INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V PRVEM POLLETJU
Osnova: povprečje 1. 1956 = 100
120-
110-
100-
90-
80"
70-J
.120 -110 -100 -90 -80 70
lndastrijska proizvodnja je dosegla v januarju raveh, fc/ ;e za 17 odstotkov višja, kakor je bila povprečna mesečna proizvodnja lani, oziroma v prvcm polletju je bila industrijska proizvodnja za 19 odstotkov višja kakor v enpkem razdobju lani. Povečanje proizvodnje je bilo uresničeno zazadi tega, kei je bila industrija bolje založena z reprodukcijskim ma-terialom in elektritno energijo. V začetku Ietošnjega beta /e bilo vreme mnogo bolj ugodno kakor lani. Koliko so na tako gibanje vplivoli novi predpisi, bo mogoče natančneje ugotoviti,  ko  bodo  končane   polletne   bilance.
Nafvečje povečanje proizvodn/e v prvcm poHelju so do-segle industrija nafle In elektroindustrija — za 38 odstitkov. Nadalje sledijo črna metalurgija (30 %), industrija gume (29 %), kemična industrija (26 %) in električna industrija (23 %). Proizvodnja premoga je začela v maju in janiju zc-crstajati in se je gibala pod Inhsko ravnijo. Industrija grad-benegn materiala še!e vstopa v mesece sezonskega dela. Se-zona je tudi pred živilsko industfijo. Zato tudi podatki za tl dve veji, čeprav je bila proizvcdnja v prvem polls-tju višja za 27 oTiromn 23 odstotkov.  niso v popoini meri ¦znaittnt.
Ceprav .$0 rezultati, ki so bili dosefeni v prvem polletju, ugodnl, čakajo industrljo v drugi polovici leta resni napori. To zato, ker bodo morafe šfevijne indasfri/sJce ve/e do konca leta še naprej povečavati proizvodnjo, da bi dosegle raven, ki   !-  ''->¦'• fena v planu.