List 28.
Politiški oddelek.
Odstop tržaškega finanč. ravnatelja.
Kadar se je v inozemstvu še zgodil kak javen škandal, naj se je imenoval „Panama" ali „Panamino" ali kako drugače, vselej so se avstrijski olicijozi ponosno trkali ob prša in patetično deklamovali, da smo divjaki vendar boljši ljudje in da je v Avstriji korupcija popolnoma neznana stvar.
Natančnejši poznavatelji razmer in zgodovine so pri takih prilikah samo ustne na smeh ubirali, sicer pa molčali, dobro vedoč, da stoji za njimi vsegamogočni državni praulnik. Le tu in tam je bilo slišati ominozna imena Bruck, Pino, Kaminski, Madejski, ali usque ad finem in še kaj podobnega.
Zdaj se je zopet nekaj zgodilo, kar utegne provzro-čiti, da bode prilika, spisati novo poglavje v zgodovini avstrijske uprave, poglavje, ki se sicer ne da primerjati imenovanim inozemskim škandalom ali ž njimi sploh v isto vrsto postavljati, ki pa tudi ni posebne častno.
Tržaški finančni ravnatelj dr. Schuster je šel v pokoj. Uzrok? „Ker mu tržaški zrak ne stori dobro." Šel je v pokoj, dasi se odlikuje po nenavadni sposobnosti, vsled katere se je izredno hitro povspel na visoko mesto finančnega ravnatelja. Šel je v pokoj, dasi je star šele 41 let in je torej v najlepši starosti, dasi je delaven in — kar je pri finančnih uradnikih velika redkost -^ obče priljubljen ter priznan kot pravičen mož.
Zrak tržaški mu ni storil dobro! Kako je ta zrak uplival na dr. Schusterja, to je povedal sam v govoru, s katerim se je poslovil od svojih uradnikov in kateri je obudil v celi državi senzacijo.
V tem govoru je dr. Schuster s priznanja vredno delikateso in požrtvovalnostjo dementoval govorico, da je bil primoran stopiti v pokoj vsled razpora, ki je nastal mej njim in nekim tržaškim milijonarjem, s katerim je prišel v konflikt radi odmerjenja osebne dohodarine. De-
mentoval jo je zato, da bi se ne mislilo, da more rečeni milijonar vsacega uradnika onemogočiti. Potem pa je dr. Schuster na rahel sicer a vendar občerazumljiv način obsodil razmerje mej politično in mej finančno upravo, upliv zgolj političnih momentov na zadeve, pri katerih bi taki momenti ne smeli priti nikdar v poštev in priznal je, da so ti uplivi ga pognali v pokoj.
Vsa čast diskretnosti dr. Schusterja! Redki so dandanes možje, ki bi celo v trenotku svojega padca znali j in hoteli državni ugled staviti nad svojo osebo in ki so pripravljeni žrtvovati sami sebe, samo da bi državna uprava ne prišla na glas, da se kdaj ravna po nestvarnih ozirih. Ali vzlic temu je javno mnenje prepričano, da so iz osebnega koristolovstva izvirajoče tajne spletke izpodrinile dr. Schusterja.
V svojem govoru je dr. Schuster čeprav indirektno sam priznal, da je prišel v konflikt z znanim tržaškim milijonarjem, kateri hoče po vsaki sili igrati v Trstu veliko ulogo, in čegar počenjanje se je svoj čas vsaj nekoliko ožigosalo v državnem zboru. Ta človek je prišel do upliva s tem, da je raznim javnim funkcijonarjem plačeval dolgove in jim dajal sredstev za razkošno, njih premoženjske razmere presezajoče življenje in pridobil si je na ta način veliko moči.
Naj je že ta milijonar sam provzročil odstranitev dr. Schusterja ali naj so tudi drugi vplivi bili merodajni, verjetno je, da je dr Schuster padel, ker je hotel po svoji vesti in po zakonu postopati pri odmerjenju osebne dohodarine. Verjetno je to in ta verjetnost se da krepko podpreti.
Uradni izkaz o odmerjenju osebne dohodarine v Trstu je izšel v „FremdenbIattua. Tu se je naznanilo, da bo osebna dohodarina v Trstu nesla samo 460.000 gld. na leto. Ta svota govori glasno, ta svota priča, kako uplivajo politični momenti ali celo osebne zveze na finančno upravo! Ta svota ne more biti posledica pravičnega in nepristranskega postopanja, ker je veliko prenizka!
Računimo samo nekoliko in hitro spozname to. Po novih davčnih zakonih se odmeri osebna dohodarina pro-
272
gresivno od 2 do 4%. Denimo, da se je v Trstu računalo samo po 2%, da se je torej postopalo tako milo in obzirno, kakor nikjer drugod v naši ljubi Avstriji. Kaj najdemo? Svota 460.000 gld. kaže, da je finančna uprava v prvem trgovinskem mestu v naši državi našla samo 23 milijonov kapitala. Bogati Trst, kjer so že pred dvajsetimi leti računali, da prebiva v njem nad 50 oseb, katerih vsaka ima nad milijon gold. premoženja, v Trstu naj sedaj ne bo več kapitala kakor 23 milijonov?! Da, ako se držimo osebne dohodarine, ako kapitalizujemo svoto 460.000 gld. z 2%, — ako bi jo pa kapitalizovali deloma s 4% bi našli še manj kapitala — potem res vse privatno premoženje v Trstu ne znaša več nego 23 milijonov, a dobiti človeka, ki naj to verjame je absolutno nemogoče!
Kdor pozna količkaj tržaške razmere, tisti ve, da imajo samo Reinelt, Kalli, Scaramanga in nekateri drugi italijanski, grški, srbski in nemški trgovci več kakor 23 milijonov premoženja in tisti ve tudi, da premorejo samo veliki kapitalisti v Trstu — malib ne računamo — blizu 100 milijonov premoženja in da bi osebna dohoda-rina v Trstu morala nesti nad 21/2 milijona gold., ako bi se bilo tako postopalo, kakor je hotel postopati doktor Schuster in kakor se postopa drugod ! Mesto tega pa bodo vsi tržaški kapitalisti veliki in mali In ogromna množica uslužbencev skupaj plačevali osebne dohodarine le — 460 000 gld!
Te številke ilustrujejo kaj drastično govor bivšega finančnega ravnatelja dr. Schusterja, te številke kažejo, kako upliva politična uprava na finančno upravo, iz kratka kakšen je zrak v Trstu, kateri značajnemu in poštenemu dr. Schusterju ni dobro storil. Mi dr. Schuster ju drage volje verujemo, da v tem ozračju ni hotel obstati in da se je raje umaknil, kakor da bi s svojim imenom sankci-joniral gorostasno krivičnost, da se je ogromnemu bogat stvu v Trstu odmerila za osebno dohodarino bagatela, beraška svota 460.000 gld. najmanj za okroglih dva milijona gold. manj, nego bi se je moralo odmeriti po naj-skromnejši cenitvi.
Po teh izvajanjih bodo čitatelji umeli. ako ne pretresamo vprašanja, kaki uplivi so provzročili odstranitev finančnega ravnatelja Schusterja. Kar je o tej stvari po-vedatit to se mora povedati le tam, kamor ne sega moč državnega pravdnika, v državnem zboru in če tega ne store slovenski poslanci, našli se bodo pač drugi možje, ki bodo namesto njih usta odprli!