istočasno vas želimo seznaniti, da smo vsa zbrana sredstva namenili za inkubatorja s fototerapijo in da smo prvega v teh dneh tudi že dobili iz ZDA, drugi pa je na poti. Upamo, da smo z novimi aparaturami, ki bodo dolga leta pomagale preživeti prve dni življenja naših najmlajših in s tem služile svojemu namenu, opravičili vaše zaupanje.
Lep pozdrav!
Pomočnik direktorja	v. d. direktor
Nada Mihajlovič	dr. Tihomir Rizner
Dopust pod platneno streho
HURA -
DOPUST JE TU!
Prva polovica leta je za nami. Za tri tedne bomo zaprli tovarniška vrata, pozabili na skrbi in težave in odšli v iskanje novih doživetij. Načrt, kako boste preživeli dopust, ste gotovo že napravili. Letos jih bo šlo nekaj manj na morje kot sicer. Nič zato, tudi doma ali kje drugje je dopust prijeten. Odprta bodo kopališča, oskrbovane planinske postojanke in planšarije. S prijatelji in znanci boste lahko odšli na krajše ali daljše izlete. Ce boste odpotovali za dalj časa, dobro zaprite vsa okna. Rolete in zavese lahko spustite, vendar to ni priporočljivo, ker daste s tem znak, da vas ni doma.
NEPRIJETNA PRESENEČENJA
Preglejte vse zaloge živil. Tista, ki bi se v vaši odsotnosti pokvarila porabite, izprazniti morate tudi smetnjake. Organizirajte zalivanje vrta in varstvo domačih živali. Obleke v omarah zavarujte s sredstvi proti moljem. Popišite vse stvari, ki jih želite vzeti s seboj. Pripravite vse dokumente, ki so vam potrebni za pot (zdravstvena knjižica, potni list). Dragocenosti shranite pri ljudeh, ki jim zaupate. Izključite dovod plina in vode: iz vtičnice vzemite vtiče za radio in televizor.
Ko se boste odpravili na pot, mislite na vožnjo, ne pa na stvari, ki jih morate opraviti ali na družinske probleme. Na parkirnih prostorih mislite na to, da tudi drugi iščejo prostor. V mislih imejte, da je prehitevanje vzrok mnogih nesreč. Ne hitite v megli. Pred vožnjo se privežite z varnostnim pasom. Ne hodite na pot po vročini. Otrokom nudite čim več udobja.
ALKOHOL JE SOVRAŽNIK
Zapomnite pa si eno: kadar in dokler vozite ne pijte alkoholnih pijač in nikdar ne vozite razburjeni ali kakorkoli duševno vznemirjeni.
Kadar naletite na poti na prometno nesrečo, je vaša dolžnost, da se ustavite in storite vse, da bi pomagali ponesrečenim.
SONČENJE
Ko se pojavi prvo poletno sonce, nastane tudi želja po temni, zagoreli polti. Poletna bronasta barva vsakemu lepo pristaja in ga napravi zadovoljnega.
Kaj je pravzaprav temna barva, ki si jo tako želimo, in kako nastaja? Pod vplivom sončnih ultravioletnih žarkov pride v naši koži do kemijsko-biološkega procesa, do močnejše pigmentacije, kar je pravzaprav naravna obramba kože pred opeklinami. Kakor je znano iz davnine, čeprav je sonce izvor življenja, zdravja in vitalnosti, je lahko tudi škodljivo, če pretiravamo ali se ne držimo nekaj koristnih pravil.
NA KAJ PORAMO PAZITI PRI SONČENJU
V prvi vrsti mora biti sončenje stopnjevano, tako da ima koža dovolj časa da ustvari čimveč zaščitnega pigmenta. S sončenjem ne smemo začeti naenkrat in intenzivno šele na letnem dopustu. Ne smemo pozabiti, da poteka pigmenta-cija tudi v polsenci ali kadar sonce le delno sije skozi oblake. Da bi preprečili nastajanje opeklin, moramo uporabljati sredstva, ki na zunaj zaščitijo kožo, ker ji nismo dali dovolj časa za lastno samoobrambo.
I/	o!m^L
%tlÙULO
otturi
Medicinsko programirani oddih v Čatežu: »Pred startom«
IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
Treba se bo odločiti
Sem v 8. razredu. Razmišljam, kaj vse mi je prinesla šola. Znanje, prijatelje, prijateljice, vzgojo in še mnogo drugih stvari. Toda, ali sem izkoristila vse, kar mi je ponudila šola. Znanje. Poskušala sem, toda včasih nisem uspela.
V	šoli sem spoznala veliko prijateljev in prijateljic. Z nekaterim se zelo dobro razumem, zato mi je hudo, ko se poslavljam. Mogoče mi bo tudi srednja šola dala prijatelje take, kot si jih že sedaj predstavljam; razmišljam. Težko se bo ločiti od svojega razreda. Že res, da včasih ni šlo dobro, toda, zavzeli smo se in rešili problem, seveda če ni bil velik. Včasih smo se jezili drug na drugega, a to so le najstniški problemi. Razred brez težav se mi zdi kar dolgočasen. Prazen.
V	šoli so učitelji ki smo jih že vajeni. A na srednji šoli? Bodo tam tudi prijazni? Kakor slišim od drugih učencev na srednji šoli, so tam zelo strogi. Vsak človek mora premagati mnogo težav. Ta stavek mi daje moč in ne bom se kar tako vdala. Resda se bo treba več učiti, toda poskušala bom.
Če samo pomislim, kako lepo je bilo v nižjih razredih. Veliko manj se je bilo treba učiti, veliko manj je bilo predmetov, ur! Toda tega se takrat nisem zavedala, zato pa se sedaj.
V	sedmem, veliko več pa tudi v osmem razredu se pogovarjamo o poklicih. Nisem se še odločila, toda čas hitro teče in treba se bo odločiti. Na poklic ne sme vplivati samo želja, pač pa tudi znanje, možnosti in sposobnosti. Vsakemu osmošolcu pd želi, da bi si izbral pravo pot in šolo uspešno končal. Seveda pa smo si v osnovni šoli tudi izbrali razne krožke. Mislim, da tudi ti pomagajo na poti k znanju.
Marija Razinger, 8. a
Skrbimo za lepše okolje
Naše okolje ni prav nič lepo. Ko gledam z balkona, vidim polno smeti in odpadkov po dvorišču. Otroci spuščamo papirnata letala z balkonov, zato ležijo vsepovsod. Zelenice pri nas so zelo grde. Premalo skrbimo zanje. Tako so že vse prehojene, da tudi trava ne more več rasti. Jaz pa vem, da bi vsi lahko veliko naredili. Pred bloki bi morali na novo posejati travo in posaditi okrasno grmovje. Okoli zelenic bi morali narediti ograje. Kako lepo bi bilo potem gledati z balkona zeleno travo in drevesa! Tujci bi veselo gledali, nam pa bi bilo naše okolje v ponos. Zato poskrbimo za naše boljše in lepše okolje.
Mali Mitja, 3. b
Medicinsko programirani oddih
Strah v kleti
Nekega večera smo se lovili po kleti. Večkrat sem lovil, a se nisem nič kregal. Dirjali smo in se zaklepali v svoje kleti. V tej skupini sem bil naj mlajši in zato sem se bal teme ... Kadar sem se tiščal v temi, so se mi prikazovali čudni strahovi. A moral sem vzdržati. Največkrat sem se skrival s prijatelji, ki se niso bali.
Takrat pa sem se sam skrival v temnem kotu. V sosednji kleti se je prižgala luč. Slišal sem velike, težke korake. Skozi ključavnico sem videl žarke luči. Nenadoma so se odprla vrata. Videl sem nogo, nato še drugo. Nekaj je stopalo proti meni. Nisem upal steči. Ves trepetajoč in mrzel sem obstal v kotu. Tiščal sem se zidu. Nenadoma me je prijela roka. Držala me je za rob bunde. Komaj sem se izmuznil.
Hitro sem stekel skozi vežo in v blok po stopnicah domov. Ves zadihan in trepetajoč sem prišel do naših vrat. Oče me je takoj vprašal: »Kdo je zganjal tak hrup v kleti?« Jaz pa sem se začel smejati od olajšanja.
Marko Kuhar, 4. b
Medicinsko programirani oddih v Čatežu
NOVI UPOKOJENCI
Za kar precej naših sodelavcev so se iztekla leta, ostali jim bodo le spomini na skupno delo, sodelavce, prijatelje in znance, s katerimi so prebili mnogo lepih, včasih pa tudi težkih dni. Toda vsi smo na isti poti, drug za drugim odhajamo, drug za drugim prihajajo novi.
MIRA TEPINA, MIRO ŠATARA, TONČKA ŠTURM, MARICA ZIBLER iz splošnega sektorja
MARIJA VODNIK in ANGELCA ZAMLEN iz obrata družbene prehrane
MIRKO ISTENIČ iz mehanične delavnice BRANKO DJORDJEVIĆ iz delovne enote Poliuretan
MIRKO HORVAT iz mizarske delavnice CIRIL KRSNIK, MAGDALENA ZADRAŽNIK in LOVRO ČADEŽ iz oddelka kontrole
IVANKA ZUPANČIČ iz šivalnice Trbovlje VERA BABIČ in MARIJA GORIŠEK iz prodajnega sektorja
JURIJ ZUPAN iz transportnega oddelka IVANA SUŠNIK, HERMINA SMOLEJ in BOSILJKA PERKO in finančnega sektorja
ANA SLAPAR, HEDA ŠTRUKELJ in VINKO GOLMA-JER in vzorčne delavnice 501
JOŽEFA GABERC, SILVA KLOFUTAR in ANGELA OŽVALD iz sekalnice
KATI GAŠPERLIN, MARTA AHAČIČ, CVETKA ZALETEL, LJUBICA BOSMAN in FRANCKA KRSNIK iz šivalni-cg 512
JOŽEFA MEGLIČ, JANEZ OVSENEK in IVANA PAVKOVIČ iz montažnega oddelka 520
MARIJA STARE iz montažnega oddelka 522 VALENTIN JELAR in FRANCKA BORIĆ iz montažnega oddelka 523
JOŽICA ROSS iz skladišča obutve
Našim, zdaj že bivšim sodelavcem želimo mnogo lepih let v zdravju, zadovoljstvu in sreči, ter prisrčna hvala za ves trud in delo pri skupnih ciljih.
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
V okviru vseslovenske akcije »Razgibajmo življenje«, je v Celju, 17. junija potekalo tekmovanje v borbenih partijah v kegljanju. Ker letos na Šuštariadi, ki je potekala na Vrhniki te športne panoge ni bilo, smo se v Tozd Obutev odločili, da se udeležimo tekmovanja v Celju. Nastopili smo s tremi ekipami. Štela je skupna uvrstitev ne glede na sestavo ekipe. Prvo ekipo so sestavljali fantje, ki so zasedli prvo mesto
s 526 podrtimi keglji, peto mesto je zasedla ženska ekipa s 395 podrtimi keglji, šesta pa je bila mešana ekipa s 350 podrtimi keglji.
Prav gotovo so takšne akcije dobrodošle, pripomorejo k sprostitvi in spoznavanju krajev in ljudi, z željo, da se tudi v naši občini organizira podobna akcija, kateri prav gotovo ne bi manjkala množičnost in zagnanost za organizacijo.
Mojca Sedminek
NAPOVEDI
Pri slovenskih napovedovalcih vremena smo vprašali, kakšno vreme se nam obeta v juliju. Niso nam hoteli napovedati ne sonca niti dežja. Pa poglejmo kaj pravijo za julij KOLEDARSKE NAPOVEDI v knjigi Pregovori in reki:
Ako do Urha (4.) slišiš kukavico in Urh z Marjeto (20.) kače pase, posevek dobro rase.
Ako dež na Cirila in Metoda (5.), oreh in kostanj domala gloda.
Ako je drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo mokro.
Ako je drugi dan tega meseca lepo, še štirideset dni bo ostalo tako.
Ako je na Lovrenca in ruskega Antona (10.) lepo, bo še jeseni tako.
Ako je vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki srpan.
Ako na Marjetin dan (12., 20.) deži, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši.
Ako Magdalena deži (22.), se dež še rad obdrži.
Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh Q.7.).
Če je Jakob (25.) lep, bo božič mrzel, a obilna jesen — to je znano ljudem.
Kakor Jakob do poldne vremi, tako bo tudi pred božičem te dni; popoldnevno vreme tega dne ti božično vreme pove.
Magdalena drobničarka (drobnice — cibore), Ana poga-čarka.
Marjeta grom in strelo obeta.
Mrzel in moker mali srpan — trtnemu sadu je močno v bran.
Na nebu megla 25. dne — hudo zimo napove.
O Jakobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele o Jerneju nazaj pride.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
Sodelavkam šivalnice 512/5 se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim še veliko zdravja, osebne sreče in veliko delovnih uspehov.
Bosman Ljubica
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam šivalnice 512/2 in 512/3 za izkazano pozornost in darilo.
Krsnik Francka
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 520 za lepo darilo, ki mi bo trajen spomin na dni, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in mese-bojnega razumevanja.
Pavkovič Ivanka
ZAHVALE
Ob izgubi očeta
FERDINANDA LAIBACHERJA se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za cvetje in denarno pomoč.
hčerki Melita in Milena, sin Feri
Ob boleči izgubi drage mame
ANICE JANC
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 520, za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
hčerka Vanja z družino
Ob izgubi dragega očeta
RUDIJA MAJCNA
se sodelavkam iz oddelka 512/5 in ostalim iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izražena sožalja.
hči Ani Lombar
Ob boleči izgubi naše drage mame JERICE PAVŠEK
se iskreno zahvaljemo tovarni Peko, oddelkom montaže 520, šivalnici 512/4 in orodjarni za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
žaliujoči Silva, Greta in sinova Janez, Tone z družinami
Ob smrti mojega očeta
RAJKA KOŠIRJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem prodajnega in nabavnega sektorja in vzorčni sobi za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
hčerka Fani
Ob smrti mojega dragega očeta
JOŽETA BODLAJA
se iskreno zahvaljujem obračunovalkam in sodelavcem Gu-moplasta za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoča hčerka Anka
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moža VINKA OVSENEKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 520 za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Metka z družino
OBLETNICA
Težko se je sprijazniti, da te ne bo več med nami. Zapustil si nas v cvetu mladosti, v začetku poletja pred enim letom.
FRANCI ŠKRJANEC Hvala za dobro misel nanj.
družina Škrjanec
USNJARIADA 89
šporT
MNOŽIČNA UDELEŽBA
V soboto, 24. junija je bilo v organizaciji Industrije usnja Vrhnika športno in prijateljsko srečanje športnikov delovnih organizacij:
ALPINA Žiri CICIBAN Miren IUV Vrhnika
KONUS Slovenske Konjice
KOTO Ljubljana
LILET Maribor
PEKO Tržič
PLANIKA Kranj
POLIKS Žiri
TOKO Domžale
TOLO Šentjur
TRIO Tržič
TUS Slovenj Gradec
ZMAGA Ljubljana
Tradicionalno srečanje USNJARIADA 89 je športna prireditev usnjarjev in čevljarjev. Značilnost Usnjaria-de je množičnost. Letos je v sedmih športnih panogah tekmovalo več kot 500 delavcev delovnih organizacij iz vse Slovenije.
Vsakdo je bil zmage vesel, vendar to ni edini motiv. Utrdila so se stara poznanstva in navezala nova.
Naši športniki so tekmovali v vseh športnih panogah. Rezultati:
Namizni tenis — moški
1.	Toko	8	točk
2.	Peko	7	točk
3.	Konus	6	točk
Namizni tenis — ženske
L Peko	6	točk
2.	Konus	5	točk
3.	TUS	4	točke
Odbojka — ženske
1.	TUS	6 točk
2.	Peko	5 točk
3.	IUV	4	točke
Šah — moški
L Konus	8 točk
2.	TUS	7 točk
3.	Planika	6 točk
8. Peko	1	točka
Mali nogomet — moški
1.	TUS	12	točk
2.	Konus	11	točk
3.	Planika	10	točk
7. Peko	6	točk
Streljanje — moški
1.	TUS
2.	Konus
3.	IUV 6. Peko
Streljanje
1.	TUS
2.	Peko
3.	Konus
Košarka -
L Konus
2.	Koto
3.	Peko
Balinanje
L Poliks
2.	IUV
3.	Peko
11 točk
10	točk 9 točk 6 točk
-	ženske
8	točk
7	točk
6	točk
moški
9	točk
8	točk
7	točk
-	moški
11	točk
10	točk 9 točk
Skupni vrstni red ekip:
1.	Konus	62	točk
2.	Peko	54	točk
2.	TUS	54	točk
4.	IUV	46	točk
5.	Planika	39	točk
6.	Alpina	34	točk
6.	Toko Domžale 34 točk
8.	Koto	22	točk
9.	Poliks	16	točk
10.	TOLO	10	točk
10.	Ciciban	10	točk
12.	LILET	8	točk
12.	Zmaga	8	točk
14. TRIO	5	točk
Slika 1 Gabriel Smolej pred štartom v Kranjski gori.
SODELOVALI TUDI NASI
V organizaciji AMZ Slovenije, ACI kluba Udine iz Italije, ter OAMTC kluba iz Beljaka v Avstriji, je bil organiziran osmi turistični avto moto relly. Pot je vodila iz Kranjske gore, kjer je bil štart v Trbiž v Italiji, kjer je bila prva kontrola, naslednji dve kontroli sta bili v Avstriji, pot pa je vodila preko mejnega prehoda Ljubelj v Tržič, kjer je bila v organizaciji AMD Tržič četrta kontrola, cilj pa je bil pred tovarno Elan v Begunjah. Iz naše delovne organizacije so se tekmovanja udeležili Gabrijel Smolej, kateri je med motoristi zasedel 7. mesto, med avtomobilisti pa je bil najboljši na 8. mestu Marjan Brovč, na 27. mestu Matevž Jenkole in na 35. mestu Jakob Co-telj. Na štartu je bilo 70 tekmovalcev in to iz Italije, Avstrije in Jugoslavije.
Matevž Jenkole
Slika 2 V avtomobilih Jugo na drugi kontroli v Avstriji od leve proti desni Jenkole, Cotelj in Brovč.
(foto M. Jenkole)
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.