Poffnfmi platana v gotovini €mm Mn f- Stev. 238 V Ljubljani, četrtek 19. oktobra 1939 Leto IV Konec pogajanj med Sovjeti in Turčijo pomeni neuspeh sovjetsko-nemske stvari Balkanske države hočejo slej ko prej ostati samostojne in nevtralne Rim, 19. okt. o. Neuspeh sovjefsko-tur-ških pogajanj je po sodbi italijanskih vodilnih političnih krogov za Evropo izredno pomemben dogodek^ ker čisto jasno dokazuje, da hoče Turčija ostati zvesta besedi, katero je dala Angliji in Franciji. Turčija je zdaj še bolj daleč od tega, da bi zdrsnila pod sovjetsko-nemški vpliv, kakor pa je_ bila pred sporazumi z Anglijo in Fran-°’ , i *ur^ko odločitev, da ne sprejme sovjetskih pogojev, so nedvomno vplivali dogodki v baltiških državah. S tem je Turčija neizpodbitno dokazala svojo popolno vojaško^ in politično samostojnost. Turčija ve, da ima proti Rusiji v rokah vsemogočno orožje — Dardanele. Ustavitev pogajanj v Moskvi pomeni polom poskusa pridobiti Turčijo za sovjetsko-nemško stvar, o čemer priča tudi nenadni odhod nemškega poslanika von Papena iz Ankare, kjer njegovo poslanstvo že drugič ni uspelo. Berlin, 19. okt. m. Nemško časopisje ne objavlja nobenih podrobnosti o rusko-turških pogajanjih v Moskvi, temveč samo poročilo o odhodu Saradzogla in pristavlja, da so v pogajanjih mogli ugotoviti samo nespremenjenost prijateljskih odnosov med Turčijo in Sovjetsko Rusijo in pa željo, da se ohrani mir. Saradzo-glu je imel tik pred svojim odhodom razgovor z Molotovim. Ta razgovor je sovjetsko časopisje zamolčalo. Ni mogoče pričakovati novega sestanka med Saradzoglom in sovjetskimi državniki, ker je Saradzoglovo poslanstvo propadlo, pač^a ni nemogoče, da bi nova turška delegacija znova vzpostavila stik s sovjetsko vlado. Saradzoglu se je med svojim bivanjem v Moskvi sestal trikrat z Molotovim, enkrat pa % Molotovim in Stalinom. Saradzoglu, ki je podpisal izjavo o vzajemni pomoči s Francijo in Anglijo, je očividno neprimerna osebnost za ojačenje odnosov med Sovjeti in Turčijo. List »Lokalanzeiger« opominja v svojem poročilu o turško-sovjetskih pogajanjih Turčijo, češ, da njena sporazuma s Francijo in An- ?;lijo nasprotujeta rešitvi vprašanj, ki jih je roba urediti s Sovjeti. Turčija ne sme pozabiti, da Sta 'Nemčija in Rusija prijateljici in da mora svoje bodoče ravnanje Turčija usmeriti v soglasju s tem dejstvom. Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med nami in Italijo Belgrad, 19. okt. o. Italijansko trgovsko zastopstvo, ki se z uradnimi zastopniki jugoslovanskega gospodarstva že dva dni posvetuje o sklenitvi nove trgovske pogodbe z Italijo, je bilo včeraj sprejeto pri trgovinskem ministru dr. Andresu. Minister je ostal z italijanskimi zastopniki v daljšem razgovoru Spet desničarska zarota na Madžarskem Budimpešta, 19. oktobra- o. Madžarske oblasti odkrile zaroto za izvedbo narodno socialističnega državnega prevrata in zaprle zaradi tega 110 ljudi, članov desničarske organizacije »Mladi hungaristk. Namen organijacije je bil s silo in tujo pomočjo vreči sedanji red ter ustanoviti ^madžarsko delovno državo« pod pokroviteljstvom neke'sosedne velesile. ovoio aSi •tega razPuščenega gibanja nadaljujejo 'nuJtiiis* !?■ ter 80 začeli v prestolnici in raznih Min .revolucionarne brošure. 30 oseb je , , MnH* .zaradi tiskanja in razširjanja le-T>roioinva ioP.rei8»kaY° 80 na^i *udi tiskarski stroj. ^ Ip' lpcri ip* da se je organizacija >Mad- zarske legijet začela enako, kakor »Tabor izvolje- narnHn S°- morali Priseči zvestobo SMasuevem narodnoaociaUstičneiii pokretu. Preiskava se nadaljuje. Vse vesti tuiepa tiska n nh-segu tega pokreta, v kolikor presegajo okvir tega sporočila, so brez vsake osnove in ne odgovarjalo dejstvom. > o j j Bukarešta, 19. okt. o. V romunskih odločujočih krogih izjavljajo, da jih neuspeh rusko-turških pogajanj ni presenetil. Ob teh pogajanjih se je še enkrat izkazala hladnokrvna turška politika. Turški državniki so zmožni ves dan se posvetovati ali pa vljudno poslušati tuje zahteve, na koncu pa na kratko rečejo ne. Ker ni v Moskvi prišlo do nobenih zaključkov, tudi ni bil potreben sestanek med turškim in romunskim zunanjim ministrom. Do tega sestanka pa bo prišlo v kratkem, še prej pa se bo romunski zunanji minister Gafencu dobU z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjoseiva-novom. V zvezi s tem pravijo, da prevladuje v vodstvu Balkanske zveze mišljenje, da je za Bolgarijo najkoristneje, da se čimprej pridruži Balkanski zvezi. Poskusi za to so se doslej izjalovili zaradi bolgarskih zahtev do Romunije. Te zahteve bi Bolgarija s pomočjo Rusije m Nemčije lahko uresničila, toda zato bo morala žrtvovati svjo neodvisnost. Belgrad, 19. okt. m. Izjave predsednika turške vlade o tem, da so se pogajanja v Moskvi razbila zaradi nenadnih nesprejemljivih sovjetskih zahtev, so izzvale v jugoslovanskih političnih krogih globok vtis in pa zadovoljstvo nad tem, da ostane Turčija zvesta svojim zaveznikom ter želji, ohraniti mir in sedanje stanje na Balkanu. Pač pa vlada prepričanje, i da je zaradi tega odloženo tudi delo za vzpo- I stavitev rednih odnošajev med balkanskimi I državami in Rusijo. Balkanske države se bodo zdaj še bolj strnile za obrambo miru in nevtralnosti proti slehernemu poskusu od zunaj. Sofija, 19. okt. m. List »Slovo« objavlja članek o ustavitvi pogajanj v Moskvi ter pravi: Bolgarija, ki je skrajno nevtralna, samo obžaluje, da Rusija in Turčija, ki sta tudi prijateljici Bolgarije, nista mogli skleniti sporazuma. Bolgarija želi, da bi se vsekakor mir na črnem morju zagotovil. Verjetno pa je, da se bosta Rusija in Turčija mogli sporazumeti na novi osnovi. Odgovor na sovjetske zahteve: Vojaška, politična in gospodarska pogodba med Anglijo, Francijo in Turčijo Sovjeti so od Turčije baje zahtevali pas ozemlja in vojaška V oporišča ob Dardanelah Ankara, 19. okt. Anatolska agencija: Francoski general Weygand ter angleški general Vebel, sta snoči z letalom prispela iz Beiruta v Ankaro. Francoski in angleški general sta takoj obiskala načelnika turškega generalnega štab maršala Fevzik-Čakmaka ter vojnega ministra generala Timaza. Weygaml in Vebel ostaneta v Ankari do 21. t. m. Danes dopoldne ob 10 se začne konferenca med predstavnikoma francoske in angleške vojske ter predstavniki turške vojske. London, 19. okt. Danes so se začela pogajanja med turškim generalnim štabom in genraloma Weigandom in Weblom. Ta pogajanja bodo trajala do nedelje. V političnih krogih zatrjujejo, da bodo sklenili med Anglijo, Francijo in Turčijo vojaško, gospodarsko in politično zvezo. Turčija naj bi v tem paktu zajamčila za nedotakljivost Romunije in Grčije, potem pa bi se začela diplomatska pogajanja z drugimi balkanskimi državami. Ankara, 19. okt. o. V turški javnosti se širijo najrazličnejše vesti o tem, kakšne so bile prav za prav zahteve, ki jih je Sovjetska Rusija postavila kot pogoj za sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči na Črnem morju. Po nekaterih vesteh so Sovjeti zahtevali: 1. Turčija mora dovoliti, da Sovjetska Rusija uredi pomorska in letalska oporišča ob Dardanelah. 2. Turija mora posredovati pri Romuniji, dft Bolgariji vrnila Dobrudžo. 3. Turčija mora posredovati, da dobi Bolgarija od Grčije dostop na Egejsko morje. Te zahteve so take, kakor so jih Sovjeti stavili baltiškim državam in tinski. Ce bi jih lurčija sprejela, bi dejansko postala sovjetski protektorat. Rusija pa bi dobila svoboden iz-nod iz Črnega morja ter začela ogražati sedanje stanje na Sredozemlju- Selitev Nemcev iz Rusije ne bo prisilna Preseljevanje iz baltiških držav je za zdaj ustavljeno Moskva, 19. okt. o. Uradno poročajo: V Moskvo je dopotovala nemška komisija, da začne z Rusijo pogajanja o preselitvi nemških državljanov in oseb nemške narodnosti iz Ukrajine ter iz zahodne Bele Rusije. Preseljevanje ne bo obvezno, marveč prepuščeno svobodni odločitvi. Berlin, 19. okt. o. Preseljevanje Nemcev iz baltiških držav, zlasti iz Litve, je za zdaj ustavljeno, dokler ne bodo nemški krogi videli, kako se bo obnesla prva selitev Nemcev iz Estonije. Razen tega se je pa pokazalo, da se Nemci, zlasti nemški kmetje v baltiških državah nočejo seliti iz krajev, v katerih 60 živeli od nekdaj. Nemška »Politično-diplomatska korespondenca« 6e bavi 6 selitvijo Nemcev iz baltiških držav ter pravi: Ves nemški narod pozdravlja z dobrodošlico prve baltiške Nemce, ki so zapustili ozemlje, katero so njihovi očetje pred stoletji priključili evropski omiki. Vsi Nemci iz baltiških držav se bodo naselili v velikem nemškem raijhu. Ponosni bodo, da bo ozemlje, ki ga zapuščajo, za vedno ohranilo sledove dela, ki 60 ga oni in njihovi očetje opravili Ugibanja o nemških vojnih načrtih proti Angliji in Franciji Nemčiia naj bi zasedla Holandijo ter z letalstvom uničila angleška važnejša sredisča Pariz, 19. oktobra. Snočnje uradno poročilo vrhovnega poveljništva se glasi: Na vsem bojišču ni bilo sprememb. Velika aktivnost ogledmškth skupin posebno med Mozelo in Saaro. Pariz, 19. oktobra. Nemci pošiljajo kar naprej čete na ožji del zahodne fronte. Vso noč so bile ceste 12 km za nemškimi linijami polne prometa. Opazovalci na francoski strani so videli, da so žarometi na tovornih avtomobilih ves čas prižgani. Vojake in topove vozijo neprenehoma tudi z vlaki. M a vsej tronti so prižgane svetilke izdajale, da se nekaj pripravlja. Ni ge ugotovljeno, ali gre za novo ofenzivo, ali pa za izmenjavo divizij, ki so se udeležile napadov pretekli ponedeljek. Uradno izjavljajo, na so bile francoske izgube pri pone-deljskih napadih neznatne, številčno stanje nemške pehote je bilo sorazmerno majhno, zato je očitno, da Nemci še niso začeli obsežnejšega na-pada. Pariz, 19. oktobra, o Znani ameriški časnikar Knickerbocker piše v dnevniku »Pariš Soir« o nemških pripravah na zahodu in ugiblje o tem, kaj Nemčija namerava. Po njegovem prevladuje v evropskih vojaških krogih mišljenje, da bo Nemčija v kratkem zasedla Holandijo. Če bi Nemčija ustavljati več kakor nekaj dni. Nemčija bi na ho-anetskem ozemlju uredila letalska oporišča za napade na Anglijo. S tem bi bila pot nemških letal do Anglije skrajšana za 500 km. Nemci bi bili maj pot ure leta od londonskih predmestij, kjer so največje ladjedelnice v Evropi. Nemški vojni točke* obsegal po teh trditvah naslednje letalslv° bi po zasedbi Holandije Ž a/Ia - j holandskem ozemlju, Belgija nit proti njej za”otovila’ da ™ namerava 2*. ^e.mci P\ upadli Anglijo z vsemi svojimi razpoložljivimi letalskimi silami ter skušali uniiiti zlasti angleške ladjedelnice, letališča in letalske tovarne. 3. Hkratu bi Rusija začela ogražati Indijo tez Afganistan. 4 .Nemčija bi Franciji dala vsa zagotovila, da je ne misli napasti in da je pripravljena z njo skleniti ločen mir. 5. Če bi Francija Hitlerjeve ponudbe odklonila, bi Nemčija na zahodu napadla z vsemi svojimi vojaškimi silami, kar bi mogla zbrati s polj- —i- ■ -----......----------------- . | skega ozemlja in od drugod. Pri tem bi skušali tam nastopila tako brezobzirno kakor je na Polj- j Nemci vdreti za francoske utrjene črte na dveh skem, se Holandci z vsemi sredstvi ne bodo mogli I koncih čet Belgijo in tez Švico. po stoletnem skupnem življenju z narodi, ki ostanejo tam in ki bodo morali priznati, koliko dolgujejo Nemcem. Vsak kamen bo za večne ča6e priča nemške kulture v baltiških državah. Ti Nemci bodo morali prijeti za novo delo. Naseljeni bodo v kraijih, kjer spet vsak kamen priča o tem, da je nemška omika ustvarila napredek tam, kjer je poljsko gospodarjenje napravilo potrebo za obnovitev reda. Nemci sprejemajo na6e to žrtev po zgledu svojih prednikov. Vrnili bodo ozemlje, na katerem se bodo naselili, vplivu nemške kulture. Ves nemški narod bo znal ceniti pravo vrednost velike žrtve Nemcev, ki poslušajo klic vodja Nemčije in so odločeni izpolniti 6vojo dolžnost, ko zapuščajo 6voja 6tara ognjišča. Vsak Ne-fmec, ki pozna žilavost in delavnost, posebno pa organizacijske sposobnosti te skupine velikega nemškega naroda, je prepričan, da ni bilo moči najti boljše izbere. Papež o nalogi Cerkve v sedanji stiski Castel Gandolfo, 19. oktobra, o. Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel novega litvanskega: poslanika pri Sveti stolici in pri tej priliki imel nagovor, v katerem je dejal: »Naša dolžnost, katero nam nalaga služba vrhovnega pastirja, nam ne dovoljuje, da bi zapirali oči v trenutku, ko vstajajo nove neizmerne nevarnosti za neumrljive duše, ko se na krščansko Evropo v vseh svojih osnovnih potezah vsak dan širi vedno bolj grozeča in bolj bližnja senca miselnosti božjih sovražnikov. V teh okoliščinah je bolj kakor kdajkoli v zgodovini nalcfga Cerkve, da ohrani krščansko omiko in brani krščansko dediščino za bodočo usodo Evrope in blagor vsakega njenega naroda, majhnega ali velikega.« Vesti 19. oktobra Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj poročal v poslanski zbornici o vojnem položaju. Zavrnil je nemške vesti o tem, da bi bili Nemci poškodovali kako drugo angleško vojno ladjo, kakor »Royal Oak<, kar je bilo takoj sporočeno javnosti. Pri zadnjih letalskih napadih so Angleži uničili osem nemških bombnikov, sami pa niso izgubili niti enega letala. Na Madžarskem je zdaj 38.000 poljskih beguncev, med njimi 500 častnikov. Madžarska vlada jim je dala na razpolago, da se vrnejo na Poljsko, če ne, jim bodo poiskali prisilnega dela. Moštvo podmornice, ki je potopila angleško vojno ladjo »Royal Oak< je s svojim poveljnikom včeraj na Hitlerjevem osebnem letalu priletelo v Berlin, kjer so mu priredili slovesen sprejem. Mornarji so bili pri Hitlerju, pri vrhovnem poveljniku mornarice in podmor-niških sil, potem so si pa lahko zastonj z avtomobili ogledali berlinske zanimivosti in muzeje. Španski listi veliko poročajo o neuspelih pogajanjih med Rusijo in Turčijo ter pravijo, da je bilo nespametno pričakovati kake pogodbe z ozirom na novi položaj, ki je nastal po zadnjih zvezah Nemčije z Rusijo in z ozirom na dejstva, da je Turčija tedaj, ko je bil njen zunanji minister v Moskvi, poslala svoje vojaške voditelje v London. Vodstvo Fordovih avtomobilskih tovarn v Detroitu je prepovedalo 40 sovjetskim inženirjem, ki so že več let bivali v Detroitu vstop v vse tovarniške prostore; Inženirji, so preučevali Fordove delovne načine, da bi jih uvedli v Rusiji. Na krovu angleške bojne ladje >Royal Oak* je bilo ob potopu ubitih tudi pet strežnikov iz ladijske kantine ter najemnik kantine. Ravnateljstvo živalskega vrta v Leipzugu je dalo pobiti vse golobe v mestu, ker je bilo zanje treba preveč živeža- Polovljene golobe so dali bolnišnicam za prehrano bolnikov. Nemški generalni konzul v Zagrebu je uradno zanikal vesti o kaki selitvi Nemcev iz južno-vzhodnih držav. Zdi se, da bo ta selitev odvisna od nadaljevanja vojne, ker bo Nemčija skušala ob nadaljevanju dobivati živež in surovine iz nevtralnih držav tako, da bo tem državam za plačilo pustila premoženje Nem-m . *eY:, 1 bi 8e v lem primeru morali preseliti, irt velike križarke po 27.000 ton je sklenila dati v delo holandska vlada. Italijansko angleški parlamentarni odbor v Londonu je poslal lepo pozdravno brzojavko novemu italijanskemu poslaniku Bastianiniju. Angleški mornariški minister Churchill Tlaj bi bil po nemških vesteh ponudil predsedniku vlade Chamberlainu odstop zaradi izgub, ki jih je angleška mornarica pretrpela od začetka vojne. Predsednik vlade pa odstopa ni sprejel. Novi predsednik poljske republike Rackievicz je za svojega naslednika določil generala Sosnow-skega. Nobena država na svetu do zdaj ni priznala uničenja Poljske ter novega stanja na poljskem ozemlju, je izjavil podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Buttler včeraj v poslanski zbornici. Vse avstralsko trgovsko in vojno brodovje z rezervnimi ladjami vred je pripravljeno za vojno, prometno in obrambno službo. Vse ladje so oborožene za obrambo proti napadom. Sovjetske čete so prekoračile estonsko mejo, v smeri proti garnizijskim krajem, določenim v paktu o medsebojni pomoči med Estonijo in Rusijo. Danes je bil v Moskvi podpisan letonsko-ruski trgovinski sporazum, ki predvideva trojen dosedanji obseg medsebojne trgovine. Ta novi trgovinski sporazum je bil podpisan takoj po sklenitvi sovjetsko-litvanskega sovjetskega sovjetskega sporazuma. Zahvala Fincev Rooseveltu jVashington, 19. oktobra, o. Finski poslanik v Združenih državah Procope je predsedniku Rooseveltu izročil brzojavno pismo predsednika finske republike Dalia. V njem se predsednik Finske zahvaljuje v imenu finskega naroda za sočustvovanje, podporo in moralno pomoč, ki jo je Roosevelt dal s svojim posredovanjem Finski. Finski narod ne bo nikdar pozabil zanimanja in dragocene pomoči, katerih je Roosevelt pokazal za usodo Finske in za rešitev težkih vprašanj, ki so se nenadno pokazala. Sovjeti zahtevafo nadaljevanje pogajanj s Finsko London, 19. okt. o. Londonski radio poro?a da je sovjetska vlada zahtevala pri finski vladi naj takoj odpošlje spet svoje zastopnike v Moskvo’ da se pogajanja nadaljujejo. Finska vlada pa je sklenila, da ne bo poslala svojega zastopnika v Moskvo, dokler ne bodo končani razgovori v Oslu in pa dokler se ne sestane finska vlada ki bo dala navodila svojim zastopnikom. To se bo na zgodilo najbrž šele do nedelje. Posvetovanja severnih državnih poglavarjev Stockholm, 19. okt. o. Sestanek državnih poglavarjev severnih držav se je končal z današnjim dopoldanskim posvetom. Po kosilu na švedskem dvoru bodo vsi trije kralji in pa predsednik finske republike govorili svojim narodom po radiu o tem, kaj so sklenili. Prvi sestanek vladarjev je bil včeraj dopoldne, popoldne pa so imeli posvetovanja zunanji ministri. Ob začetku sestanka državnih poglavarjev nordijskih držav je bila svečana služba bo/ja, ki so ji prisostvovali vsi štirje državni poglavarji, člani švedske kraljevske rodbine in člani vlade. Stockholmski nadškof je imel nagovor ter prosil Botra, nai blagoslovi važna posveto- vanja. Nato so molili za mir. Kralj Gustav je priredil snoči na čast danskega in norveškega kralja ter predsednika finske republike slavnostno večerjo na dvoru, ki so ji prisostvovali poleg omenjenih državnih poglavarjev tudi člani švedske kraljevske rodbine.^ zunanji ministri in poslaniki nordijskih držav ter člani švedske vlade. Po večerji se je kralj C.ustav s svojimi visokimi gosti pokazal na balkonu ter se zahvalil veliki množici ljudstva, ki je prirejala navdušene manifestacije. Več tisoč ljudi z godbo in 500 zastavami raznih društev, je korakalo v sprevodu od magistrata do dvora, kjer je godba zaierrala nordijske državne himne. Srbskim demokratom je šlo le za oblast Predsednik vlade Cvetkovič odgovarja srbskim demokratom, ki so se Izjavili proti sporazumu s Hrvati Belgrad, 18. okt. AA. Predsednik kr. vlade Draeiša Cvetkovič je dal danes na prošnjo predstavnikov belgrajskega tiska in v zvezi s sklepi izvršnega odbora demokratske stranke sledečo izjavo: Sporazum, sklenjen s predstavnikom Hrvatov z g. dr. Mačkom, predstavlja nedvomno enega najvažnejših dogodkov v naši notranji politiki v zadnjih 20 letih. Sam dogodek kot tak zasluži mnogo več pozornosti in mnogo več objektivnosti glede ocenjevanja njegove vrednosti in pomembnosti za notranjo konsolidacijo naših razmer, kakor bi se pa to dalo sklepati iz 'znanega komunikeja izvršnega odbora demokratske stranke. Če bi se to zgodilo, potem bi se tako važno politično dejanje ne moglo kvalificirati kot strankarska pogodba za razdelitev oblasti med predstavniki HSS in JRZ, kakor to predstavlja komunike demokratski stranke. Iz tega jasno sledi zaključek, da se odgovorni politiki demokratske stranke še do danes niso mogli otresti tistega svojega ozkosrčnega strankarskega pojmovanja in da bi vsaj v teh časih stvari gledali samo s stališča splošnih interesov države. Obžalujem, da se ni ustvarila kombinacija, da bi eden od vodstva demokratske stranke stopil v vlado, ker bi se s tem najboljše pokazalo, koliko je načelnosti v njihovem stališču do tega za nas zelo važnega notranjega vprašanja. Da pa v njihovih pogledih ni mnogo načelnosti, je zadosti, če poudarimo sledeče dejstvo: Preden so se začela konkretna pogajanja med dr. Mačkom in menoj za rešitev hrvot-skega vprašanja, sva se sporazumela, da za ta pogajanja poleg drugih pokličemo tudi predstavnike demokratske stranke, da hi tudi oni imeli možnost, da povedo svoje poglede na to važno vprašanje. Toda oni so to odločno odklonili in zahtevali, da se najprej sestavi koncentracijska vlada, v katero hi stopili tndi oni, in da bi se šele potem začela pogajanja za rešitev hrvatskega vprašanja. Na moj ponovni pritisk, da se ustvari skupno sodelovanje pri pogajanjih, ki se bodo vodila za rešitev hrvatskega vprašanja in da se s tem nstvari koncentracija dela vseh zainteresiranih političnih skapin, so predstavniki demokratske stranke po svojih delegatih v Zagrebu odločno odklonili tudi to sodelovanje in začeli takoj s kampanjo proti dr. Mačkn, češ da jih je on izdal in zapustil. Tedaj se je jasno ugotovilo, da vsem tem politikom ni šlo za rešitev hrvaškega problema — temveč le za oblast in vlado. Če se vse to spravi v zvezo z zadnjimi sklepi izvršnega odbora demokratske stranke, potem sc jasno vidi, da so tudi oni politiki tiste vrste, ki na dva načina gledajo na stvari, in sicer v skladu s tem, če so na oblasti ali pa ne. Izvršni odbor demokratske stranke skuša v svojih sklepih postaviti vprašanje iz našega življenja, ki v zadnjih 20 letih ni bilo nikdar na dnevnem redu in to je 6rbsko vprašanje. Moram ugotoviti, da v zadnjih 20 letih v tej skupni državi problem srbstva ni bil nikdar postavljen na dnevni red in da potem takem tedaj, ko smo reševali hrvaško vprašanje, nismo imeli potrebe reševati srbskega vprašanja. Pravice, ki so bile dane Hrvatom, niti malo ne zmanjšujejo interesov srbstva, niti ni novi položaj Hrvatov v naši državi v ničemer kompliciral položaja Srbov. Delalo sc je na tem, da se popravijo napake preteklosti in da se spravijo v ravnotežje v državni zajednici tudi interesi hrvatstva z interesi srbstva, da se vpelje pravica pri tistih, ki niso bili zadovoljni, saj nihče ne more osporavati dejstva, da niso bili Hrvatje v 20 letih našega skupnega življenja zadovoljni 6 svojim položajem v skupni državi, V preteklosti je bilo polno napak in te napake so krivi politiki, ki so odločevali v dneh, ko »e je ustvarjalo naše skupno življenje. S tistimi pogledi in metodami se vsekakor ni moglo začeti reševati hrvaško vprašanje in to je glavna razlika v pojmovanju, ki sem ga imel jaz in katerega ima izvršni odbor demokratske stranke. Vodstvo demokratske stranke je zelo ponosno na 6iporazum, ki je bil dosežen v Farkašiču leta 1937. Toda meni so znani detajli, kako je do tega sporazumna prišlo in da imajo tu najmanj zaslug demokratski prvaki, Tu jc bila izdana resolucija, ki po mojem mnenju ne samo, da ni prinesla praktične rešitve, temveč je po osnovnih sklepih ves hrvaški problem postavila na temelj, od katerega se ni dalo videti niti ene smeri za njegovo pozitivno rešitev. Prav ta sporazum je predstavljal glede rešitve hrvaškega vprašanja izhodno točko v nepoznano smer z vsemi usodnimi posledicami, kadar se začne brez programa reševati tako važen državni problem. Če 6e ta sporazum primerja s tistim, ki eva ga sklenila dr. V. Maček in jaz, potem se jasno vidi razlika med enim in drugim sporazumom, ki je naslednja: Sporazum v Farkašiču ugotavlja in postavlja problem, ne da bi pokapal osnovne smeri, kako naj se ta problem reši. Sporazum v Zagrebu ugotavlja, da problem obstoji, določa načela, po katerih naj se reši ter ga rešuje odločno in jasno. Vsekakor je za V6e nas najbolj važno, da vemo, če že vprašanje obstoji, kako naj se tudi reši. Toda zare6 so velike razlike med prvim in drugim sporazumom. Po onem iz Farkašiča bi morala oblast pripasti v glavnem v srbskih krajih vodstvu izvršnega odbora demokratske stranke in tu je menda glavna in temeljna razlika glede prvega in drugega sporazuma. Volitve v senat so spravile vodstvo demokratske stranke na popolnoma napačno pot, kakor da gre za neko hitro formiranje narodnih predstavnikov in to celo s starimi zakoni in starimi metodami. Toda vsak pameten politik bo razumel, da je bilo v teh trenutkih, ko je mednarodni položaj tako zapleten, potrebno dati kroni na razpolago vsaj eno predstavništvo, pa čeprav bi do njega prišli po skrajšanem postopku in s starim volivnim zakonom. Po tem takem volitve za senat nimajo niti zdaleč tistega političnega pomena, kakršnega jim vodstvo demokratske stranke pripisuje. Kar se tiče ostalih sklepov glede cenzure in svobode tiska, pa mislim, da je vlada pokazala zadosti razumevanja za svobodo tiska in svobodo izražanja vseh političnih skupin in to se najbolj vidi iz komunikeja izvršnega odbora demokratske stranke, ki je bil svobodno izdan za javnost kljub temu, da so v njem taki sklepi, ki se lotevajo ocene tudi tistih stvari, ki ne spadajo v kompetenco politične stranke. Verujem, da so člani vodstva demokratske stranke pričakovali prepoved svojega komunikeja, pa so bili v svojih sklepih bolj obširni, kakor pa se to ob običajnih prilikah dogaja. Glede tistih sklepov demokratske resolucije, v katerih govore na doslej že tolikokrat znan in običajen način, o nekih eksploatacijah strankarskih režimov in onemogočanju pravih predstavnikov demokracije, da bi prišli do izraza, mislim, da je vlada tudi tu zavzela dosti jasno stališče, ko je pokazala na osnovne črte svoje politike glede omogočanja življenja v državi s popolnoma liberalnimi in svobodoumnimi političnimi zakoni. Po tem takem bo dana tudi demokratskim predstavnikom možnost, da svoj vpliv v državi izvrše svobodno in do skrajnosti. Šele potem bodo mogli dobiti legitimacijo, da bodo govorili kot nositelji demokracije in predstavniki ljudske volje. Razmere pa se vsak dan menjavajo, a naši stari tovariši politiki tega ne vidijo. Dve vprašanji »Jutro« na naše včerajšnje ugotovitve o tem, kako laže, da zaradi cenzure ni moglo odgovoriti na naše očitke, molči, kar je najboljši dokaz, da smo povedali resnico. Pač pa razpravlja nekaj o slovenski banovini ter se o tem prepira z »Obzo-rom« in »Slovencem«. Pravi, da bi se smela avtonomija Slovenije izvesti samo s »soglasjem vseh resnih slovenskih političnih skupin«. Pri tem »Jutro« misli seveda zlasti na dr. Kramerja. Z ozirom na to trditev bi postavili dve vprašanji »Jutru«: 1. Ali je še »resna politična skupina« dr. Kramer s svojimi zadnjimi skoki z desne na levo, iz unitarizma v federalizem in spet nazaj? 2. Ali ne bo dr. Kramer s svojimi nasprotoval avtonomiji Slovenije, če bi bila izvedena brez soglasja njega kot »resne politične skupine«? Drugo vprašanje je važnejše od prvega. Naj »Jutro« pove, ali priznavajo pri njem avtonomijo kot politično načelo Slovencev ali pa jo priznavajo samo v tem primeru, če bi mogel ob uvajanju avtonomije tudi dr. Kramerja pogreti svoj politični pisker? Filmi OBTOŽENA (kino Union). — Ameriški kriminalni film, postavljen v okolje pariškega zabavišča. Hiba filma je v tem, da Amerikanci ne znajo predstavljati Francozov, zato nas film ne more ogreti. Prvi dve tretjini se vlečeta kakor čreva in šele v zadnji tretjini filma pride v dejanje nekoliko več napetosti in živahnosti, dokler se slednjič še dosti učinkovito ne zaključi. Dramatično podana je edino sodna obravnava, na kateri se pojasni zločin. Dolores del Rio že delj časa nismo videli, ostala pa je takšna, kakor je zmerom bila: v svojih ognjevitih južnjaških očeh ima rekvizit, s katerim z lahkoto doseže več, kakor povprečna igralka s še tako poglobljeno mimiko. Douglas Fairbanks mlajši še dolgo ne bo dosegel svojega očeta- — V splošnem pa niti slepi ljubitelji kriminalpega filma ob tej delcu ne pridejo na svoj račun. Belgrajske vesti Belgrad, 19. okt. m. Podpredsednik vlade dr. Maček in ban banovine Hrvatske dr. Ivo šubašič, ki sta se včeraj mudila v Belgradu, sta se snoči odpeljala na Avalo, in položila' venca na grob Neznanega vojaka. Dr. Maček je imel tudi daljši razgovor z dr. Korošcem v svojem kabinetu. Nato ie dr. Maček odpotoval v Zagreb. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 19. oktobra. Lep uspeh razstave flNeodvlsnih" Zlepa že ni bilo v Ljubljani umetnostne razstave, ki bi se po uspehu mogla meriti s sedanjo Družmirju v občini Šoštanj 90 vlomilci ponoči obiskali hišo gostilničarja Josipa Dežmana. Splazili so se v spalnico in se spravili nad nočno omarico, v kateri so sumili, da je denar. Ker je na licu mesta niso mogli odpreti, so jo odnesli s 6eboj in jo razbili na nekem travniku. V njej je bilo 2000 din v bankovcih in kovancih ter samokres xt j •—u.vuu a uiu v uanKuvcin in Kovanem ter »aIIIV/tvIC3 razstavo Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. I kalibra 6.35 mm, vreden 250 din. Tatvine sumijo Deseti dan je že odprta razstava, toda zanimanje občinstva, ki se izkazuje v nadvse častnem obsku, še ni ponehalo. Opaža se, da si prihajajo ogledovat razstavo tudi ljudje, ki jih pri dosedanjih razstavah še ni bilo videti. Z nekako gtoboko spoštljivostjo si ogledujejo številni obiskovalci razstavljene slike in kipe, saj diha iz njih toliko iskrenega umetnostnega doživetja, da ga tudi preprost človek občuti. Tudi kupci se že OgTSŠSjST toda doslej samo še iz vrst zasebnikov. Prodanih je bilo že pet slik, interesentov pa je še mnogo. Prav gotovo pa bodo nekaj umetnin odkupile tudi javne ustanove. Razstavljal« so z uspehom na moč zadovoljni in pravijo, da tako lepega uspeha še ni doživela nobena od petih njihovih kolektivnih razstav. Razstava bo odprta do 29. oktobra. Toplo priooročamo obisk razstave najširšemu ob-činstvul Smrtna nesreča na lovu V Mediji-Izlakah pri Zagorju se je v sredo primerila na lovu tragična nesreča, katere smrtna žrtev je postal 29-letni Franc Bleiweiss, sin trgovca in posestnika. Bleiweiss je šel na lov v spremstvu več psov. Psi pa so si iz neznanega razloga skočili v lase in se pričeli obdelavati z zobmi. Bleiweiss je skočil med pse, da bi jih pomiril. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da se je sprožila puška, ki jo je držal »v roki. Naboj mu je šel v trebuh. Težko ranjenega lovca so naložili na voz in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Ker pa je bil že v zadnjih zdihljajih, ga v bolnišnici niso sprejeli. Odpeljali so ga spet domov, toda med prevozom je podlegel težki rani. Pogreb nesrečnega lovca bo v petek dopoldne v domačem kraju. Tatinska nadloga na deiell Ljubljanska policija dobiva vsak dan številna poročila z dežele, ki pripoveduje o pospešeni delavnosti, ki so jo razvili tatovi in vlomilci. — V cigane, ki so se v onih dneh klatili okrog Šoštanja. — V Rakitni je bilo vlomljeno pri posestniku Josipu Brencetu. Tatovi so mu odnesli za 3000 din perila in oblek ter nekaj gotovine. — V. Toplicah na Dolenjskem je doživel obisk vlomilca trgovec Jožef Kapš. Ukradenega mu je bilo za 7000 din u&nja in oblek. Orožniki so ugotovili, da je bil vlomilec neki Franc Koštrun, ki je doma iz radovljiškega okraja. Toda Koštrun je po vlomu izginil, kakor bi se vdrl v zemljo. — V Obolnem je poskusil svojo srečo znani potepuh Jože Kočevar in vlomil pri posestniku Francu Brčonu. Nabral se je že precej reči, potem pa so ga zasačili, vendar se mu je posrečilo, da je odnesel zdravo kožo. Na begu je moral odvreči skoraj ves plen. — Šoferju Antonu Dolinarju iz Tržiča je tat Jakob Abelj ukradel novo sivo obleko, nov klo-buk, dva para čevljev in nekaj drobnarije v skup-ni vrednosti nad 2000 din. — V Raštanju pri Senovem je bilo vlomljeno v Ajdovnikovo gostilno. Vlomilec je odnesel črno moško obleko in nekaj perila v skupni vrednosti 1000 din. Vloma je sumljiv znani potepuh Slavko Leskovec, ki ca marljivo zasleduje tamkajšnje orožništvo. Drobna kronika Konji so se splašili 49 letnemu posestniku Ce-janu Karlu iz Gornje Zadobrove, ko je vozil proti Ljubljani. Cerar je pri tem padel pod voz in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Pri žaganju drv na cirkularki je 32 letnemu delavcu Miklavčiču Hinku iz Ljubljane odletelo veliko poleno v čeljust in mu jo hudo poškodovalo. — 42 letni žagar Garafol Franc iz Rudnika je padel s kolesa in si zlomil ključnico. Včeraj so bila v Ljubljani »pet ukradena tri koleu v skupni vrednosti 3400 din. Sirite najboljši slovenski oopoldnevnik »Slov. dom< Jesenski čas Je nevaren za obupance Ljubljana, 19. oktobra. Preobrat vremena v jeseni ima skrivnosten vpliv na notranjost človeka, zla6ti pa so močno podvrženi temu vplivu ljudje, ki so po svoji naravi šibki, brez prave energije in veselja do življenja. Tem ljudem zadostuje v jesenskem vzdušju malenkostna stvar, da spravi njihovo notranjost iz ravnovesja in jih pri tira do skrajnega obupa, v katerem ne najdejo drugega izhoda kakor prostovoljen beg iz življenja. Posebno pa se to dogaja z ljudmi, katerih notranje življenje nima opore v veri, tako da se v trenutkih obupa ne morejo osloniti na zdravo življenjsko moralo, ki jo človeku nudi vera. Številni so letos samomori, ne samo v mestu temveč tudi v podeželju. V Gatini pri Grosupljem so včeraj pokopali uglednega posestnika Zupančiča Martina, ki si je v ponedeljek pojx>ldne s pomočjo vrvi končal življenje. Zupančič je bil vse do letošnje pomladi marljiv kmetovalec in skrben oče svojim petim nedoraslim otrokom. Spomladi pa je padel z gabra ter si pri tem pretresel možgane. Ko se je vrnil iz ljubljanske bolnišnice, ni bil več takšen kakor prej. Poleg tega ga je mučila tudi zavratna jetika, zaradi katere ja bil že dvakrat po dva meseca v bolnišnici. Vse to je tako delovalo nanj, da je obupal nad življenjem. Bil je star 52 let. Ob njegovem grobu žaluje žena in pet nepreskrbljenih otrok. V Kalovju na Štajerskem je segel t*> samokresu posestnik Škerjanc Lovro in se ustrelil v sence. Škerjanc je doma iz Lobčka v okolici Gro-suplja in se je letos spomladi priženil v Kalovje. V družini pa ni bilo soglasja in sreče, l*:r je sicer krepkega in odpornega moža pritiralo do obupa. Iz Cvišljarjev pri Kočevju so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 32-letno Ano Lam peter, ženo lovca pri Schweigerju. Lampetrovi je omajala voljo do življenja pretirana ljubosumnost. Izbrala si je strahoten način samomora1 z ostro britvijo si je prerezala trebuh. Njene poškodbe so smrtno-nevame in v bolnišnici dvomijo, ali ji bodo mogli rešiti življenje. 30 delavcev tozi tvrdko Westen v Ceru Spomladi leta 1936 so nastali v tovarni 'Vesten v Celju incidenti, ki so povzročili, da je 6. maja prišlo do enodnevne stavke. Nekaj dni pozneje so delavci s silo spravili iz tovarne preddelavca Franca Kresnika. Nov podoben incident se je zgodil 27. avgusta, ko je skupina delavcev s silo odstranila iz tovarne tovarniškega mojstra Fleka, ker je neupravičeno udaril delavko Marijo Ogrizkovo. Ta dogodek, da inozemer, pretepa naše delavstvo, je povzročil med delavstvom veliko razburjenje, tako da je delavstvo zahtevalo zadoščenje. Sipor se je končal na ta način, da je tvrdka Vvesten izprla preko 500 delavcev, pozneje pa je nekaj delastva sprejela nazaj. Tako je ostalo brez kruha okrog 250 ljudi z družinami, ki so prišli v breme občini in javnosti. Zaradi tega so vložili prizadeti delavci proti tvrdki Westen tožbo in utemeljujejo svoje zahteve s tem, da jih je tvrdka ob stavki izprla in kljub ponovnim intervencijam ni sprejela nait»j^l«i;,jih razkričala za komuniste in n>i«ala v njihove^služ-bene knjige nepravilna spričevala, tako da je bil vsak podjetnik, pri katerem je delavec iskal službe, opozorjen, da teh delavcev ne sprejme v kuž-bo. Prvo tožbo proti tvrdki Weeten je Vložil'brezposelni delavec Miha Kolenc iz Celja za 28.000 din kot odškodnino, ker kljub marljivemu iskanju službe ni našel, odkar je bil odpuščen pri Westnu. Do sedaj sta bili na okrožnem sodišču v Celju pred sodnikom g. BočkOrn dve obširni razpravi, na katerih se je o zadevi natančno razpravljalo, za kar se je zanimala vsa javnost ob priliki stavke in še kasneje. Zaslišanih je bilo veliko število prizadetih delavcev, pa tudi številni podjetniki. Delavci so soglasno izpovedali, da so iskali dela pri številnih podjetnikih, ki pa so jih odklonili takoj, ko so dobili v roke službene knjige, v katerih so bili rdeči žigi H. Westen s posebnim znakom. Podjetniki, ki so jih citirali delavci, so izpovedali v slabo delavcev. Zaslišan je bil tudi g. dr. Novačan, ki je rekel delavcem, da je interveniral zanje pri tvrdki Westen, česar pa dejansko ni storil, ker ni prišel z Weetnom v stik. Dr. Novačan se je obrnil na tvrdko Westen in govoril telefonično z ravnateljem tovarne dr. Zihom. Ta mu je odgovoril, da ga bo g. Westen čakal v pisarni dr. Skoberneta ob 11.30. Ko je g. dr Novačan hotel ob 11.30 v pisarno dr. Skoberneta mu je prišel dr. Skoberne nasproti in dejal, da 'je g. \Vesten octael, ker je bil sestanek dogovorjen za 11. uro. Dr. Novačan je pri razpravi izjavil, da se je splošno smatralo, da gre v Westnovi tovarni za komunistična dejanja, osebno pa je bil prepričan, da gre za poslopanje mojstra Fleka. Sodišče je nato zaslišalo Številne delavce, nekdanjega dopisnika Delavske zbornice In druge. Razsodbe sodišče ni razglasilo, pač pa jo bo pismeno. Sklonil se je čez mizo k odvetniku in mu dejal: »Pa dobro, Frazier. Bom odslužil ta rok. Toda ko se vrnem, nc pozabi, da sem imel 100 000 dolarjev. Ti so moji! Puščam iih tebi, da ravnaš z njimi po pameti. Glej, da bdm dobil kaj mladih pri tem denarju, ko se vrnem. Drugače' — saj me poznaš ...« Odvetnik ga je udaril po rami: »Nikar ne skrbi, Rocky, saj smo vendar pošteni ljudje.« Od tej besedi sta se oba zakrohotala, čeprav je bil položaj precej žalosten. Ko sta 6e nehala smejati, je Fra-zier nadaljeval: »Saj veš, kako se dela. Bodi torej miren in v ječi molči. Morda bodo skušali kaj izvleči iz tebe. Mislim, da so /daj vzeli na muho mene. Vidim, da me dva psa zalezujeta na vsak korak. Moramo se potatjiti in mirovati, dokler se malo ne pomiri. Ko 6e boš vrnil ti, bo ravno pravi čas. Vse bo še dobro.« Rocky je odgovarjal: »No, saj vem, Frazier, da si lisica. Sicer bi nc bil moj odvetnik. Toda ne pozabi na nekaj...« Frazier ga je začudeno pogledal: »Kaj imaš še?« Rocky je 6tisnil zobe in ga grozeče pogledal: »Vem, da 61 prevejan. Toda glej, da ne boš skušal preslepariti mene! Saj me dobro poznaš!« In Rocky se je prijel iz navade tja, kjer je sicer imel spravljen samokres, Odvetnik se je pri tem nehote zdrznil. Mož, ki je stal pred njim ta trena Angeli garjevih lic Roman s slikami .0 £ 1 m 'J K Rocky se je sklonil čez mizo k odvetniku tek, je bil tisti Rockv, ki ni poznal šale z nikomer, tisti Rocky, čigar ime so s strahom izgovarjali vsi tisti, ki 60 imeli z njkn kake račune. Za nekaj trenutkov sta premolknila. Potem sta pa stisnila glavi skupaj in ie nekaj šepetala. Nista mogla več glasno govoriti: po hodniku je bilo slišati tuje stopinje, ki so naznanjale, da je časa za obisk konec. Stopil je v sobo stražnik in dejal na kratko: »Konec!« Odvetnik in razbojnik sta se prisrčno poslovila. Skoraj je kazalo, da 6e bosta objela — neverjetno za človeka, ki je videl njune obraze pred trenutkom, ko je Rooky tipal za samokres. Stražnik je odpeljal Rockyja, ki je debelo zaklel, potem pa stopil po hodniku, da odsluži svoj triletni rok. Frazier je odšel iz lahkim srcem iz zapora. m. Ko so se ta dan če« tri leta težka vrata Sing-Singa počasi in resno zaprla, se je Rocky s prijaznim pogledom še enkrat ozrl na zidove, za katerimi je bilo spravljenih spet nekaj let njegovega pisanega življenja. Potem se je razkoračil na cesti, kakor človek, ki ie ve« svet njegov, 6e prešerno zagledal v eoo-ce in zažvižgal. Potem je tlesknil s prsti, se pretegnil in otresel kakor ptič, ki je spal v rosi, potem pa se je kot svoboden državljan velike republike Zedinjenih držav napotil tretjič v novo življenje. To pot mu ni bilo nič težko znajti se. Vesel nad svobodo je »daj okuial že tretjič, zato ni tega nič kazal na zunaj, razen tistega kratkega postanka pred vrati ječe. Zanj to ni bilo nič novega več. Sam sebi se je zdel še vedno tisti stari prešerni Rocky, ki je pred tremi leti izginil za ona vrata. Toda na obrazu se mu je videl*, da je srečen, kakor malokdo .. Videlo se mu je pa še nekaj drugega, česar sam m vede] in česar bi najbrž niti pred zrcalom ne bi bil priznal: tri leta ječe so mu bila okoli usta ;arisa|^ komaj zaznafno, tenko, toda neizbrisljivo grenko, razočarano črto. Prvo znamenje, ki ga je na njegov obraz pritisnilo življenje. Stopal je po veseli cesti in sam pri sebi delal obračun: govoril je polglasno predse: »Tri leta, štiri leta, š«*t let ...« Skoraj je že pozabil, kje vse je sedel od svojega desetega leta dalje. Bilo je dosti samote za mrežo. Hodil je počasi in je “>1 tako zatopljen v te misli, da ni videl, kako se ustavljajo ljudje in ga začudeno ogledujejo, Bil je 6rečen, čeprav so ga te misli navdajale z grenkobo. Sele, ko je srečal dve veseli, nališpani dekleti, ki sta butnili vanj s prešernim smehom, «e ie zdrzni 1 tu •» MvflJcl- Od fu in tam Ban in podban Hrvaške sta prišla danes v Belgrad, da bosta s pristojnimi ministri uredila zadnje podrobnosti za prenos pristojnosti od osrednje vlade na bansko oblast v Zagrebu. Zadnje posle imata urediti še v prosvetnem in notranjem ministrstvu. V zvezi z znano resolucijo demokratske stranke, v kateri je bilo zavzeto ostrejše opozicijsko stališče do sporazuma, je pred tremi dnevi obiskal Ljubo Davi-dov>fa, , Podpresednik vlade dr. Vladko Maček, pred dvema dnevoma pa še minister za socialno politiko dr. Budisavl jevič, ki predstavlja v vladi skupino samostojnih demokratov. Uredbo, ki je bila lani decembra izdana z namenom, da se nanovo preuredi in poenostavi učni in izpitni načrt na pravnih fakultetah, je *a področje banovine Hrvatske razveljavil ban dr. šubašič. Ban je svoj odlok izdal na podlagi poročila zagrebške univerze, ki je ugotovila, da določb imenovane uredbe ne more izvajati, ker ni zagotovljeno zadostno število predavateljev, ki bi bili potrebni za izvedbo nove ureditve pouka Imenovana uredba je namreč razdelila izpitni red juristov na osem izpitov, katerih po dva bi moral vsak kandidat opraviti vsako leto. Velika dvigalna priprava v savskem pristanišču v Belgradu se je zrušila med delom in pobila skoro do smrti štiri delavce. Veliko dvigalo rabijo tam za obsežna dela v pristanišču, ki ga bodo popolnoma preuredili in povečali. Ko pa je dvigalo dvignilo dve težki traverzi, se je utrgala jeklena vrv, za njo pa takoj ostalei vrvi. Dvigalo se je prevesilo in padlo, z njim vred pa tudi štirje delavci, ki so na njem imeli opravka. Vsi štirje so se težko poškodovali in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Veliko pozornost vzbuja na belgrajskem velesejmu italijanski paviljon, ki je ne samo obilno založen z italijanskimi proizvodi, temveč je tudi krasno urejen. Okrog 60 italijanskih tvrdk razstavlja svoje blago, zlasti pa industrijske proizvode. Število letošnjih razstavljenih predmetov se zelo razlikuje od lanskih in je viden znak, da skuša Itali ja izrabiti sedanji čas in plasirati na tuje trge več svojega blaga, katerega ne morejo dobavljati vojskujoče se države. Nova trgovinska pogodba med našo državo In Grčijo je bila pred dvema dnevoma podpisana v Belgradu. Glavno določilo pogodbe je v tem, da bo Grčija odslej plačevala naše blago v 20% s svobodnimi devizami, ostanek pa v običajnih računih v kliringu. Poprej je bilo namreč določeno, da plačuje Grčija v svobodnih devizah 35% našega izvoza. Obenem je bilo določeno, da bodo grški denarni zavodi dajali našim potnikom v Grčiji dnevno stalno po 350 drahem in ne več od časa do časa, kakor je bilo v navadi prej. Sporazum velja za nadaljnjega pol leta, toda med tem se bosta posebni komi,siji z naše in grške strani pogajali za nov sporazum. Glede razmejitve področja bolniške bla-eajtte'Merkurja se prepirajo v Zagrebu in drugod. Komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je predlagal s.ocialne- «nSl-S's*rstv,u>. naj bi se bolniška blagajna ,rabelila tako, da bi smelo društvo £ le na področju banovine Hrvatske, v dtniem rf/v? P“, bi se uredilo pO drugem načinu Odborniki te bolniške blagajne pa so se takoj oglasili in protestirali proti [emu, češ ds bi taka razmejitev uničila društvo, ker bi Merkur izgubil okrog 40% svojih članov izven banovine Hrvatske. Splitska podružnica Merkurja pa pravi, da je treba predlog zagrebškega komisarja izpeljati, kajti tudi ureditev bolniške blagajne se mora strinjati z novo ureditvijo države. Da bi se pa društvo obvarovalo propada, je treba izdati odlok, da se*Uvede prisilno bolniško zavarovanje v Merkurju pri vseh zasebnih nameščencih. Obenem, pravijo v Splitu, mora društvo dobiti lepo in častno hrvaško ime... Svoj pokojninski zavod zahteva sedaj tudi Novi Sad. Takrat, ko so posplošili zavarovanje zasebnih nameščencev v vsej državi, so določili tudi področja posameznih pokojninskih zavo-i°v_y Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Belgra-o''j Po mnenju Vojvodincev pa so prezrli Novi L,' na čigar področju živi skoro polovica za-zavod?,ncr: k' 50 kil} prideljeni belgrajskemu "Stanovi t J*- so *edaj Postavili zahtevo, da se ker bo tr«K 1 v Novem Sadu pokojninski zavod, novo ra4deihiVj®zi »Preureditvijo države na vodov. udl področja pokojninskih za- kaki! tudi Novi Sad, računsko leto. Določno , z/ tek”če pre' upravno sodiše poslovati « -V j *?čne novo čunskim letom. Da se ne J prer^' prave ali pa, da morda sploh z» Pj' ustanovitve, so gospodarske i*.% bl..Prl*lo do vodini pohitele s predlogi IJe v 7°^* Prav tako zahtevajo, da se kmali?0jT° ,,(?di^e-litve v vse delavske socialne zavode Vit uT° Z°~ naredi v njih red. ae ,n ko“?no Tajna okrog umora požarevaškeg« zdrav, nika dr. Stanoja Milivojeviča se vse bolj zaplet«. Poročali smo že, da se je pred sodiščem v Požarevcu začela pred dvema tednoma sodna razprava proti trem morilcem, ki so pred petimi leti umorili zdravnika dr. Milivojeviča samo za to, ker je bil vedel za nek nepovrnjen dolg gostilničarja Periča sodnemu blagajniku. Ja blagajnik se je bil zaradi tega ubil, pač pa J« zdravnik opomnil gostilničarja, naj dolg vrne. Gostilničar je zato najel tri prijatelje, ki p® ™ravnika potem na samoti ubili. Gostilni- ®am, se je kmalu nato obesil, nakar se je krit?#. umora začela zapletati. Za od- natakarraM-?7 ^5 ^ila najbolj važna izpoved Periču in ki j«, bil uslužben pri k zaslišanju, toda moža 0 Miloradoviča nikoder ni bilo. Pre- ohlastva izsledila n*i Pocaka,i teden dni, da bi te ostal brezuspešen n*M®- t°da ta trud r.tak.r X .£hS! od doma in od takrat za njim ni biln bene sledi Zato prevladuje prepričanje da so tudi to zadnjo pričo spravili s poti treh morilcev, hoteč s tem zabrisati zadnjo živo pričo svoje pregrehe. Zahtevajte povsod naš list! Kako se razvija tihotapstvo z Judi iz Nemčije Na meji so prijeli tri zagrebške posredovalce, ki so prišli po Jude Maribor, 18. oktobra. Veliko pozornost so vzbudila v javnosti naša odkritja o velikopoteznem tihotapstvu judov, ki traja že dalje časa iz Nemčije v Jugoslavijo. Na ta način je prispelo že več tisoč iudovskih beguncev iz Nemčije, ki se sedaj skrivajo v Zagrebu in drugih mestih na Hrvatskem, precej se jih je pa zateklo tudi v Belgrad. Ker imajo njihovi tamošnji soverniki ogromen vpliv, 60 jim lahko preskrbeli dovoljenje za bivanje v naši državi in tudi za trgovanje, tako da narašča zadnje čase kar rapidno število judovskih podjetnikov, ki si iz nič ustvarjajo pri nas nove eksistence. Ta naval judovskega elementa ni za nas niti gospodarska niti narodnostna, še manj pa moralna pridobitev, toda zaenkrat jo je težko onemogočiti, dokler bodo imeli judje takšno zašičto v nekaterih pokrajinah naše države. Sedaj je v tej aferi nastal nov moment, ki dokazuje, da se beg judov iz Nemčiie organizira v naši državi. Mogočna organizacija, ki ima svoj sedež v Zagrebu ter razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi in ima v V6eh mestih naše države 6voje poverjenike, vrši ta posel z velikim uspehom. Ta organizacija ima svoje zaupnike tudi v Mariboru. Delala je s porazumno z graškim agentom Jožefom Schleichom, o katerem smo pred nekaj dnevi obširneje poročali, ko so ga prijeli naii obmejni organi v Št. liju. Schleicha so naše oblasti na intervencijo nemškega konzulata izpustile, komaj pa je prišel v Nemčijo, že so ga tamošnje oblasti aretirale Schleich je namreč svoj položaj zlorabil. Nemška tajna policija ga je pooblastila, da bo spravljal jude čez mejo, Schleich pa je hotel imeti še postranski zaslužek ter je poleg judov tihotapil v našo državo še judovski denar in dragocenosti, Čaka ga baje stroga kazen. — Poleg Schleicha je aretiran na Dunaju tudi predsednik judovskega palestinskega odbora, ker ga dolžijo, da je on organiziral tihotapstvo judovskih dragocenosti v Jugoslavijo. Schleich je za sedaj likvidiran, judje v Nemčiji pa imamo očividno še druge zaupnike, ki delajo sporazumno z našo jugoslg-vansko organizacijo ter tihotapijo jude kar naprej. Trije tihotapci aretirani V Ciringi pri Svečini so zasačili orožnik od Zgor. Sv. Kungote tri Zagrebčane, ki so jim bili sumljivi. Vodja te trojice je bil Aleksander Kanik, 35 letni brezposelni mesarski pomočnik; z njim sta bila krošnjarja 27 letni Ivan Čelan in 41 letni Peter Babič. Vsi trije so doma iz Zagreba. Pri zaslišanju je Kanik izpovedal zanimive reči. Pri njem eo našli tri pisma, iz katerih je bilo razvidno, da se bavi z nezakonitim tihotapstvom judov v našo državo. Eno teh pisem je napisano v hebrejščini. Na podlagi tega je potem Kanik priznal, da je prišel čakat jude, ki bi morali priti čez mejo. Tam bi jih prevzel ter spravil naprej v Zagreb. Iz Nemčije bi jih moral spraviti čez mejo neki obmejni domačin. ____ Kanik je nadalje priznal, da je pred nekaj dnevi spravil od meje v Zagreb tri judinje. S tem poslom se bavi že dalje časa. Spravil je že veliko judov na ta način v našo državo, še več pa 60 jih spravili drugi. Pravi, da je v Zagrebu vse polno takih pretihotapljenih judovskih beguncev, ki «e skrivajo pri zagrebških sovernikih. Imena teh ljudi ni hotel izdati, pravi pa, da jih mnogo osebno pozna, Prav tako pozna tudi druge osebe, ki se pečajo s tem tihotapskim poslom, pri katerem se zelo veliko zasluži. Za vsakega juda je dobil 3 do 4 tisoč dinarjev. Za zadnje tihotapstvo 6 tremi ženskami je dobil za vsako osebo 3 jurje. Iz pisem, ki so jih našli sedaj pri njem, pa je razvidno, da bi dobil Kanik za 06ebe, ki jih je nameraval pretihotapiti, za vsako po 1200 nemških mark. — Kanik je priznal, da je dobil pisma po neznani osebi od judovske organizacije v Zagrebu. Obljubil pa je tej organizaciji, da ne bo nikogar izdal, pa naj pride kar hoče. Ker so našli orožniki pri njem samo 20 din denarja, so ga vprašali, kako bi jude spravil naprej. Priznal je, da je v Mariboru neka oseba, ki mu da denarja, kolikor ga hoče. V Mariboru je organizirala ta posel neka barska plesalka, ki 6e je tukaj mudila v nekem baru, sedaj pa se nahaja v varieteiu v Belgradu, Nadalje je v Mariboru v tej organizaciji neki gostilničar in neki avtoizvošček. Povedal je orožnikom, ki 60 pred nekaj dnevi zavrnili tri judinje, ki so hotele čez mejo, nazaj v Nemčijo, da se je V6em trem posrečilo priti kljub temu v našo državo in da so sedaj v Zagrebu že na varnem. Tudi je izjavil, da se bo še nadalje pečal 6 tem poslom, ki je zelo donosen. Judovska organizacija bo plačala zanj vse globe, na katere bo obsojen, če pa bo zaprt, pa ga bodo bogato nagradili. Kanik poskuša pobegniti Zagrebško trojico so prignali kungoški orožniki v Maribor ter so jo oddali okrajnemu glavarstvu, to pa je odredilo, da se vsi trije spravijo v policijske zapore. Dva stražnika sta prišla na glavarstvo ter sta jetnike prevzela. Ko pa sta jih pripeljala v Ključavničarsko ulico pred hotel Graf, se je Kanik naenkrat iztrgal ter zbežal urnih krač po Ključavničarski in Zidovski ulici. Bil bi pobegnil, da ni bil stražnik urnejši ter mu je bil hitro za petami. Nato je Kanik planil v vežo hiše šv. 14 v Zidovski ulici ter zbežal po stopnicah na podstrešje. Tam ga je stražnik po daljšem iskanju dobil skritega med 6taro ropotijo ter ga je odpeljal v zapor. Vodja tihotapcev - nevaren zločinec Danes dopoldne se je pojasnilo, zakaj je Kanik hotel pobegniti in zakaj ima tak strah pred policijo. Mož ima namreč zelo kosmato vest. Na podlagi prstnih odtisov, ki jih je daktiloskop g. Gro-bin vsem trem jetni1 om odvzel, je nenadoma odkril, da je imela mariborska policija s Kanikocn že opravka pred več leti. Le da se takrat ni nazival Aleksander, temveč Vilibald Kanik in da tudi ni bil brezposelni mesarski pomočnik ,za katerega se sedaj izdaja, temveč pekovski vajenec in natakar, pristojen pa je v Koprivnico. Kanik je odločno zanikal, da bi se imenoval Vilibald, toda ko mu je Grobin pokazal njegovo sliko iz policijskega arhiva, je vse priznal. Mož je bil pred nekaj leti v Mariboru v kaznilnici, kjer je sedel dve leti zaradi tatvin, potem pa je bil za vedno izgnan iz Maribor«. Leta 1926 so ga izgnali iz bivše Avstrije, kjer je sedel v zaporu na Dunaju, v Gradcu in Celovcu. Tudi zdaj ga zasledujejo naše oblasti ter j« njegovo ime zabeleženo v policijskem dnevniku v zvezi z raznimi tatvinami in sleparijami. Nove mestne garaže - največja mariborska dvorana . Maribor, 18. oktobra. _ Mariborski javnosti j© *e z^ano, da je stiska, j7 dosedanjih earažah mestnega avtobus-jV Plinamiški ulici, mestno občino dovedla do sklepa, da na primernem mestu postavi moderne za sedaj in bodočnost dovoli velike avtobusne garaže. Zato je bil pred časom v mestnem svetu tudi hil storjen sklep, da se kupi kompleks opuščenega dela tovarne Zelenka na Trža-ški cesti. Na zadnji seji mestnega sveta so že razpravljali o oddaji del po izgotovljenih načrtih. Dela so bila oddana tvrdki inž. Šlajmer in Jelenc, ki se je zavezala vsa dela izvršiti v približno petih mesecih. Ker so dela na stavbišču minuli ponedeljek že začela, bodo torej garaže do spomladi zgrajene in izročene njihovemu namenu. Po načrtih, po katerih bodo nove mestne avtobusne garaže zgrajene, bodo vsi dosedanji tovarniški objekti, v kolikor ustrezajo zahtevam moderne avtobusne garaže, ohranjeni, vse ostalo pa bo porušeno in na novo pozidano po novih načrtih. Celotni zazidani kompleks garaž bo obsegal tri dele: obratni prostor, skladiščne prostore in Prostore za shranjevanje vozil- Obratni prostor bo obsegal kakih 700 kv. m. Skladiščni prostor bo zavzemal 480 k v. m prostora in bo zaradi °finia varnosti od ostalih objektov strogo ločen. Zelo obsežen in popolnoma nov bo prostor za shranjevanje vozil. Zavzemal bo okoli 2.240 kv. m. Dvorana bo dolga 70 m, Široka pa 32 metrov in ne bo imela nikakih vmesnih sten in stebrov. Kako obsežna bo ta dvorana, si moremo Predstavljati, če pomislimo, da bi bilo v to dvo-rano mogoče spraviti 10.00 ljudi. Svetloba bo v dvorano prihajala skozi okna in skozi stekleno streho, tako da bo s svetlobo dovolj dobro preskrbljena. V tej dvorani bo mogoče shraniti 60 vozil, če bi se pa kdaj pojavila potreba po še yečjih garažah, pa jih bo mogoče še dozidati, ker jo prostora še na razpolago. Vsi prostori v sklopu novih garaž se bodo ogrevali centralno. Pred Vhodom v garaže se bodo nahajale bencinske črpalke. Za udobnost bo torej dovolj preskrbljeno. V obstoječi stanovanjski biSi poleg novih garaž bodo urejena stanovanja za nameščence mestnega avtobusnega podjetja in bodo nameščenci tudi v tem oziru deležni novih ugodnosti. Športne vesti Nedeljske ligaške tekme v hrvatsko-slovenski ligi bodo sodili naslednji «odniki: V Splita: Split : Ljubljana g. Matančič: v Zagrebu: Gradjanski: Hajduk g. Macorati; v Sarajevu: Saišk : Concordija g. Tončič; v Subotici: Bačka : Hašk g. Habdija; v Osjeku: Slavija (O.) : Slavija (Var.) g. Berglez. Na Večni poti dne 22. t. m. dirka v neokrnjenem obsegu. Kljub temu, da je bila pretekla nedelja sončna, je bila Motosekcija Avtomobilskega kluba primorana, dirko preložiti na nedeljo 22. t. m., ker je bila cesta zaradi stalnega in počasnega dežja v preteklem tednu tako vlažna in razmehčana, da bi pomenila dirka na taki cesti brezvestnost s strani vodstva. Vodstvo se zaveda 6voje odgovornosti, ki jo ima do javnosti in do dirkačev liwaVj dirka vršiti le tedaj, kadar pri- Tetra °p i° minimalen riziko za tekmovalce, bilo kakršna le bil* v nedeljo, ni ni doU V azen te&a ie bil za dirko na Vež' ker^p bn n8 4lrkažev neizogibno potreben, zlasti Proge pa ieU?itn 1 ,imiran ?*8. vestna ureditev pa ‘slabo vremf !®v j w8aj dva dneva. V soboto tve proge Ugoden * pUxČal° lrenin8a nlti uredi' nedeljo zarX reL^ančni usPeh’ ki * ^ bil v segel ni mospl v£i5 .• raeB* bre* dv<>ma do- K W.v ■™ll!« k; i. odločajo predvsem spojni viS[i-ed.“ev:. pn katlrl .ba«,™p„udiii i«pT,£! m *«j* St V na£eli‘ V “®deS> 22 C m bo obseR? neokrnjena in napovedanem zakUuŽ,kuspSn(?ide7o‘vgJtoSjJm ^prir™ atletska sekcija SK Celja v soboto in nedebo velik dvodnevni miting, na katerem ^do nas^opni poleg vseh celjskih atletov predvsem številni mariborski in ljubljanski tekmovalci. Program tekmovanja je zelo velik in obsega Številni discipline, tako da bo en del izveden v soboto popoldne, drugi pa v nedeljo doxx>Une. Ker sta zagotovila I udeležbo odlična metalca kladiva inž. Stepišnik in Gujznik, se bo na njihovo željo prvotni program v toliko spremenil, da bo met kladiva v nedeljo in ne v soboto. Oba sta trenutno v odlični formi in je zaradi tega pričakovati od njiju tudi odličnih metov. Tudi drugi tekmovalci so obljubili svojo udeležbo ter bomo imena objavili, Čim prejmemo prijave od klubov. Izredno številni bodo na startu celjski atleti, posebno mlade in obetajoče moči, ki bodo igrale v bodoče vidno vlogo v napredujoči celjski atletiki. Opozarjamo celjske eportnike in posebno mladino na ta miting. Paketi s sveilm sadjem Z 20. oktobrom t. 1. prično pošte sprejemati pakete s svežim sadjem po znižani tarifi, in sicer do 6 kg 5 din, preko 6 do 9 kg 8 din »n preko 9 do 12 kg 10 din. Težji paketi s svežim sadjem niso dovoljeni. Prav tako se ti paketi ne sprejemajo kot ločenke, z označbo vrednosti, na poste restante ali kot ekspresni. Lahko so pa odkupni ali s povratnico, za kar Je treba plačati pripadajočo pristojbino po splošni tarifi Vsebovati smejo samo sveže in nepredelano sadje in to: češplje, jabolka, hruške, grozdje, marelice, breskve, češnje, višnje, kutne (dinje), sveže fige, lešnike, mandlje in orehe v lupinah, kostanj, oranže in mandarine. Sadje lahko pošiljajo samo domači prozvaial-ci. Pošiljkam ne sme biti priloženo pismeno sporočilo. Z eno spremnico se lahko preda jo na pošto največ trije paketi s svežim sadjem ako so vsi od istega pošiljatelja in naslovljeuj na istega naslovnika in ako niso odkupni Nedo-stavljivih paketov s svežim sadjem pošte ne odjavljajo, temveč jih vračajo pošiljateljem ta-■ °J> kv? ugotove nedostavljivost. Za izgubljene in poškodovane pakete s svežim sadjem plačuje poštna uprava odškodnino po dnevni ceni vsebine, toda največ 9 din za kilogram Paketi s svežim sadjem se lahko predajajo ma,‘do ‘5- de“mb™ Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje l e m pora tara * O« a > « S X X C C nji z - Veter (smer, 1 nkoPt) Pada- vine . a zz tt , X/. *s C E m/m 5 00 Ljubljana 7642 21*4 128 83 9 w, - Mariboi 700 0 208 Ufi 60 10 Ss — Zagreb 7646 23-0 14 0 80 4 W, — — Belgrad 7653 30-0 100 90 0 0 — Sarajevo 7697 27-0 3-0 9C 0 0 — Vis 766-5 20-0 17-0 90 0 SE, Split 7676 220 14-0 95 3t|l. lf 0 Kumbor 766-2 23-0 12-0 95 5 w, • Rab 767-4 19-0 140 95 10 s, — auopovnlH 766-2 23-0 13-C 90 0 E, — — napovea: ueioma oDlaono in vedro vreme. Zmerni zapadni vetrovi. Koledar DanM. četrtek, 19. oktobra: Peter Petek, 20. oktobra: Janez. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Picooli Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška oeeta 62, in mr. Ga rtu«, Moste, Zaloška cesta. Serapetrgka prosveta ima danes ob 8 zvečer svoj redni občni zbor. Na sporedu je tudi predavanje g. Pavlina. Udeležite «e polnoštevilno — Odbor. Splošni tedaj t« pripravo na mojstrski lepit Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava prirediti za pomočnike in pomočnice, ki nameravajo polagati mojstrski izpit, splošen tečaj, v katerem se bo predavalo o obrtnih predpisih, socialni zakonodaji, davkih ter glavnih pojmih o knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaj se bo vii&il v Ljubljani oh popoldanskih urah, da bo mogoč poset tudi interesentom iz bližnjega okoliša Ljubljane. Prijave je treba poslati najkasneje -do n.'*!? ? v1?80 5 točno navedbo naslova ter on- naooo »splošni tečaj za pripravo na mojstrski h-pit« na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. P. Kazimir Zakrajšek spet v domovini. Včeraj ®e i® vrniI s svojega potovanja po naši ameriški Sloveniji župnik p. Kazimir Zakrajšek. K ub temu. da je imel vlak okrog 80 minut za- rflnrf,’ it® ,6x.V P?zmh nočnih urah zbralo na kolodvoru lepo število bežigrajskih župljanov ter oseb- Phvrnr l,n PniatelJev. Izseljenski referat kra- Fink frw8^ T8Ve ie za8topal * ravnatelj 7, frančiškansko provinco provincijal č- e Mi,Grac,ian Herit- Sprejema se je nadalje udeležilo osebje Rafaelove družbe. Po pozdravu se jo niščeUPk!er 'l 8?rem8tv,u župljanov podal v župni,^™ B Je. Pevski zbor poštarjev sprejel s tem • tn0 Pesrnij0- G’ žuP“ik s« je za ves spre-jem iskreno zahvalil. p c"- ,** izobr“b° otroadh negovalk in sprede«, !_ ^a Prir®di meetai • odsek z« zaščito tač*e P*#1* ,Pfav kratkem. Opozarjamo zlasti tako n “ šoloobveznih otrok, prav delavnik v’ r 0ad. 40 let *tare žen* *lasti « delavskih krogov, nai se tečaja udeleže v večjem številu, ker se bodo naučile v njem vsega, Dadi’ep?°A ^ lt v,anstvo otrok Pred zračnimi na-p di. PreAvanfla bodo trikrat na teden v večernih urah tn bodo tečaji trajali približno 4 do 5 ted-r«T; Yeda •* obl6k tečaja priporoča ne «amo zatrdi .za Pr,imeT Potrebe, temveč tudi zaradi splošne izobrazbe žena za nego otrok v vsakdannem življenju. Prijave sprejema dopolnil« Popoldne uradnimi urami odsek za hiff ,V *V 43 V 1 nad®tropju desne hiSe magistrata, Mestni trg št. 2. Slovenci pri sr. očetu, Piju XII., je naslov predavanja, ki ga bo imel v petek, 20. oktobra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani ravnatelj Vinko PnrAr ‘ recitacii? dr- Opekove pesnitve: pozdrav večnemu mestu. Recitacijo bo podal Ro-ger. Predavan,* spremljajo skioptične slike, delo-,?a ^S pomočjo slik bomo obiskali rimska svetišča, vatikanske muzeje, etan in novi Kun z modernim stadionom in športnimi naprava-"v*. ? lo Plavanje se vljudno vabi cenjeno občinstvo, zlasti pa tisti, ki so se udeležili rim-skega potovanja. Predprodaja vstopnic v trgovini otiligoj za frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni jT.6?1: Sedeži 3 in 2 din, članstvo ZFO, VDK in dijaki 1 din. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Četrtek. 19. oktobra: »Kozarec »odec. Izven. Zni-za ne cene. Petek, 20 oktobra ob 20: »Kacijanarc. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 21. oktobra: »Antigona«. Premiera Premierski abonma. Nedelja, 22, oktobra ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol - Ob 20: »Žene na Niskavi.orijt,* Lzven. Znižane cene. Opera — Začetek ob 20. Cetr{fekr četrtek*t°*)ra: >Ki6r škrjantek švrgolu Petek, 20. oktobra: Zaprto. 2|*'* N“‘S,J“ip0.kG^^. '“*»“*• o—«- Premiera SofokIe|eve tragedije -Antigona« v režiji Frana Lipaha, s Saričevo v naslovni vlogi, bo predstavila našemu občinstvu klasično umet- tchtnih »Poznanj ki resnic. Pomembnost tega dela v današnji dobi znova nesmrtnost resničnih umetnin. Čut člo-\bo,u.,zoPf samovoljnost vladanja in od njega skovanih zakonov, nasprotnih nerisp- ^ zakonom narave, 6ta osnova tragedije. Mariborsko gledališče Red^Atrtek 0k*~' ol> 20: »Neopravičena uia Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21 oktobra ob 20: »Verigar. Red C. 1 opoldanske gledališke predstave za okoličane „„xP°6 Z3 one> ki nimajo prometne zveze zn oh npiPrtdS,ave’ se ludi v “i uvedejo ob nedeljah m praznikih. Za večje 6kupine veljajo tudi letos iste ugodnosti kakor latai. Nemci o potopu angleške bojne ladje „Royal Oak" Berlin, 18. okt. o. Uradno poročajo, da je bil že včeraj prirejen sprejem podmornici, ki je potopila angleško bojno ladjo »Royal Oak«. Nemški radio je dane6 poročal, da je podmornica priplula davi ob 9 v neko nemško pristanišče. Takoj nato' je bilo po radiu oddano poročilo poveljnika te podmornice, ki pravi: wPo točnem opazovanju je nemška podmornica ugotovila, kako bo najugodneje zapluti v S cap a Flow. Tako ee je posrečilo _ preiti mrežo angleških min. Ko smo prispeli v pristanišče, sem opazil ravno pred seboj obri6 dveh vojnih ladij. Krenili smo naravnost proti njima. Ko smo bili v primerni razdalji, sem dal nalog naravnati cevi za metanje torpedov. Prvi torpedo je zadel vojno ladjo z dvema dinmikoma, ladjo, ki je bila dalje od naše podmornice. Drugi torpedo je zadel ladjo, ki nam je bila bližje. Ker je bližnja ladja delno za- krivala veliko bolj oddaljeno ladjo, smo mogli « prvim torpedom meriti samo v tisti del ladje, ki smo ga videli. Zato smo zadeli samo km te ladje in ta ladja (»Repulse«) je nevarno poškodovana, tako da smo mogli ugotoviti, da se je sprednji del globoko potopil pod vodo. Učinek drugega torpeda je bil strahovit. Visoki valovi so pljusknili ob boku ladje, z vseh strani smo pa videli stebre plamenov v v6eh mavričnih barvah. Koj nato je več ladijskih sten zletelo v zrak. Deli dimnikov, jamborov in mostiča so leteli na vse stranii. Medtem se je podmornica obrnila in smo odpluli iz luke, ker naša naloga ni bila samo to, da potopimo britanske ladje v eni sami angleški vojni luki, ampak nas čakajo še druge naloge. Po isti poti, kakor smo prišli, smo luko tudi zaphistili. Ko smo pluli iz luke, smo videli, kako britanski reflektorji preiskujejo morsko gladino in pošiljajo na v6e strani radijske brzojavke. Kaj je pokazal prvi nemški napad na francoske postojanke Mjne In strojnice - najuspešnejše oroije Prvi nemški večji napad na francoske postojanke pred dvema dnevoma se ni obnesel, kakor se vse bolj kaže iz redkih in na obeh straneh skopih poročil. Operacije, s katerimi so začele nemške čete M precej širokem bojišču, predstavljajo samo začetno obdobje večjega napada. Gre za napade pehote z veliko podporo topništva, pri čemer je bilo uporabljenih 8 do 9 divizij običajne vrste brez velikih oklopnih enot- Nemcem se ni niti na enem kraju posrečilo približati se prvi črti francoskega odpora, ki je urejena s poljskimi utrdbami, postavljenimi v zasedenem pasu Maginotove črte, Nemci so bili zadržani v precejšni oddaljenosti od teh črt z ognjem iz avtomatskega orožja in topništva. Posrečilo se je preiti samo male francoske ogledniške postojanke. Od vsega začetka je francosko topništvo vseh kalibrov imelo nemške čete pod ognjem. Nemški oddelki so naleteli povsod tudi na minska polja. Francozi so tod uporabljali nemško razstrelivo, katero so nabrali pri napredovanju v velikih količinah septembra in kateremu so dodali tudi veliko število francoskih min. Nemška ofenziva se je jasno ustavila pred temi postojankami. Ze pred 18 dnevi je francosko vrhovno poveljstvo izdalo vse potrebne ukrepe, da bi zlomilo pripravljajoči se napad. Francoske sile so se iz začetnega ofenzivnega ustroja preuredile za obrambo. Pod takimi okoliščinami se nemški načrt ni mogel okoristiti niti s strategičnimi niti drugimi presenečenji. Francosko poveljstvo je dobilo dragocene nauke iz poraza poljskih armad po udarcih nemških motornih divizij. Francoske čete so v začetku predrle v Nemčijo, da bi pomagale Poljski. Napredovale so izven dosegljivosti varstva iz Maginotjeve črte, da bi olajšale položaj poljske vojske in da bi zavzele postojanke na nemških tleh zaradi poznejših Nemcem se je posrečilo preiti samo opazovalno črto, nato pa so se zlomili na odporu francoskih srojnic in topništva. Tem so dali z raketami znamenje za alarm. Te operacije se razvijajo na nemškem ozemlju v krajih, kjer jih je prej zasedla francoska vojska. Ta pokrajina je oddaljena od Maginotjeve črte 20 km. Zaradi pričakovanega napada so francoske postojanke natrpali z orožjem proti tankom in minami. Nemci zaradi tega niso hoteli tvegati svojih oklopnih enot in so poslali v napad edino pehoto, katero je podpiralo topništvo. S^splošnega vojaškega stališča in z ozirom na možni razvoj operacij so vsi taki prenagljeni napadi brezuspešni. Nemčija v boju z vojnimi dobičkarji Berlin, 18. oktobra. Nemški gospodarski minister dr. Funk je ob začetku jesenskega dunajskega velesejma rekel, da bo nemška vlada vnaprej onemogočila vojne dobičke. Dosedaj je bil določen^ zato vojni dodatek na dohodninski davek ter znižanje cen za vojne zaloge. Dr. Funk pa je sedaj napovedal tretjo možnost, namreč neke vrste vzajemna jamstva nemškega gospodarstva za škodo, ki bi jo posamezna podjetja trpela zaradi vojne in gospodarskih omejitev. S tem ukrepom bo odstranjena možnost, da bi posamezna podjetja zaradi vojne dosegla velike dobičke, medtem ko bi popolnoma propadla druga podjetja, ki so morala omejiti svoje delo. Del dobička njih podjetij bodo naložili v sklad* ki bo dajal podporo podjot* jem, ki so morala omejitvi svoje delo, ali pa ga sploh ustaviti. Naročajte Slovenski dom! Pomorska vojna v pretekli vojni in danes operacij. Za pravi napad na prve nemške postojanke je bilo treba priti v boljše izhodne položaje, zlasti pa v postojanke za topniško opazovanje. Poraz Poljske zaradi sovjetskega posega prav tedaj, ko so poljske sile bojevale odločilno bitko, je povzročil, da je izostalo nadaljevanje francoske ofenzive, to je nadaljevanje take razvrstitve, ki zahteva množice čet na sprednjih postojankah, da bi se moglo izpopolnjevati moštvo ter topništvo v morebitni ofenzivi. Francosko poveljstvo je torej prešlo na obrambno razporeditev čet v globino in širino, da bi uredilo največja možna oporišča za streljanje. Moč avtomatskega orožja, ki se je povečala od zadnje vojne, je povzročila, da je ena sama pu-ška-mitraljez ali pa osamljena strojna puška nevarnejša od cele čete v pretekli vojni. Tu so prvič uporabljali skušnje iz zadnje vojne. Tak način razporeditve je prvikrat uporabil leta 1917. s svojo armado general Gouraud. Nemški napad in topniška priprava za ta napad sta bila izvedena v prazno in ofenziva se je hitro nato zlomila na drugi, nedotaknjeni črti francoskih čet. Francoske črte so obsegale prvo črto za nadzorstvo. To črto tvorijo maia gnezda z neznatnim moštvom, katerih naloga je nadzorovati sovražnika in dajati znamenja za alarm, ter ovirati sovražno naj>redovanje. Nato pride več črt za odpor, ki so trdno urejene v najugodnejših postojankah. Zato so visoko goličavo Rchneeberg, na katero je bil izveden nemški napad, zasedli s številčno majhnimi četami. Prva postojanka francoskega odpora, pred katero se je nemški napad zaradi učinkovitosti francoskega orožja zataknil, je bila na pobočju doline Bach, nasproti Schneeberga. Drugi napad na bojišču, širokem 30 km, tedaj ko so trajali boji na vzhodu od Saare, je doživel popolnoma isto usodo, kakor prvi napad vzdolž reke Mosele, Uspehi, ki jih je dosegla nemška mornarica v začetku prejšnje vojne, eo bili veliki, dosti večji, kakor pa 60 danes. V sedanji vojni bodo seveda ti uspehi znatno manjši, kar kaie tudi dosedanje delovanje nemške mornarice. V pretekli vojni so Nemci začeli vojno s potopitvijo angleške trgovske ladje »Clement«, ki so jo potopili v brazilskih voda. To se je zgodilo 2. oktobra leta 1914. Nemcem 6e v prejšnji vojni ni tako mudilo, kakor v sedanji, če pomislimo, da 6e je vojna začela meseca avgusta. Del posadke »Clemeota« je rešil neki angleški parnik, poveljnik pa je padel v nemške roke. Od vsega, kar so počenjale nemške bojne ladje so najbolj znane dogodivščine nemške križarke »Emden«. če pogledamo položaj danes, vidimo, da bi take pustolovščine ne bilo mogoče. Mnogo nemških ladij je usidranih po nevtralnih lukah. Te nemški mornarici kot sila in sredstvo nič ne koristijo. Torej so zanjo izgubljene. Nemška vojna mornarica nima zunaj nobenih pomorskih oporišč in so njene ladje in podmornice vezane skoraj izključno na dvomljivo uslužno6t nevtralnih dTŽav. Preskrba z gorivom je težavna in netočna, kar zelo ovira delovanje vojne morna-e. »Emden« je imel 3.600 ton, ki pa je kljub svoji majhnosti precej razgrajal. Poslednja njegova pot je bila, ko je šel razrušit radijsko postajo na Kokosovih otokih. Tam ga je dobila 5.600 tonska avstralska bojna ladja »Sidney« in mu s svojimi osmimi 15 centimetrskimi topovi pripravila poslednje bivališče. Njegovo delovanje je bilo zelo rodovitno. Potopil je 19 ladij s 83.475 tonami. Tudi ostale nemške bojne ladje, ki so odplule na visoko morje, niso držale križem rok: »Karlsruhe« je potopil 17 ladij (75.618 ton), »Kronprinz Wil-helm« 11 (46.847), »Prinz Friedrich« 10 (28.267), »Dresden« 5 (16.080), »Leipzig« 2 (10.305), »Ko-nigsberg« je potopil samo eno ladjo (6.601), potem pa je tudi njega zadela nemila U6oda. Te nemške bojne ladje 60 potopile skupno 68 trgovskih ladij (277.000 ton), preden so jim zavezniki stopili na prste. Če vzamemo še ladje, ki so jih potopili z bojnimi ladjami nemški zavezniki, dobimo 450-tisoč ton. Kar 6e tiče podmornic, so Nemci povzročali zaveznikom mnogo hujše 6krbi, kakor z bojnimi ladjami. Čeprav gornje številke niso tako majhne, da se ne bi bilo treba ozirati na nje, so vendar v primeri 6 škodo, ki so jo naredile podmornice, majhne. V začetku vojne so imeli Nemci samo okrog trideset podmornic, med vojno pa so jih zgradili še 372. Podmornice 60 potopile čedno število angleških, francoskih in ameriških in drugih ladij, namreč 5.408, v skupni tonaži 11,200.000 ton. — Nemec Lambau Arnaud de la Pierre je sam potopil od te vsote 400.000 ton. Izgube zavezniških ladij so leta 1917 postale tako velike, da so se s skrbjo 6 praševali, kaj bo. Iskali 60 »protistrup« in eo ga našli v rušilcih in ladjah spremljevalkah. Od 372 podmornic, ki 60 jih Nemci spustili v morje, jih je bilo potopljenih 205. Ko se je bližala vojna koncu, podmornic že niso več puščali na odprto morje, ker tudi moštva ni bila več volja, podajati se v negotovost. Izpovedi bivšega sovjetskega generala Angleške trgovske ladje so zaradi podmomiške nevarnosti dobile orožje. Nemci ta sklep angleSke vlade hudo napadajo in ga imenujejo zločinski, češ da nasprotuje mednarodnemu pravu, da bi se trgovske ladje branile pred nemškimi podmornicami, ki jih hočejo potapljati. Zaradi tega doiže Angleže, da začenjajo vojno z nečloveškimi sredstvi... Kakor vidimo, ima tudi mednarodno pravo lahko več razlag V Washingtonu je začel poslovati tako ime- | novani Diesov preiskovalni odbor, ki ima nalogo, ugotoviti, v koliko je delovanje ameriške komunistične stranke nezakonito in škodljivo ameriškim korktun. Kot ena prvih prič je bil zaslišan bivši član sovjetskega vojaškega vohunskega urada general Krivicki, s pravim imenom Samuel Gindberg. Kri-vicki je kot dober poznavalec sovjetov in njihovih načrtov že letošnjo spomlad napovedoval nepričakovano zvezo med Nemčijo in Stalinom. Vse njegove napovedi so se izkazale za točne. Po njegovih navedbah je bilo zadnje čase umoijenih devet tujih komunističnih prvakov. Ti so bili poklicani iz Nemčije, Poljske in Madžarske v Moskvo in so bili ustreljeni, čeprav ni60 * bili sovjetski državljani, Stalin jim ni zaupal. Slabotna, 40 letna priča, pripoveduje, da so med temi komunističnimi voditelji, ki 60 bili ustreljeni, bili tudi bivši člani nemškega rajhstaga in nemški državljani. Največji rabelj madžarske komunistične Stranke Bela Kun, je bil že 1. 1937. aretiran ter že isto leto ustreljen. Od Nemcev so bili ustreljeni: Hana Heinz, Hans Kipenberger, Remmele m Max Holtz. Vsi ti razen Remmela so bili tudi poslanci nemškega državnega zbora. Od Poljakov so bili ustreljeni: Dumbal, Lenski, Henrykoweki in Brovvnkowski. V6i ti so bili člani glavnega odbora komunistične stranke na Poljskem. Dumbal je bivši član poljskega parlamenta, Brownkowski pa član vrhovnega poveljstva rdeče armade. Vsi ti voditelji eo bili najprej disciplinarno kaznovani, omeje pa ustreljeni. Holtz je bil ustreljen od eke. Krivicki je pripovedoval, da imajo Rusi v Združenih državah skrivne agente, ki so tudi nameščeni v armadi in mornarici, odkoder dobivajo vojaške informacije, katere izdajajo Nemčiji in Rusiji. »Tega nisem ugotovil kar tako,« pravi Krivicki, »pač pa v dolgoletni praksi.« GPU je dobivala vse ameriške vojaške informacije, ker je imela povsod postavljene skrivne agente. Vse to vohunstvo je plačevala Sovjetska Rusija po komunističnih strankah v tujih državah. g: Vsote, ki so bile namenjene za vohunstvo in druge propagandne namene, 60 bile poslane po diplomatskih zastopstvih v države, ki 60 bile v diplomatskih odnošajih z Rusijo; kjer pa je bila komunistična stranka le na skrivaj in e katerimi Sovjetska Rusija ni bila v diplomatskih stikih, so pošiljali denar v druge države, iz teh pa so ga skrivaj prenašali njihovi zaupniki v prej omenjene države. Program radio Ljubljana Četrtek, n. oktobra.' 7 Jutranji pozdrav 7.15 Napo vedi, poročila _ 7.30 Pisan voateSevoiŽlli svokov (plošče) do 7.46 — 12 Iz Mozartovcfta carstva U !?:??. Poročila, objave - 13 Naipovodi — 13.02 Rudolf Pilih igra na harmoniko — 14 Poročila — 18 I ester spored Radijskega orkestra — 18.4« Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič — 18 Napoveli, poročila — 19.80 Nac. nra: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — ‘20 Spominski večer Simona Jenka, ob 70 letnici smrti (peemi. recitacije, dramski prizori). Sodelujejo: Radijski komorni zbor. Radijski orkester in člani radijski igralske družine — ‘21.30 Godba grenadirske garde (plošče) — 21 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih (Radijski orkester). Petek, 20. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Najiovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.46 — 11 Šolska ura: Zlarin, otok sonca. Reportaža o pridobivanju koral in življenje ta-mošnjih ljudi (Arnošt Adamič) — 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 «Pod lipo«, slovenski spored (Radijski orkester) — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Narodna vzgoja v družini (Mara Puntar) — 18.20 Godalni oktet J. H. Squiro (ploščo) — 18.4« Franooščina (dr. Stanko Leben) — IS Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje inšpekcije za narodno obrambo — 19.40 Ohjave, 13..VI Delo akademske skupine SPD (Karol Pivk) 2« V sodobnem ritmu (plošče) — 20.30, Koncert. Sodelujejo: gdč. Mira Bašič, prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Četrtek. 1t. oktobra: Belarad: 21 Narodne pesmi — 21.40 Sonata za gosli in klavir. — Zagreb: »0.30 Konoert zagrebškega kvarteta. — Bratislava 21 Ork. konc. — 22.15 Pisan konc. — Ankara: 30.20 Konc. rad. ork. — 20.36 Jazz. — Softa: 20 Siraf. konc. — 22 Lahka in pice. glasba. — Budimpešta: 19.50 Shakespeare: